Delo Državnega zbora

Pravne podlage

Temeljna pravna podlaga za delo poslank in poslancev ter Državnega zbora kot zakonodajnega organa so Ustava Republike Slovenije, zakoni in Poslovnik Državnega zbora. 

Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana tudi pravu Evropske unije, ki ga sicer sestavljajo primarna in sekundarna zakonodaja, mednarodni sporazumi ter sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje. Pravo EU je avtonomno pravo, saj svoje veljavnosti ne črpa iz morebitne poznejše odobritve nacionalnih organov držav članic, temveč se opira na zakonodajne pristojnosti institucij in organov EU. Velja načelo primarnosti prava EU, kar pomeni, da pravila, sprejeta na ravni Unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic.

Več o pravni naravi poslovnika.

Pomemben, čeprav neformalen pravni vir postaja tudi parlamentarna praksa, ki se oblikuje – a tudi spreminja – tekom mandatnih obdobij, s čimer predvsem prek namenske, zgodovinske in jezikovne razlage dopolnjuje poslovniške določbe. 

Konstituiranje Državnega zbora: prvič leta 1992

Državni zbor je na podlagi Ustave Republike Slovenije začel delovati po drugih demokratičnih volitvah leta 1992. Prvi državni zbor se je konstituiral na prvi seji 23. decembra 1992, ko je potrdil poslanske mandate ter izvolil predsednika in dva podpredsednika Državnega zbora, kasneje pa še tretjega podpredsednika. Naslednje konstituivne seje so bile po rednih državnozborskih volitvah v letih 1996, 2000, 2004, 2008 in po predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 in 2014.

Državni zbor trenutno deluje v osmem mandatu

Zadnje parlamentarne volitve, na katerih je bilo izvoljenih 90 poslancev Državnega zbora, so bile 3. junija 2018.

Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.

Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem ter v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.

Izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko predsednik Državnega zbora skliče tudi na predlog Vlade ali po sklepu Kolegija predsednika Državnega zbora, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje. Gre zlasti za primere:
– ko je predlagano sprejetje zakona po nujnem postopku,
– ko je odločitev Državnega zbora vezana na rok, ki je določen z ustavo, z zakonom ali s poslovnikom,
– ko gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imuniteto poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve, povezane z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– ko gre za odločitve o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja in s tem povezanimi nujnimi ukrepi in njihovo odpravo ter ko gre za odločitve o uporabi obrambnih sil.

Za vsako sejo je pripravljen predlog dnevnega reda, ki ga pripravi predsednik Državnega zbora po posvetovanju Kolegija predsednika, v skladu s terminskim programom dela zbora in s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje. Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo, in praviloma tudi ne o tistih zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo Državnega zbora.

Poslanci so se dolžni redno udeleževati sej. Udeležujejo se jih tudi predsednik Vlade in ministri v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo ustava, zakon in poslovnik Državnega zbora. Na seje lahko predsednik Državnega zbora povabi tudi druge osebe.

Seje Državnega zbora so javne, razen če se obravnava gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Poleg tega lahko Državni zbor v določenih primerih sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti. V takem primeru zbor določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji ali na delu seje, ki je zaprt za javnost.

V obdobju rednih zasedanj ima Državni zbor redne seje praviloma vsak zadnji teden v mesecu. Zapisane so v Programu dela.

Delovanje je opredeljeno s Poslovnikom Državnega zbora, ki določa tudi konstituiranje Državnega zbora, njegovo organizacijo, akte in postopke, razmerja Državnega zbora do drugih državnih organov, mednarodno in drugo sodelovanje, delo Državnega zbora v vojnem ali izrednem stanju in drugo.

Poslovnik Državnega zbora natančno opredeljuje roke za sklic seje in posredovanje gradiva poslancem ter drugim naslovljencem, pri čemer so glede rokov možna odstopanja v primeru, če je sklicana izredna seja.

Seji Državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki ga za to določi predsednik Državnega zbora. Po določitvi dnevnega reda ima predlagatelj vsake točke dnevnega reda možnost za dopolnilno obrazložitev oziroma je to obrazložitev dolžan podati, če tako sklene Državni zbor. Nato dobijo besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik Vlade, predstavniki poslanskih skupin in poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.

Kolegij predsednika že pred sejo določi čas trajanja seje Državnega zbora, čas obravnavanje posameznih točk dnevnega reda ter čas trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje.

Predsedujoči zagotavlja, da govorniki med svojimi nastopi niso moteni in da na kakšen drug način ni ovirano delo seje. Za kršitev reda sme izreči opomin, odvzeti besedo, poskrbeti za odstranitev s seje ali z dela seje. Če s temi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo lahko prekine.

Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za odločanje zahtevana dvotretjinska večina vseh poslancev, veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev. Državni zbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s poslovnikom Državnega zbora določena drugačna (npr. dvotretjinska) večina.

Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem, v določenih primerih (npr. pri nekaterih volitvah, imenovanjih in razrešitvah) pa odloča s tajnim glasovanjem.

Potek seje podrobneje ureja Poslovnik Državnega zbora. O delu na seji se vodijo dobesedni zapisi. Sejo je mogoče spremljati v neposrednem prenosu.

Javno glasovanje v Državnem zboru poteka z uporabo glasovalne naprave, Za vsak zakon ali akt, o katerem glasujejo poslanci, so dostopni poimenski izidi glasovanj. Kadar se odločitve sprejemajo s tajnim glasovanjem, poslanci uporabijo glasovnice, ki jih oddajo v glasovalno skrinjico.

Naloga služb Državnega zbora je zagotavljanje najboljših možnih pogojev za delo poslancev in Državnega zbora z visoko kakovostnimi strokovnimi, administrativnimi in drugimi opravili. Njihova naloga je tudi objektivno, osredotočeno in hitro komuniciranje z zunanjim in notranjim okoljem.Službe Državnega zbora vodi generalni sekretar Državnega zbora. Imenuje ga Državni zbor na predlog Kolegija za obdobje do konca mandata Državnega zbora. Poleg vodenja služb opravlja še druge zadeve, določene s predpisi, Poslovnikom in drugimi akti Državnega zbora. Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren Državnemu zboru.

Seje Državnega zbora

Za vsako sejo Državnega zbora pristojna služba pripravi dobesedni zapis seje. Na spletnem portalu so dostopni dokumenti sej od prvega mandata dalje. Objavljeni so tudi dobesedni zapisi sej prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije od 8. 5. 1990 do decembra 1992.

Seje kolegija predsednika Državnega zbora

Na spletnem portalu so dostopne vse seje in dobesedni zapisi sej Kolegija predsednika Državnega zbora od 27. 10. 2000 dalje.

Seje delovnih teles

Na podlagi zvočnega zapisa sej delovnih teles se napišejo dobesedni zapisi sej delovnih teles, ki so dostopni na spletnem portalu Državnega zbora. Na spletnem portalu Državnega zbora so dostopne vse seje in dobesedni zapisi sej delovnih teles od 28. 11. 1996 dalje. (Postopoma se dodajajo in objavljajo tudi dobesedni zapisi prvega mandata.)

Poslanska vprašanja in pobude

Na spletnem portalu so dostopna poslanska vprašanja in pobude od 28. 11. 1996 dalje. Za prvi mandat so poslanska vprašanje in pobude objavlljena v spletnem arhivu Poročevalca.