|
Pravica do peticije
Ena od temeljnih človekovih političnih pravic in svoboščin državljank in državljanov v Republiki Sloveniji je tudi pravica do peticije, ki je urejena v 45. členu Ustave.
45. člen Ustave: "Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena".
Smisel te pravice je v tem, da lahko državljanke in državljani vlagate peticije oziroma pobude brez strahu pred morebitnimi represivnimi ukrepi državnih organov in da državne organe opozarjate na probleme, nastale v družbi.
Pristojno delovno telo
V Državnem zboru je za reševanje peticij, pobud ali vlog državljank in državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti (Komisija). Njene naloge določa Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (Ur. list RS, št. 58/2018 z dne 31.08.2018), in sicer med drugim določa, da Komisija:
- obravnava pritožbe in predloge (vloge) državljanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih aktov,
- obravnava vloge, ki se nanašajo na posamične zadeve in ukrepa pri pristojnih organih,
- proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo državljani Državnemu zboru in drugim organom ter ugotavlja vzroke zanje,
- spremlja in proučuje problematiko uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter daje pobude in priporočila organom in pravnim osebam.
Splošno o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v Republiki Sloveniji
14., 15. in 16. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava) - izvleček:
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na: narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Zagotovljena sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.
Človekove pravice so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava.
Človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Smejo se razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti (14. člen Ustave).
Ne smejo pa se razveljaviti ali omejiti naslednje pravice: nedotakljivost človeškega življenja, prepoved mučenja, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, domneva nedolžnosti, načelo zakonitosti v kazenskem postopku, pravna jamstva v kazenskem postopku in svoboda vesti.
Človekove pravice in temeljne svoboščine ureja Ustava v svojem II. poglavju, in jih lahko - glede na njihovo sorodnost in vsebino - razvrstimo v naslednje skupine:
1. temeljne in izhodiščne pravice in svoboščine,
2. osebnostne pravice in svoboščine,
3. politične pravice in svoboščine,
4. ekonomske in socialne pravice,
5. pravice narodnih skupnosti.
|
|
Kaj je peticija?
Peticija je vsaka zahteva oziroma pobuda enega ali več državljanov, ki je splošnega pomena ali pa se nanaša na posamične zadeve, in je naslovljena na enega ali več državnih organov.
Oblika peticije
Peticija se lahko vloži v obliki zahteve, predloga, prošnje, pritožbe, ugovora ali druge vloge (peticija oziroma vloga).
Preden začnete pisati svojo vlogo natančno preberite navodila o postopku za vložitev peticije oziroma vloge, še posebej tista, ki se nanašajo na obvezno vsebino peticije oziroma vloge.
Peticija oziroma vloga (vzorec, PDF 6 KB)
E-naslov:
peticije@dz-rs.si
|
