Delo Državnega zbora

Pravne podlage

Temeljna pravna podlaga za delo poslank in poslancev ter Državnega zbora kot zakonodajnega organa so Ustava Republike Slovenije, zakoni in Poslovnik Državnega zbora. 

Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana tudi pravu Evropske unije, ki ga sicer sestavljajo primarna in sekundarna zakonodaja, mednarodni sporazumi ter sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje. Pravo EU je avtonomno pravo, saj svoje veljavnosti ne črpa iz morebitne poznejše odobritve nacionalnih organov držav članic, temveč se opira na zakonodajne pristojnosti institucij in organov EU. Velja načelo primarnosti prava EU, kar pomeni, da pravila, sprejeta na ravni Unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic.

Več o pravni naravi poslovnika.

Pomemben, čeprav neformalen pravni vir postaja tudi parlamentarna praksa, ki se oblikuje – a tudi spreminja – tekom mandatnih obdobij, s čimer predvsem prek namenske, zgodovinske in jezikovne razlage dopolnjuje poslovniške določbe. 

Konstituiranje Državnega zbora: prvič leta 1992

Državni zbor je na podlagi Ustave Republike Slovenije začel delovati po drugih demokratičnih volitvah leta 1992. Prvi državni zbor se je konstituiral na seji 23. decembra 1992, ko je potrdil poslanske mandate ter izvolil predsednika in dva podpredsednika Državnega zbora, kasneje pa še tretjega podpredsednika. Naslednje konstituivne seje so bile po rednih državnozborskih volitvah v letih 1996, 2000, 2004, 2008 in po predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011, 2014 in 2018.

Državni zbor trenutno deluje v osmem mandatu. Volitve so bile 3. junija 2018, izvoljeni poslanke in poslanci pa so se na konstitutivni seji sestali 22. 6. 2020.

Mandati Državnega zbora se označujejo z rimskimi številkami. Ta oznaka se uporablja predvsem pri  evidentiranju posameznega akta, ki je vložen v Državni zbor (npr. ob vložitvi predloga zakona), pri čemer se poleg zaporedne številke zadeve doda tudi rimska številka, ki označuje mandat, v katerem je bila zadeva vložena. Npr. Predlog zakona o državnem zboru, EPA 715-VIII.

Kaj pomeni EPA? Gre za kratico termina »evidenca parlamentarnega akta«, s katero se z namenom lažjega in hitrejšega spremljanja dokumentov označi gradiva, ki so predložena v odločanje Državnemu zboru. Oznaka je sestavljena iz zaporedne številke gradiva in rimske številke mandata.

Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.

Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj Državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem ter v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.

Izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko predsednik Državnega zbora skliče tudi na predlog Vlade ali po sklepu Kolegija predsednika Državnega zbora, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje, in sicer če:
– se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku,
– je odločitev Državnega zbora vezana na rok, ki je določen z ustavo, z zakonom, s Poslovnikom Državnega zbora ali s pogodbami, na katerih temelji Evropska unija,
– gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imuniteto poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve, povezane z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– gre za odločitve iz 92. člena Ustave, tj. o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja in s tem povezanimi nujnimi ukrepi in njihovo odpravo ter ko gre za odločitve o uporabi obrambnih sil.

Za vsako sejo predsednik Državnega zbora po posvetovanju v Kolegiju predsednika, v skladu s terminskim programom dela zbora in s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje, pripravi predlog dnevnega reda seje. Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo, in praviloma tudi ne o tistih zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo Državnega zbora.

Poslanci so se dolžni udeleževati sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih člani so, ter sodelovati pri delu in odločanju v državnem zboru ter v njegovih delovnih telesih. Udeležujejo se jih tudi predsednik Vlade in ministri v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo ustava, zakon in Poslovnik Državnega zbora. Na seje lahko predsednik Državnega zbora povabi tudi druge osebe.

Seje Državnega zbora so javne, razen če se obravnava gradivo, ki vsebuje  tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Poleg tega lahko Državni zbor v določenih primerih sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti. V takem primeru zbor določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji ali na delu seje, ki je zaprt za javnost.

V obdobju rednih zasedanj ima Državni zbor redne seje praviloma vsak zadnji teden v mesecu. Zapisane so v Programu dela Državnega zbora za posamezno koledarsko leto. Program dela sprejme Kolegij predsednika Državnega zbora.

Delo Državnega zbora je urejeno s Poslovnikom Državnega zbora, ki mdr. določa tudi način konstituiranja Državnega zbora, njegovo organizacijo, postopke za sprejem aktov, delo Državnega zbora na daljavo, razmerja Državnega zbora do drugih državnih organov, mednarodno in drugo sodelovanje, delo Državnega zbora v vojnem ali izrednem stanju in drugo.
 

Poslovnik Državnega zbora natančno opredeljuje roke za sklic seje in posredovanje gradiva poslancem ter drugim naslovljencem, pri čemer so glede rokov možna odstopanja v primeru, če je sklicana izredna seja.

Če se poslanec seje ne more udeležiti, mora o odsotnosti in o razlogih zanjo obvestiti predsednika Državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa

Seji Državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki določi predsednik Državnega zbora. Po določitvi dnevnega reda ima predlagatelj vsake točke dnevnega reda možnost za dopolnilno obrazložitev oziroma je to obrazložitev dolžan podati, če tako sklene Državni zbor. Nato dobijo besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik Vlade, predstavniki poslanskih skupin in poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Kolegij predsednika že pred sejo določi čas trajanja seje Državnega zbora, čas obravnavanje posameznih točk dnevnega reda ter čas trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje.

