Državni zbor in Evropska unija 

Z izrazom zadeve Evropske unije označujemo predloge stališč in stališča Republike Slovenije do predlogov zakonodajnih aktov in predloge odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Unije.
Državni zbor in Vlada pri teh zadevah odločata oziroma sodelujeta v postopkih na način, ki ga določa Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU).  

V zadevah EU Republiko Slovenijo predstavlja in zastopa Vlada, ki je pristojna za
uveljavljanje stališč Slovenije v institucijah EU. Pri zadevah EU je Vlada samostojna, svoje funkcije pa opravlja v skladu z ustavo in zakonoma o položaju in delovanje Vlade ter o sodelovanju Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Ko gre za zadeve Evropske unije, je Vlada dolžna Državnemu zboru posredovati gradivo, ki poleg osnutka zakonodajnega akta oziroma predloga odločitve politične narave vključuje tudi:
– predlog stališča oziroma stališče Republike Slovenije,
– postopek sprejemanja akta v institucijah EU,
– poglavitne rešitve in cilje predloga akta,
– predviden čas začetka obravnav in sprejema predpisa v EU,
– oceno vplivov in posledic predloga zadeve EU.

Državni zbor sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije pri tistih zadevah EU, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo in zakoni spadale v njegovo pristojnost. Predlog stališča Državni zbor obravnava v rokih, ki jih zahteva delo v okviru institucij EU, oziroma izrazi namero, da bo predlog obravnaval, sicer se šteje, da predlog, ki ga je pripravila Vlada, postane stališče Republike Slovenije. Odločitve o predlogu stališča praviloma zavzame pristojno delovno telo, lahko pa tudi Državni zbor. 

Ko gre za spremembe pogodb, na katerih temelji Unija, pred odločanjem v institucijah EU razpravlja in zavzame stališče Republike Slovenije Državni zbor. Slednji najmanj enkrat letno razpravlja tudi o stanju v EU in položaju
Republike Slovenije v njej na podlagi uvodne predstavitve predsednika vlade. Državni zbor sprejme tudi stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v prihodnjem obdobju.
 

Več o sodelovanju Državnega zbora v zadevah Evropske unije je dostopno v sklopu Delo Državnega zbora.

Ustava v 3.a členu določa, da se zakon, s katerim se med Državnim zborom in Vlado uredijo razmerja v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je bil sprejet v letu 2004, tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (Uradni list RS, št. 34/04 z dne 8. 4. 2004), nato pa še trikrat noveliran (Uradni list RS, št. 43/10, 107/10 in 30/15).

Državni zbor lahko na predlog Vlade ali po lastni pobudi obravnava tudi druge zadeve EU.

Kadar Vlada pri uveljavljanju stališč Republike Slovenije, ki jih je sprejelo pristojno delovno telo Državnega zbora, zaradi poteka pogajanj v institucijah EU oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republiki Sloveniji, lahko odloči drugače. O tem takoj obvesti Državni zbor in navede okoliščine, ki so utemeljevale takšno ravnanje.
 

Zakonodajni postopki Evropske unije: pomen Sveta

Evropska unija v nasprotju z nacionalnimi sistemi, kjer se zakonodajna volja izraža v parlamentu, zakonodajno vlogo podeljuje Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet sestavljajo predstavniki oziroma ministri držav članic.

Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata uredbe, direktive ali sklepe na podlagi predloga Evropske komisije – institucije, ki ima ključno pobudo pri predlaganju zakonodajnih aktov na ravni EU. V posebnih primerih Evropski parlament in Svet sprejemata naštete akte tudi na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali Evropske investicijske banke.

Odločanje poteka po rednem ali po posebnem zakonodajnem postopku. Uporaba posameznega postopka je odvisna od področja, ki ga EU želi s predlaganim aktom urediti.  

Svet odločitve praviloma sprejema s kvalificirano večino. Izjema so predlogi področnih aktov, pri katerih Svet sprejema odločitve s soglasjem. To so akti, ki se nanašajo na uresničevanje pravic prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ukrepi na področju socialne varnosti delavcev migrantov, direktive za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, spodbujevalni ukrepi na kulturnem področju idr.

Vse zakonodajne postopke spremljajo neformalne izmenjave stališč, tehnični sestanki in formalni sestanki na višji ravni med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo oziroma t. i. trialogi. Ti so namenjeni usklajevanju različnih pogledov med institucijami in doseganju dogovorov. 

Na portalu Evropske unije je dostopna predstavitev Sveta Evropske unije in njegovih pristojnostih.

Podrobnejše razlage o zakonodajnih postopkih v Evropski uniji so dostopne na vladnem portalu, vključno z informacijami o EU.

V zakonodajnem aktu se lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta.