Razmerja do drugih institucij 

Državni zbor in druge institucije: pristojnosti različnih vej oblasti

Pri izvrševanju zakonodajne oblasti je Državni zbor izrazito povezan z Državnim svetom. Za uveljavljanje sprejetih zakonov, državnega proračuna in načelnih dolgoročnih usmeritev so ključnega pomena razmerja med Državnim zborom in Vlado. Z dejavnostmi Državnega zbora so povezane tudi pristojnosti predsednika republike in Ustavnega sodišča ter nekaterih drugih državnih organov, kot so sodišča ali Varuh človekovih pravic.

Državni zbor in Državni svet

Državni svet sicer ni zakonodajni organ, saj ne soodloča pri sprejemanju zakonov, vendar pa mu njegove pristojnosti dajejo široke možnosti vplivanja na zakonodajni postopek.

Razmerje Državnega zbora do Državnega sveta je podrobneje urejeno z Zakonom o Državnem svetu ter s Poslovnikom Državnega zbora in Poslovnikom Državnega sveta.

Predsednik Državnega zbora obvešča predsednika Državnega sveta o sejah Državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu sej Državnega zbora, ter skrbi za to, da je Državni svet sprotno seznanjen z delom Državnega zbora. Takšna koordinacija je še posebej potrebna v zvezi z zakonodajnim postopkom, kjer lahko Državni svet v vsaki zakonski obravnavi poda svoje mnenje, po sprejetju zakona pa se lahko odloči za vložitev veta. Če bi Državni svet močno nasprotoval določenemu zakonu ali njegovi posamezni določbi, bi se lahko odločil tudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma.

Delovna telesa Državnega zbora sodelujejo z Državnim svetom in z njegovimi delovnimi telesi tako, da obravnavajo mnenja Državnega sveta ali njegovih delovnih teles, pri čemer lahko na svoje seje vabijo tudi predstavnike Državnega sveta oziroma delovnih teles Državnega sveta. 

Državni zbor in Vlada

Vlada in Državni zbor sta v parlamentarnem sistemu državne oblasti, kakršnega uveljavlja Ustava Republike Slovenije, relativno neodvisna nosilca različnih vej oblasti, pri čemer je Vlada odgovorna Državnemu zboru.

Ta lahko delovanje Vlade usmerja predvsem prek sprejemanja zakonodaje, državnega proračuna ter načelnih in dolgoročnih političnih usmeritev. Državni zbor nadzoruje in po potrebi sankcionira delo Vlade prek različnih pravnih in političnih mehanizmov, kot so na primer. poslanska vprašanja, interpelacija ali nezaupnica Vladi. Hkrati pa lahko tudi Vlada sama Državnemu zboru postavi vprašanje zaupnice, s čimer preizkusi stopnjo zaupanja, ki ga uživa med poslanci.

Vlada ima poleg ostalih pristojnosti in nalog tudi pomembno predlagateljsko vlogo. Državnemu zboru predlaga v sprejetje zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države.

Vlada nima delegirane zakonodajne pristojnosti, kar pomeni, da v nobenem primeru ne more sprejemati aktov z zakonsko močjo, zato lahko z uredbami le podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom ali drugim aktom Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji zakona.

Državni zbor je pristojen za:

– IZVOLITEV PREDSEDNIKA VLADE;
Do volitev predsednika Vlade pride praviloma takrat, ko se po izvedenih parlamentarnih volitvah sestane nov državni zbor (takrat namreč funkcija dotedanjega predsednika Vlade avtomatično preneha), lahko pa tudi v primeru, če preneha predsedniku Vlade funkcija na drugačen način (npr. z njegovim odstopom ali na podlagi izglasovanja nezaupnice Vladi v Državnem zboru). Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidata za predsednika Vlade Državnemu zboru predlaga predsednik republike. Voli ga Državni zbor s tajnim glasovanjem. 

Predsednik Vlade je imenovan z večino glasov vseh poslancev. Če predlagani kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Tej situaciji pa se lahko državni zbor izogne, če v 48 urah le izvoli predsednika vlade, pri čemer pa za takšno izvolitev zadostuje večina opredeljenih glasov navzočih poslancev (v tem primeru se torej oblikuje manjšinska vlada).

– IMENOVANJE IN RAZREŠITEV MINISTROV
V Sloveniji ministre imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog predsednika Vlade. Takšna uredite je posebnost slovenske ustavne ureditve. V primeru, ko se po parlamentarnih volitvah in konstituiranju državnega zbora ali v drugih primerih (npr. potem, ko je izrečena nezaupnica vladi) formira nova vlada, predlaga novoizvoljeni predsednik vlade Državnemu zboru listo ministrov, ki vsebuje med drugim tudi obrazložitev vsake posamične kandidature. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarjati na njegova vprašanja. Kandidat se predstavi delovnemu telesu, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo ministra.

