Predstavniki ljudstva: izvoljeni za 4 leta
Državni zbor sestavlja 90 poslancev, državljanov Republike Slovenije. V primerjavi z drugimi parlamenti je število poslancev relativno majhno, a proporcionalno ustreza številu prebivalcev Slovenije (okoli 2 milijona).
Poslanci se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. V vsaki izmed osmih volilnih enotah se voli po 11 poslancev, za volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti pa se na območjih, kjer ti skupnosti živita, oblikujeta še posebni volilni enoti.
Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom Državnega zbora.
Volitve v Državni zbor razpiše predsednik republike. Mandat Državnega zbora in s tem tudi dolžina poslanskega mandata je štiri leta, razen če se ta skrajša (če pride do razpusta Državnega zbora in s tem do predčasnih volitev) oziroma podaljša (če bi se mandatna doba Državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če Državni zbor sam tako sklene).
Mandatna doba prejšnjega Državnega zbora se konča s prvo sejo novega Državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Ustava določa, da volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, torej 60 ali več. Gre za Zakon o volitvah v državni zbor, s katerim se urejajo splošne in nadomestne volitve, volilna pravica, volilni organi, volilne enote, kandiranje, glasovanje in ugotavljanje izida glasovanj in volitev, pa tudi posebne določbe glede volitev predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, varstvo volilne pravice idr.
Ustava Republike Slovenije v 80. členu določa:
(1) Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev.
(2) Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
(3) V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.
(4) Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
(5) Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
Pravica voliti in biti voljen
V Republiki Sloveniji so pogoji, da lahko nekdo kandidira za poslanko oziroma poslanca Državnega zbora (t. i. pasivna volilna pravica) enaki pogojem, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko voli (t. i. aktivna volilna pravica).
Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
Poklicno opravljanje poslanske funkcije, nezdružljivost in mirovanje
Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati drugih funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Poslanec ne sme biti član Državnega sveta, niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana v občini ter ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, ali biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.
Z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu. Najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata pa mora poslanec prenehati z opravljanjem navedenih dejavnosti, sicer mu mandat preneha.
Zakon o poslancih določa izjemo, in sicer sme poslanec samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, vendar največ v obsegu, ki ne presega petine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del, o čemer mora obvestiti pristojno delovno telo Državnega zbora (tj. Mandatno-volilno komisijo).
Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca, temveč mu ta miruje. V tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki je prevzel katero od navedenih funkcij.
Državni zbor lahko na predlog Mandatno-volilne komisije poslancu opravljanje (»dodatne«) dejavnosti ali dela odkloni, če to vpliva na izvrševanje funkcije poslanca ali ovira objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije.
Državljani Republike Slovenije o svojih predstavnikih oziroma o sestavi Državnega zbora odločajo na splošnih, enakih, svobodnih. neposrednih in tajnih volitvah. V Državnem zboru je 90 poslancev, med njimi sta tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci so praviloma organizirani v poslanskih skupinah, pri čemer so lahko člani le ene poslanske skupine Svoje delo opravljajo na sejah Državnega zbora in delovnih telesih, pa tudi v svojih poslanskih pisarnah in v volilni enoti v različnih stikih z volivkami in volivci. Delo Državnega zbora vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z večino glasov vseh poslancev. Predsedniku Državnega zbora pri delu pomagajo podpredsedniki, ki so največ trije, posebno vlogo pri odločanju o delu v Državnem zboru pa ima Kolegij predsednika Državnega zbora.
Državljani Republike Slovenije o svojih predstavnikih oziroma o sestavi Državnega zbora odločajo na splošnih, enakih, neposrednih in tajnih volitvah. V Državnem zboru je 90 poslancev, med njimi sta tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Izvoljeni poslanci so organizirani v poslanskih skupinah. Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in v delovnih telesih Državnega zbora. Delo Državnega zbora vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z večino glasov vseh poslancev. Predsedniku Državnega zbora pri delu pomagajo podpredsedniki, ki so največ trije, posebno vlogo pri odločanju o delu v Državnem zboru pa ima Kolegij predsednika Državnega zbora.
Sestava Državnega zbora v slovenskem znakovnem jeziku - interpretacija