Evropska unija v nasprotju z nacionalnimi sistemi, kjer se zakonodajna volja izraža v parlamentu, zakonodajno vlogo podeljuje Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet sestavljajo predstavniki oziroma ministri držav članic.
Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata uredbe, direktive ali sklepe na podlagi predloga Komisije – institucije, ki ima ključno pobudo pri predlaganju zakonodajnih aktov na ravni EU. V posebnih primerih Evropski parlament in Svet sprejemata naštete akte tudi na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali Evropske investicijske banke.
Odločanje poteka po rednem ali po posebnem zakonodajnem postopku. Uporaba posameznega postopka je odvisna od področja, ki ga EU želi s predlaganim aktom urediti.
Svet odločitve praviloma sprejema s kvalificirano večino. Izjema so predlogi področnih aktov, pri katerih Svet sprejema odločitve s soglasjem. To so akti, ki se nanašajo na uresničevanje pravic prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ukrepi na področju socialne varnosti delavcev migrantov, direktive za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, spodbujevalni ukrepi na kulturnem področju idr.
Vse zakonodajne postopke spremljajo neformalne izmenjave stališč, tehnični sestanki in formalni sestanki na višji ravni med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo oziroma t. i. trialogi. Ti so namenjeni usklajevanju različnih pogledov med institucijami in doseganju dogovorov.
|
|
Na portalu Evropske unije je dostopna predstavitev Sveta Evropske unije in njegovih pristojnostih.
Več razlag o zakonodajnih postopkih v Evropski uniji je dostopnih na vladnem portalu z informacijami o EU.
V zakonodajnem aktu se lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta.
|