Zadeve Evropske Unije v Državnem zboru 

Slovenija je s članstvom v Evropski uniji prenesla izvrševanje dela suverenih pravic na EU oziroma na njene institucije. Državni zbor je Pogodbo o pristopu k EU ratificiral 28. januarja 2004, Slovenija pa je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo omogoča in opredeljuje Ustava Republike Slovenije.

Razmerje med Državnim zborom in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v EU ureja Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU, velja od aprila 2004). Po tem zakonu je Državni zbor pristojen za oblikovanje stališč Republike Slovenije glede tistih zadev EU, ki v skladu z ustavo in zakoni spadajo v njegovo pristojnost. Po dopolnitvi tega zakona (ZSDZVZEU-A, velja od junija 2010) so seje odborov, pristojnih za obravnavo zadev EU, odprte za javnost. Po sprejemu Lizbonske pogodbe, ki je okrepila vlogo nacionalnih parlamentov držav članic EU, je začel veljati Zakon o dopolnitvi Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-B, velja od januarja 2011).

Podrobnejša obravnava zadev EU v Državnem zboru je opredeljena v določbah Poslovnika Državnega zbora in v njegovih spremembah in dopolnitvah (PoDZ-1C).

Ustava v 3.a členu med drugim opredeljuje pogoje za pridružitve mednarodnim organizacijam in ureja tudi referendum o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije. V četrtem odstavku so opredeljena nova razmerja med Državnim zborom in Vlado v pogojih članstva v EU.

Ko gre za zadeve Evropske unije, so razmerja med Državnim zborom in Vlado urejena z zakoni ZSDZVZEU, ZSDZVZEU-A in ZSDZVZEU-B.

Poslovnik Državnega zbora – z ustreznimi dopolnitvami – opredeljuje postopke za obravnavo zadev EU v Državnem zboru v poglavju 2a.

Obravnava zadev EU v Državnem zboru: pristojnosti delovnih teles

Državni zbor obravnava predloge stališč Republike Slovenije in sodeluje pri oblikovanju tistih stališč Republike Slovenije, ki v primeru zadev EU po ustavi in zakonih spadajo v njegovo pristojnost. Posebej pomembno področje so predlogi sprememb pogodb, na katerih temelji EU, ter obravnava vseh vprašanj, povezanih s širitvijo Evropske unije.

Za obravnavo zadev EU sta v Državnem zboru pristojna:
– Odbor za zadeve Evropske unije, ki obravnava vse zadeve EU, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike EU;
– Odbor za zunanjo politiko, ki obravnava zunanjepolitične in varnostne zadeve EU.

Pri obravnavi zadev oba odbora sodelujeta z matičnimi delovnimi telesi Državnega zbora. Matična delovna telesa so v tem primeru tista delovna telesa, ki sprejmejo mnenje o določeni zadevi EU s svojega področja in ga posredujejo pristojnemu odboru. O zadevah EU Državni zbor razpravlja tudi na plenarnem zasedanju, če to zahteva najmanj četrtina poslancev, pristojni odbor ali če tako sklene Kolegij predsednika Državnega zbora.

Državni zbor na podlagi vladnih izhodišč in poročil redno, praviloma tedensko, obravnava zadeve, ki so na dnevnem redu institucij in organov EU. Vlada obvešča Državni zbor o aktualnih zadevah EU in o odločitvah njenih predstavnikov v institucijah in organih EU. Na predlog Vlade ali po lastni izbiri lahko Državni zbor obravnava tudi druge zadeve EU.

Delegacija Odbora za zadeve Evropske unije sodeluje na plenarnih zasedanjih Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC), predsednik odbora pa se udeležuje tudi srečanj predsednikov teh odborov. Zasedanja so namenjena izmenjavi informacij, mnenj, dobrih praks ter krepitvi sodelovanja med temi odbori oziroma nacionalnimi parlamenti ter med temi odbori oziroma nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom.

Državni zbor je pristojen tudi za obravnavo:
– sklepanja mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti EU oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– sklepanja mednarodnih pogodb, ki jih Republika Slovenija sklene z ostalimi državami članicami EU, z EU oziroma z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo
– predlogov deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, ki odraža prednostne naloge Republike Slovenije za posamezna področja njenega delovanja.

Za obravnavo zadev EU so lahko na seje pristojnih odborov in matičnih delovnih teles povabljeni tudi predstavniki strokovne javnosti, civilne družbe, gospodarstva in združenj, katerih delo je povezano z vsebino obravnavanih vprašanj.

Na zasedanjih Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve so sprejeti pomembni prispevki za prihodnji razvoj EU.