Predsedujoči zagotavlja, da govorniki med svojimi nastopi niso moteni in da na kakšen drug način ni ovirano delo seje. Za kršitev reda sme izreči opomin, odvzeti besedo ali izreči ukrep odstranitve s seje ali z dela seje. Če s temi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo lahko prekine.

Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za odločanje zahtevana dvotretjinska večina vseh poslancev, veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev. Državni zbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s poslovnikom Državnega zbora določena drugačna (npr. dvotretjinska) večina.

Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem, v določenih primerih (npr. pri nekaterih volitvah, imenovanjih in razrešitvah) pa odloča s tajnim glasovanjem.

Javno glasovanje v Državnem zboru poteka z uporabo glasovalne naprave, Za vsak zakon ali akt, o katerem glasujejo poslanci, so (tudi na spletnem mestu Državnega zbora) dostopni poimenski izidi glasovanj. Kadar se odločitve sprejemajo s tajnim glasovanjem, poslanci uporabijo glasovnice, ki jih oddajo v glasovalno skrinjico.
 

Potek seje podrobneje ureja Poslovnik Državnega zbora

Seje Državnega zbora (in praviloma tudi seje delovnih teles) je mogoče spremljati v neposrednem TV prenosu.

O delu na seji Državnega zbora in delovnih teles se vodijo dobesedni zapisi. 
 

Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.

Naloga služb Državnega zbora je zagotavljanje najboljših možnih pogojev za delo poslancev in Državnega zbora, pri čemer gre za opravljanje od visoko strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog na različnih vsebinskih področjih dela Državnega zbora, pa do operativno-tehničnih nalog, potrebnih za izvajanje podpore delu poslancev in zaposlenih ter skrbi za ohranjanje in vzdrževanje sicer spomeniško zaščitenega poslopja, v katerem deluje Državni zbor. Naloga služb je tudi objektivno, osredotočeno in hitro komuniciranje z zunanjim in notranjim okoljem. 

Službe Državnega zbora vodi generalni sekretar Državnega zbora, ki ga na predlog Kolegija predsednika imenuje Državni zbor za mandatno obdobje Državnega zbora. Generalni sekretar je predstojnik v razmerju do javnih uslužbencev ter je pristojen za organizacijo in usklajevanje dela služb državnega zbora, skrbi za razvoj organizacije in dela ter opravlja druga dela in naloge v skladu z zakonom, Poslovnikom in drugimi predpisi. Za svoje delo je odgovoren Državnemu zboru.
 

Dobesedni zapisi seje Državnega zbora, delovnih teles in sej Kolegija

Za vsako sejo Državnega zbora, njegovih delovnih teles in sej Kolegija predsednika Državnega zbora pristojna služba pripravi dobesedni zapis seje. 

Na spletnem portalu so dostopni:
-  dobesedni zapisi sej prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije od 8. 5. 1990 do decembra 1992;
- dokumenti in zapisi sej od prvega mandata Državnega zbora dalje (tj. od 23. 12. 1992 dalje); 
- vse seje in dobesedni zapisi sej Kolegija predsednika Državnega zbora od 27. 10. 2000 dalje;
- vse seje in dobesedni zapisi sej delovnih teles od 28. 11. 1996 dalje (postopoma se dodajajo in objavljajo tudi dobesedni zapisi prvega mandata).

Za vsako sejo Državnega zbora pristojna služba pripravi dobesedni zapis seje. Na spletnem portalu so dostopni dokumenti sej od prvega mandata dalje. Objavljeni so tudi dobesedni zapisi sej prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije od 8. 5. 1990 do decembra 1992.

Delo služb Državnega zbora vodi generalni sekretar. 

Pri dobesednem zapisu seje gre za prepis zvočnega zapisa.

Za natipkani prepis ene minute govorjene besede je potrebnih (odvisno od posameznega govorca) približno pet minut.

Pogovorno se za »zapis seje« še vedno zasledi raba besede »magnetogram«.

Na spletnem portalu so mdr. dostopna tudi poslanska vprašanja in pobude od 28. 11. 1996 dalje. Za prvi mandat so poslanska vprašanje in pobude objavljena v spletnem arhivu Poročevalca.

Na podlagi Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo državljani izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. 

Med Državnim zborom kot nosilcem zakonodajne veje oblasti in državljani je vzpostavljeno razmerje, ki državljanom omogoča, da na različne načine spremljajo delo Državnega zbora in nanj vplivajo. Poleg neposrednih volitev in načela javnosti delovanja Državnega zbora to mdr. omogočajo 
- pravica do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena, 
- ljudska iniciativa za vložitev predloga za spremembe ustave ali zakona,
- možnost zahtevati zakonodajni referendum ter
- glasovanje na referendumu (o spremembi ustave, o uveljavitvi zakona, o mednarodnih povezavah ter o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora, pri čemer gre v tem primeru za (neobvezujoč) posvetovalni referendum),

Prav stiku z državljankami in državljani, volivkami in volivci je namenjeno tudi z delo poslank in poslancev v volilnih enotah, in sicer v posebej organiziranih poslanskih pisarnah oziroma na druge načine. 

Poslancem, poslanskim skupinam ali delovnemu telesu Državnega zbora lahko posredujete sporočilo tudi prek kontaktnega obrazca oziroma neposredno prek naslova Državnega zbora:
 

Državni zbor 
Šubičeva ulica 4
SI-1102 Ljubljana
Elektronska pošta: gp@dz-rs.si
 

Podrobneje o tem tu.

Dodatne informacije in pravno obvestilo so dostopni tu.