Mozaiki 

Skozi portalna vhodna vrata Državnega zbora, izdelana iz hrastovine, stopimo v predvežni prostor, kjer sta recepcija in enota za varovanje. Položne stopnice vodijo v vestibul, večji prehodni prostor, ki je pregrajen z vrati in počiva na šestih izžlebljenih slopih. Slopi in stene preddverja so obložene z belokranjskim marmorjem. V stene sta vloženi dve mozaični abstraktni kompoziciji.

Leva (gledano od vhoda) se imenuje Kompozicija (avtor sam ji pravi tudi Sončno mesto) in je bila izdelana po načrtu slikarja Jožeta Ciuhe (1924-2015), desna pa se imenuje Pokrajina in je nastala po slikarskem načrtu Ive Šubica (1922-1989). Oba mozaika v velikosti 272 x 833 cm je leta 1960 izdelal Italijan Alfio Tambosso (1914-1992).

Pri obeh mozaikih, ki sta postavljena na višino med 155 cm in 270 cm, je bil za izdelavo uporabljen enak material: več kot 90 % je apnenca iz reke Save, ki je bil stolčen na kocke velikosti od 0,8 do 1 cm2.

Kompozicija ali Sončno mesto, Jože Ciuha (1924-2015), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1960.

Pokrajina, Ive Šubic (1922-1989), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1960.

Služba za odnose z javnostmi
Gordana Vrabec, soba 81/Š, telefon: 478 9788, e-naslov: obiski@dz-rs.si

NAJAVA OGLEDOV

Razstave si individualni obiskovalci lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo svoj prihod napovedati Službi za odnose z javnostmi.

Ogledi so mogoči ob delavnikih, v uradnem času od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov v preddverju velike dvorane.

Ob vstopu je potrebno opraviti varnostni pregled.

Fotografiranje je mogoče.

Parkiranje pred Državnim zborom ni mogoče.

Informacije za invalide

Že pred obiskom se lahko virtualno sprehodite po poslopju Državnega zbora.

 Mozaika na podestu med drugim in tretjim nadstropjem

Na podestu med drugim in tretjim nadstropjem pa na obeh stopniščih najdemo mozaika s figuralnimi motivi, ki sta nastala že leta 1958. Na desnem stopnišču je mozaik Dražgoška bitka Ivana Seljaka – Čopiča (1927-1990), na levem pa mozaik Ljubljana 1941–1945 Marija Preglja (1913-1967), za ta mozaik se uporablja tudi ime Ljubljana v borbi.

Oba mozaika, dvignjena od tal 70 cm in sta velika 305 x 480 cm, sta narejena na enak način – izdelal ju je mojster iz delavnice bratov Tambosso v italijanskem Vidmu. Uporabljene kocke so različnih velikosti od 0.5 do 1,2 cm2. Uporabljeno je domače temnejše naravno kamenje, vmes pa je zelo malo steklastih mas.

Slikar Marij Pregelj je svoj ekspresivni in duhovno razgibani mozaik razdelil na tri figuralne skupine. V sredini stoji krepka ženska postava, ki v desnici drži kladivo, v levici pa srp (Partija). Okrog nje so se strnili tisti, ki so se odločili za boj – čeprav se v ozadju dvigujejo proti nebu mračne vislice. Desna skupina prikazuje ljubljanske prebivalce, ki so tedaj živeli med španskimi jezdeci in žico, izpostavljeni nasilju okupatorja. Vsi se v globokem upanju ozirajo proti ženski postavi. Na levi pa je v ospredju upodobljena klečeča mučeniška žena – Ljubljana, privezana z žico na zid. Pred njo leže žrtve. V ozadju je partizanska vojska, ki podira okupatorski blok – Ljubljana bo vsak hip osvobojena.

Ljubljana 1941–1945 ali Ljubljana v borbi, Marij Pregel (1913-1967), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1958.

Snov za mozaik Bičkova skala je vzeta iz partizanske bitke pri Dražgošah pozimi leta 1942. Na skali je upodobljena skupina partizanov v ostrem boju z Nemci. Dva borca sta hudo ranjena in omahujeta v smrt. Spodaj je pogled na vas, ki jo požiga okupator. Seljakov mozaik je barvno izredno pretehtan, umirjen in deluje monumentalno. 

Bičkova skala, Ivan Seljak – Čopič (1927-1990), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1958.