O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, razen seveda v primeru, ko na predlog predsednika Vlade odločajo le o imenovanju posameznega ministra. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Kadar pa tudi nova lista kandidatov ni izglasovana, lahko predsednik Vlade predlaga, da se o vsakem predlaganem kandidatu z liste glasuje posebej.

Funkcija ministrov preneha, ko se po volitvah sestane novoizvoljeni državni zbor pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika Vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra. Minister, ki mu je prenehala funkcija, mora opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika Vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.

– POSLANSKA VPRAŠANJA IN POBUDE VLADI
Vsak poslanec lahko vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju Vlade postavi ustno ali pisno vprašanje, poda pisno pobudo za ureditev posameznih zadev ali za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja Vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe.

Vsak mesec enkrat se na seji Državnega zbora določi posebna točka dnevnega reda za vprašanja poslancev. Takrat morajo biti na seji Državnega zbora navzoči predsednik Vlade in ministri ter generalni sekretar Vlade. Predsedujoči na seji pri določitvi vrstnega reda prijav poslanskih vprašanj zagotovi, da pridejo na vrsto poslanci iz različnih poslanskih skupin, s tem da prva štiri vprašanja postavijo poslanci opozicije in en poslanec vladajoče koalicije. Na ta štiri vprašanja poda odgovor predsednik Vlade če se nanašajo na oblikovanje ali uresničevanje vladne politike.

Na ustno poslansko vprašanje odgovori predsednik Vlade ali minister ali generalni sekretar Vlade na isti seji, če pa zaradi časovne omejitve, odsotnosti ali zaradi drugega razloga takojšnjega odgovora ne more dati, mora v 30 dneh poslati pisni odgovor, ki se objavi v glasilu Državnega zbora. Če poslanec, ki je postavil vprašanje, vztraja pri ustnem odgovoru, se vprašanje uvrsti na naslednjo sejo Državnega zbora.

Kadar je podano pisno poslansko vprašanje ali pobuda, Vlada ali minister ali generalni sekretar Vlade na takšno vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 30 dneh. Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva njegovo dopolnitev.

– SPREMLJANJE DELA VLADE PREK DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA
Delovna telesa Državnega zbora imajo različne pristojnosti in namen delovanja, med drugim posredno ali neposredno opravljajo tudi funkcijo spremljanja in nadziranja dela Vlade oziroma posameznih ministrstev. Poslovnik Državnega zbora med drugim določa, da so delovna telesa ustanovljena za spremljanje stanja na posameznih področjih ter za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj. Delovna telesa Državnega zbora obravnavajo različne zakonske in druge predloge Vlade in o njih sprejemajo sklepe, ki so podlaga za odločanje Državnega zbora. Ob tem lahko opozarjajo ministre in druge predstavnike Vlade na morebitne pomanjkljivosti in napake.

Kandidat za novega ministra se mora, še preden o njegovem imenovanju odloči Državni zbor, predstaviti pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora in odgovarjati na vprašanja. Po predstavitvi pošlje predsednik delovnega telesa predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu. To mnenje za Državni zbor in za predsednika Vlade kot predlagatelja kandidata za ministra ni zavezujoče, dejansko pa ima lahko velik pomen za sprejem končne odločitve o imenovanju ministrskega kandidata.

– IZREKANJE NEZAUPNICE VLADI
Ustava določa, da lahko Državni zbor izglasuje Vladi nezaupnico, vendar pa le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika Vlade (t. i. konstruktivna nezaupnica). S tem je dotedanji predsednik Vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Ustava dopušča tudi možnost, da se na podlagi predloga najmanj 10 poslancev nezaupnica vladi izglasuje tudi z navadno večino glasov poslancev (večina opredeljenih glasov), to pa le v primeru, če je bil predsednik vlade izvoljen z navadno večino glasov. Takšna izvolitev predsednika vlade je v ustavi dopuščena kot izjema, in to le v primeru, ko po več neuspelih poskusih državni zbor ne uspe z absolutno večino (tj. z večino vseh poslancev) izvoliti predsednika vlade. V takšnem primeru sicer praviloma predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, vendar pa se lahko poslanci temu izognejo tako, da v 48 urah z navadno večino le izvolijo predsednika vlade.

Slednje pripelje sicer do manjšinske vlade, to je vlade, ki v parlamentu nima absolutne večinske podpore, vendar pa je lahko včasih tudi takšna rešitev boljša od razpustitve državnega zbora in ponovnih volitev, kajti konstituiranje manjšinske vlade lahko pogosto vsaj začasno zagotovi politično stabilnost oziroma kontinuiteto v političnem razvoju države.

