Nadzor nad izvajanjem načela subsidiarnosti oziroma uveljavitev mehanizma zgodnjega opozarjanja predstavlja najpomembnejšo novost Lizbonske pogodbe, ki nacionalnim parlamentom omogoča, da sodelujejo kot varuhi načela subsidiarnosti. Načelo subsidiarnosti onemogoča prekomerno prilaščanje zakonodajnih pristojnosti s strani Evropske unije, saj lahko Unija ukrepa le v primeru, da so ukrepi na evropski ravni učinkovitejši od ukrepov na nacionalni ravni; izjema so področja, ki sodijo v njeno izključno pristojnost.
Državni zbor je z zakonskimi in poslovniškimi spremembami izoblikoval nov postopek za obravnavo skladnosti zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti, da bi kar najbolje izkoristil dane možnosti vključevanja v obravnavo zadev EU na evropski ravni.
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 168/2013 v zvezi z uporabo standarda Euro 5 pri homologaciji dvo-ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
več o tem
