Nadzor nad izvajanjem načela subsidiarnosti oziroma uveljavitev mehanizma zgodnjega opozarjanja predstavlja najpomembnejšo novost Lizbonske pogodbe, ki nacionalnim parlamentom omogoča, da sodelujejo kot varuhi načela subsidiarnosti. Načelo subsidiarnosti onemogoča prekomerno prilaščanje zakonodajnih pristojnosti s strani Evropske unije, saj lahko Unija ukrepa le v primeru, da so ukrepi na evropski ravni učinkovitejši od ukrepov na nacionalni ravni; izjema so področja, ki sodijo v njeno izključno pristojnost.
Državni zbor je z zakonskimi in poslovniškimi spremembami izoblikoval nov postopek za obravnavo skladnosti zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti, da bi kar najbolje izkoristil dane možnosti vključevanja v obravnavo zadev EU na evropski ravni.
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o nekaterih prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021, o spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in njihove razdelitve v letu 2021 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede njihovih sredstev in uporabe v letu 2021
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede finančne discipline od proračunskega leta 2021 naprej in Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020