– INTERPELACIJE O DELU VLADE ALI POSAMEZNEGA MINISTRA
Ustava določa, da lahko najmanj 10 poslancev sproži v Državnem zboru interpelacijo (vprašanje) o delu vlade ali posameznega ministra. Interpelacija se vloži pisno in se predloži predsedniku Državnega zbora, ki z njo takoj seznani poslance ter jo hkrati pošlje predsedniku Vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša, in jima določi rok za odgovor, ki pa ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. O interpelaciji odloča Državni zbor praviloma že na svoji prvi naslednji seji.

O interpelaciji se v Državnem zboru opravi razprava. Pred tem ima predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, pravico le-to obrazložiti. Prav tako pa ima predsednik vlade ali minister, na katerega se interpelacija nanaša, pravico obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. Po končani razpravi o interpelaciji lahko predlagatelji interpelacije predlagajo, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade oziroma ministra. 

Če se razprava o interpelaciji nanaša na delo vlade, lahko najmanj 10 poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega predsednika vlade (konstruktivna nezaupnica). Po opravljeni razpravi o interpelaciji o delu ministra pa lahko na zahtevo najmanj 10 poslancev pride do glasovanja o nezaupnici ministru.

– OBTOŽBE ZOPER PREDSEDNIKA VLADE IN MINISTRE PRED USTAVNIM SODIŠČEM
Predsednika Vlade ali ministre lahko Državni zbor pred Ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij (t. i. impeachment). Uvedbo postopka o ustavni obtožbi lahko Državnemu zboru predlaga najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti praviloma obravnavan na prvi naslednji seji Državnega zbora, le-ta pa mora o njem odločiti najkasneje v 60 dneh od sprejetja predloga. Če Državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. Predsednik Vlade ali minister lahko pisno ali ustno na seji Državnega zbora odgovori na predlog ustavne obtožbe. O predlogu obtožbe zoper predsednika Vlade mora, če tako zahteva Državni zbor, podati svoje mnenje tudi
predsednik republike, o predlogu obtožbe zoper ministre pa predsednik Vlade.

Če Državni zbor sprejme sklep o obtožbi, ga predsednik Državnega zbora pošlje Ustavnemu sodišču ter predsedniku Vlade oziroma ministru, zoper katerega je vložena obtožba. S sklepom imenuje Državni zbor izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred Ustavnim sodiščem. O obtožbi odloča Ustavno sodišče. Le-to lahko potem, ko prejme sklep Državnega zbora o obtožbi, odloči, da predsednik Vlade ali minister do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da je obtožba utemeljena, ali pa obtoženega oprosti. Na podlagi utemeljene obtožbe lahko Ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh 9 sodnikov odloči o odvzemu funkcije predsednika Vlade oziroma ministra.

– GLASOVANJE O ZAUPNICI VLADI
Predsednik Vlade lahko zahteva, da Državni zbor glasuje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora Državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika Vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti Državni zbor in razpiše nove volitve.

Predsednik Vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v Državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

– SODELOVANJE Z VLADO V ZADEVAH EVROPSKE UNIJE
V zadevah EU Republiko Slovenijo predstavlja in zastopa Vlada, ki stališča Slovenije uveljavlja v institucijah EU. Pristojnosti Državnega zbora so natančno določene.

Državni zbor in predsednik republike

Predsednik republike ima po ustavi pristojnosti, ki so v pretežni meri reprezentativne in protokolarne narave, zato je razmerje med njim in Državnim zborom bistveno manj intenzivno in neposredno, kot je razmerje med Državnim zborom in Vlado.
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije opravlja do izvolitve novega predsednika republike njegovo funkcijo predsednik Državnega zbora. V takšnem primeru se razpišejo volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik Državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.

Nekatere pristojnosti predsednika republike (predvsem predlagateljske) so povezane z dejavnostjo Državnega zbora, vendar pa predsednik lahko le izjemoma in v relativno majhni meri neposredno vpliva na ključne odločitve, ki jih sprejema parlament.

Predsednik republike in Državni zbor imata vsak svoje pristojnosti.

Predsednik Republike Slovenije ima v povezavi z Državnim zborom naslednje pristojnosti:
– razpisuje volitve v Državni zbor;
– skliče prvo sejo novega državnega zbora
– razglaša zakone;
– po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži Državnemu zboru, po parlamentarnih volitvah oziroma v drugih primerih, ko je treba izvoliti novega predsednika Vlade, v izvolitev kandidata za predsednika Vlade;
– predlaga Državnemu zboru v izvolitev ustavne sodnike;
– predlaga Državnemu zboru v izvolitev 5 članov Sodnega sveta (Sodni svet sestavlja 11 članov; 6 članov izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, izmed sebe);
– predlaga Državnemu zboru v izvolitev druge funkcionarje, kadar tako določa zakon.

