OKROGLA MIZA TEMELJI PRAVNE DRŽAVE
petek, 6. september 2019, Državni zbor, velika dvorana

V petek, 6. septembra 2019, je na pobudo Vrhovnega sodišča v veliki dvorani Državnega zbora potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje.

Okrogla miza se je začela ob 9.30 v veliki dvorani Državnega zbora in je potekala v treh delih. Uvodni del se je začel z govoroma predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana (govor -  PDF 222 KB) in ministrice za pravosodje Andreje Katič (govor - PDF 231 KB) ter osrednjima prispevkoma predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča (prispevek - PDF 276 KB)  in predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza (prispevek - PDF 463 KB).

***

Vljudno vabljeni k ogledu e-knjižice Temelji pravne države (PDF 28,6 MB), ki je bila oblikovana ob tej priložnosti in vsebuje tudi zapis govorjene besede na okrogli mizi.

***

Program okrogle mize Temelji pravne države v soorganizaciji Državnega zbora, Vrhovnega sodišča in Ministrstva za pravosodje:
petek, 6. september 2019, Državni zbor, velika dvorana

***

V izjavi za javnost, ki je sledila uvodnem delu okrogle mize, je predsednik Državnega zbora naprej izrazil hvaležnost pobudi Vrhovnega sodišča, da na strateški način podpremo temo pravne države kot družbeno pomembne v prostorih Državnega zbora, in sicer tako, da so prisotne vse tri veje oblasti. V svojem govoru je želel, kot je dejal, poudariti tri vidike, in sicer ločitev pristojnosti treh vej oblasti, torej dosledno izvajanje načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, kot drugo je želel  poudariti, da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov in kot tretje, tako mag. Židan, je želel poudariti zavedanje vpetosti v mednarodni prostor, kar pomeni tudi upoštevanje mednarodnega prava.

Zahvala predsedniku Vrhovnega sodišča gre po besedah mag. Židana tudi zato, ker, kot je dodal, z današnjo okroglo mizo v Državnem zboru začenjamo ciklus družbeno pomembnih razprav. Še letos po besedah mag. Židana načrtujemo podnebni pogovor, v naslednjem letu pa pogovor o položaju kulture v digitaliziranem svetu, pogovor o nacionalnem vprašanju v moderni slovenski državi in kot tretji naj bi po besedah mag. Židana bil pogovor o položaju Slovenije v Evropski uniji in odnos Slovenije do Evropske unije. Cilj je torej, kot je še dejal predsednik Državnega zbora, da se najpomembnejša družbena vprašanja ponovno organizirano vrnejo kot široke družbene razprave v Državni zbor, ob sodelovanju najpomembnejših ljudi v Sloveniji, tj. odločevalcev, stroke, predstavnikov nevladnih organizacij itd.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v izjavi izrazila zadovoljstvo nad organizacijo današnje okrogle mize. Izrazila je željo, da tudi v bodoče argumenti potekajo na spoštljiv način ter da se o tem pogovarjamo. Dejala je, da pričakuje veliko pogovora o Predlogu sprememb Ustave, s katero bi postopek imenovanja sodnikov umaknili iz Državnega zbora, predvsem pa pričakuje tudi razpravo o bodoči vlogi sodstva oziroma o njegovem položaju. Kajti, kot je dodala, država mora zagotoviti pogoje za učinkovito in pravično pravosodje, ko bodo skupno s sodstvom predstavljali nov Zakon o sodiščih in Zakon o sodniških službi, skupaj s tožilstvom pa Zakon o državnem tožilstvu.

Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič se je v izjavi uvodoma zahvalil predsedniku Državnega zbora, da je sprejel pobudo za organizacijo današnje razprave. Po njegovih besedah gre namreč za eno temeljnih vprašanj naše demokratične ureditve. Pri tem bi se lahko na začetku vprašali, tako mag. Florjančič, ali vsi mi, ki dnevno uporabljamo pojem pravna država, vemo o čem govorimo, ali imamo enake poglede na to vprašanje in kje se razlikujemo. Vendar, tako mag. Florjančič, dokler se kot posamezniki sprašujemo, je ena zadeva, druga zadeva pa nastane takrat, ko se veje oblasti začnejo obnašati na način, da se pod vprašaj postavi podobno razumevanje pravne države. Takrat je treba odreagirati, je dejal mag. Florjančič. Odzvati se mora tista veja oblasti, ki se čuti prizadeta. V zadnjih letih so se po besedah mag. Florjančiča namreč dogajali primeri, ko se je sodna veja oblasti čutila prizadeto. Ne prizadeto v nekem osebnem smislu, temveč v smislu krnjenja njihove osnovne temeljne pristojnosti, je dejal mag. Florjančič. Nadaljeval je, da se mu je zato zdelo vredno in prav, da se spregovori o teh vprašanjih in da se vsakemu, ki želi o tem vprašanju kaj povedati, da priložnost, da se o tem izjasni. Nenazadnje, kot je še dodal, je k temu prispevala tudi iniciativa Evropske komisije, ki jih je, tako mag. Florjančič, spraševala kaj lahko posamezna država članica stori za krepitev načel pravne države. To je namreč po besedah mag. Florjančiča eno nosilnih bodočih dejavnosti in ciljev, ki naj jih doseže tudi Evropska unija. Evropska komisija je pri tem poudarila, da načelo pravne države v Evropski uniji lahko živi in deluje samo takrat, ko je uveljavljeno v posamezni državi članici, je še dejal predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je v izjavi zahvalil za organizacijo okrogle mize, saj, kot je dejal, ni veliko priložnosti, ko lahko sodstvo v hramu demokracije pove tisto, kar bi rado povedalo javno, kadar to presega zapisano v sodnih odločbah, sodbah in odločbah Ustavnega sodišča. V tridesetih letih novega pravnega sistema včasih ne razumemo samih temeljev delovanja pravne države ali načela delitve oblasti, včasih pa se tudi pojavijo vprašanja, ki jih nismo rešili, pa jih moramo, ali pa smo ugotovili, v teh, skoraj treh desetletjih, da jih je treba drugače urediti in se o njih pogovarjamo, je dejal predsednik Ustavnega sodišča. Kot je še med drugim dejal, je govor namenil osvetlitvi sistema t. i. "žarčenja" Ustave na eni strani, nato pa tudi kronični anomaliji, ki jo povzroča neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča. To sta dve osrednji dimenziji pravne države, nanju pa je vezal tudi druge vidike.

Sledila je razprava z naslovom Človekove pravice v sistemu delitve oblasti, ki jo je moderiral prvi predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek. Tretji del, ki ga je moderiral predsednik Odbora za pravosodje Blaž Pavlin, pa je potekal po vzoru javne predstavitve mnenj in je predvideval možnost sprotne prijave prispevkov predstavnikov strokovne in drugih zainteresiranih javnosti.

***

Pisni prispevki:

Opozorilo: Prispevki so objavljeni v obliki, kot smo jih prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov in ne predstavljajo uradnega mnenja Državnega zbora.

1. Dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik, podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije  - prispevek, PDF 438 KB
2. Gašper Ferjan, član odbora DEM - za demokracijo enakih možnosti - prispevek, PDF 288 KB
3. Vili Kovačič, državljan K. - prispevek, PDF 296 KB
4. Koordinacija neparlamentarnih strank in list (KNSL) – prispevek, PDF 241 KB
5. Drago Šketa, generalni državni tožilec Republike Slovenije – prispevek, PDF 249 KB
6. Mag. Sebastijan Valentan, Inštitut za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani - prispevek, PDF 258 KB