Domov O Državnem zboru Pristojnosti Vloga državljanov

Error:

Javascript je onemogočen v tem brskalniku. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Dodatna navodila boste našli v dokumentaciji brskalnika.

DZ - Vloga državljanov

Vpliv državljanov na sestavo in delovanje Državnega zbora

Splošna in enaka volilna pravica polnoletnih državljanov Republike Slovenije pri volitvah poslancev v Državni zbor, načelo javnosti delovanja Državnega zbora, pravica do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena na Državni zbor, ljudska iniciativa – najmanj 30 tisoč volivcev za spremembo ustave ali 5 tisoč volivcev za spremembo zakona, zahteva najmanj 40 tisoč volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in zahteve po drugih vrstah referendumov – to so najpomembnejše oblike delovanja, s katerimi lahko državljani vplivajo na delo Državnega zbora. S svojimi pobudami lahko na delo Državnega zbora vplivajo tudi prek poslancev, ki delujejo v poslanskih pisarnah v posameznih volilnih enotah.

Volitve poslancev
Najbolj neposredno vplivajo državljani na sestavo Državnega zbora na (rednih ali predčasnih) parlamentarnih volitvah, ko podeljujejo mandat poslancem in političnim strankam, v katere so poslanci praviloma združujejo.

Javnost delovanja Državnega zbora

Med zasedanjem Državnega zbora je javnost delovanja eno najpomembnejših načel delovanja tega organa, saj zagotavlja obveščenost državljanov glede dela Državnega zbora. Delo Državnega zbora in njegovih delovnih teles je javno, razen če Državni zbor ali delovno telo obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Državni zbor redno obvešča javnost o svojem delu prek različnih obvestil za javnost, poročil o delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles, preko zbirke gradiv (Poročevalec Državnega zbora), drugih publikacij ter spletne strani. Sprejeti zakoni in drugi pravni akti Državnega zbora se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državljani so lahko neposredno navzoči na sejah Državnega zbora – v okviru prostorskih zmožnosti in na način, ki ne ovira dela poslancev.

Državni zbor lahko sklene, da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava gradiva, zaradi katerega bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti, obstaja pa utemeljeno pričakovanje, da bodo v razpravi sprožena vprašanja, zaradi katerih bi morala seja potekati brez navzočnosti javnosti.

Predstavnikom medijev je omogočeno, da so navzoči tako na sejah Državnega zbora kot tudi na sejah delovnih teles. Novinarjem so na voljo vsa informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov Državnega zbora ter vsa obvestila, poročila, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja Državni zbor.

Pravica do vlaganja peticij
Po ustavi ima vsak državljan zagotovljeno pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, najprej strokovno prouči pristojna služba, ki pripravi ustrezne podlage za delo komisije, ki je pristojna za obravnavo peticij. Ta komisija nato obravnava prispele peticije in druge predloge državljanov ter o tem obvešča pristojna delovna telesa Državnega zbora ter različne državne organe, ki jim predlaga različne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov državljanov.

Ljudska iniciativa

Državljani lahko Državnemu zboru neposredno predlagajo spremembo ustave ali zakona. Najmanj 30 tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave (takšen predlog lahko poda tudi najmanj 20 poslancev Državnega zbora ali Vlada). V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu volivcev mora biti priložen osnutek ustavnega zakona o spremembi ustave ter podpisi najmanj 30 tisoč volivcev.

Najmanj 5 tisoč volivcev lahko predloži Državnemu zboru predlog zakona, ki mora vsebovati sestavine, določene v Poslovniku Državnega zbora (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev). Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj 5 tisoč volivcev.

Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je 60 dni. Volivec da svojo podporo predlogu s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo s podpisom posameznemu predlogu samo enkrat. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje Državnemu zboru predstavnik volivcev.

Zakonodajni referendum

Najmanj 40 tisoč volivcev lahko (pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika Državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu ZRLI) zahteva, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (vsebovati mora referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom ZRLI in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi), predsednik Državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Državni zbor je vezan na izid zakonodajnega referenduma in eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Referendum o spremembi ustave
Z referendumom o spremembi ustave državljani odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Državni zbor mora razpisati takšen referendum, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Ti lahko vložijo zahtevo šele po sprejetju spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v Državnem zboru. Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. Državni zbor je vezan na izid referenduma in dve leti po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Posvetovalni referendum
Državni zbor lahko na svojo pobudo razpiše tudi posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, pri čemer pa ni vezan na izid takšnega referenduma. Posvetovalni referendum se razpiše na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.

Poslanske pisarne
Vpliv državljanov na delo poslancev je omogočen tudi prek instituta poslanskih pisarn, ki so ustanovljene v posameznih volilnih enotah. Poslanci so v poslanskih pisarnah ob določenih dneh na voljo občanom, ki lahko tako poslancem neposredno pojasnijo svoje poglede ter jim posredujejo različne pripombe in pobude.