Kadar se Državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog Vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. S takšno uredbo se lahko izjemoma omejijo tudi ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine, razen nekaterih najpomembnejših ustavnih pravic in svoboščin. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev Državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

V pristojnosti Državnega zbora v povezavi s predsednikom republike sta:
– zahteva po mnenju predsednika republike in obravnava mnenj predsednika republike (Na zahtevo Državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. Poleg tega lahko predsednik republike Državnemu zboru tudi na lastno pobudo pošlje svoje mnenje o posameznem vprašanju. Predsednik Državnega zbora pošlje mnenje predsednika republike vsem poslancem, Državni zbor pa to mnenje obravnava na seji, na kateri obravnava zadevo, na katero se mnenje nanaša. Če predsednik republike sporoči Državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji Državnega zbora obrazložiti svoja mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji Državnega zbora brez razprave in glasovanja uvrsti na dnevni red naslednje seje.)
– možnost obtožbe zoper predsednika republike pred Ustavnim sodiščem (Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga Državni zbor lahko obtoži pred Ustavnim sodiščem (t. i. impeachment). Uvedbo postopka o ustavni obtožbi lahko Državnemu zboru predlaga najmanj 30 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti praviloma obravnavan na prvi naslednji seji Državnega zbora, le-ta pa mora o predlogu odločiti najkasneje v 60 dneh. Če Državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. Predsednik republike lahko pisno ali ustno na seji Državnega zbora odgovori na predlog ustavne obtožbe. Če Državni zbor sprejme sklep o obtožbi, ga predsednik Državnega zbora pošlje Ustavnemu sodišču ter predsedniku republike. S sklepom imenuje Državni zbor tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred Ustavnim sodiščem, pri čemer se takšen predstavnik imenuje izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka. O obtožbi odloča Ustavno sodišče. Le-to lahko potem, ko prejme sklep Državnega zbora o obtožbi, odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. Ustavno sodišče lahko ugotovi, da je obtožba utemeljena, ali pa obtoženega oprosti. Na podlagi utemeljene obtožbe lahko Ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov odloči o odvzemu funkcije predsednika republike.

Državni zbor in Ustavno sodišče

Ustavno sodišče ima številne pristojnosti, ki so neposredno povezane z dejavnostjo Državnega zbora. Ustavno sodišče predvsem presoja skladnost zakonov z ustavo ter skladnost podzakonskih predpisov z ustavo, z zakoni ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava. Med drugim odloča tudi o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi ter o sporih med Državnim zborom, predsednikom republike in Vlado. Posebej odloča tudi o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank ter o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti državnih organov. Na predlog predsednika republike, Vlade ali tretjine poslancev Državnega zbora izreče Ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo.

Državni zbor lahko vloži zahtevo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za odločitev o:
– ustavnosti in zakonitosti predpisa Vlade ali ministra, predpisa lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil;
– sporu glede pristojnosti med Državnim zborom in predsednikom republike, Vlado, sodiščem ali drugim državnim organom ali organom lokalne skupnosti;
– protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

Predlog, naj Državni zbor začne postopek pred Ustavnim sodiščem, lahko da vsak poslanec. Predsednik Državnega zbora pošlje predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu in Zakonodajno-pravni službi. Slednja na podlagi sklepa Državnega zbora, da začne postopek pred Ustavnim sodiščem, oblikuje končno besedilo zahteve za začetek postopka. Takšno zahtevo pošlje Ustavnemu sodišču predsednik Državnega zbora, ki določi tudi predstavnika Državnega zbora v postopku pred Ustavnim sodiščem.

Kadar je na Ustavno sodišče naslovljena zahteva ali pobuda za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za presojo splošnega akta, ki ga je sprejel Državni zbor, pošlje Ustavno sodišče takšno zahtevo ali pobudo Državnemu zboru kot nasprotnemu udeležencu v postopku. Odgovor na zahtevo oziroma pobudo pripravi na podlagi mnenja matičnega delovnega telesa Zakonodajno-pravna služba. Odgovor pošlje Ustavnemu sodišču predsednik Državnega zbora, ki tudi v tem primeru določi predstavnika Državnega zbora v postopku pred Ustavnim sodiščem. 

Državni zbor in drugi državni organi

Kadar sodišče ali drug državni organ v postopku v skladu z zakonom zahteva od Državnega zbora odgovor, stališča ali podatke, določi predsednik Državnega zbora delovno telo ali službo, ki to pripravi.

Odgovor sodišču ali drugemu državnemu organu pošlje generalni sekretar Državnega zbora.

Državni zbor je pristojen tudi za obravnavo poročil Varuha človekovih pravic. Poslanci na seji obravnavajo letno redno poročilo Varuha človekovih pravic, predvidena pa je lahko tudi obravnava posebnega poročila Varuha. Po koncu obravnave rednega ali posebnega poročila Varuha sprejeme Državni zbor priporočilo, s katerim predlaga ustrezne ukrepe državnim organom, organizacijam in posameznikom, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila.