Velika dvorana in preddverje 

Velika dvorana, v kateri zaseda Državni zbor, je bila prenovljena leta 2000 (dela so potekala od 25. julija 2000 do 5. decembra 2000). Prenovo so zasnovale arhitektke Sonja Miculinić, Albina Kindlhofer in Darja Valič. 

Barvne kombinacije in izbor materialov (tla so obložena s sivim tapisonom in sivim pohorskim granitom, strop in stene so bele, stenske obloge in poslanske klopi so iz češnjevega furnirja, medtem ko so poslanski sedeži in sedeži na balkonu iz sivega usnja) dajejo prostoru rafinirano eleganco, lahkotnost in ubranost. Stena za sedeži predsedstva Državnega zbora je iz hotaveljskega marmorja.

Velika dvorana je krožno zasnovana in meri 422 m². Krog, ki je v središču poudarjen s kamnitim tlakom, označuje središče zakonodajne oblasti, sedež najvišje demokratične inštitucije. Krožna zasnova je v skladu s slovenskim arhetipom v krog zbranih starešin ob kamniti mizi pod vaško lipo. Kamniti centralni krog se povezuje s simboliko knežjega kamna, ki se plete skozi vso slovensko zgodovino. Ustvarjanje kroga v prenovi sledi tudi ideji Jožeta Plečnika, ki je leta 1947 ustvaril zasnovo slovenskega parlamenta v obliki stožca s krožno osnovo (neuresničen projekt Katedrala svobode).

V dvorani se 150 sedežev krožno in v obliki amfiteatra spušča proti osrednjemu krogu in govorniškemu odru, ki je delno vrtljiv. Vsako poslansko mesto je opremljeno z mikrofonom, glasovalno napravo z identifikacijsko kartico, sistemom za prevajanje, električnim priključkom ter dostopom do računalniškega omrežja Državnega zbora. Sedeži so vrtljivi, premakljivi in nastavljivi po višini.

Sedeži, ki gledajo proti glavnemu vhodu v dvorano, so namenjeni predsedstvu Državnega zbora in Vladi. Mesto predsedujočega Državnemu zboru je opremljeno s centralno glasovalno napravo in zaslonom. Na marmorni steni za predsedstvom je bronasti relief slovenskega grba, delo akademskega kiparja Marka Pogačnika. Izdelan je bil ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991.

Na stenah velike dvorane so trije prikazovalniki. Med sejo prikazujejo čas, ki ga imajo poslanci oziroma poslanske skupine ter Vlada na voljo za razpravo, prisotnost poslancev ob glasovanju in izide glasovanj, po potrebi pa tudi druge informacije.

Balkon oziroma galerija nad veliko dvorano je namenjena predvsem javnosti, ob protokolarnih dogodkih pa tudi diplomatskemu zboru in vabljenim gostom. Na galeriji je 106 v temno sivo usnje oblečenih sedežev, ki so nameščeni v štiri vrste. Tu so štiri prevajalske kabine, ki lahko ob neposrednih prenosih sej Državnega zbora  služijo radijskim in televizijskim poročevalcem.

V preddverju galerije je osrednji prostor namenjen razstavi protokolarnih daril.

Prenovo velike dvorane Državnega zbora, preddverja velike dvorane, preddverja balkona in stropa male dvorane je izvajalo podjetje Vegrad d. o. o., dobavo in montažo telekomunikacijske opreme pa je zagotovilo podjetje TSE d.o.o., Ljubljana. Stroški prenove so znašali: 388.263.845 SIT oz. 1.620.196,32 € (Vegrad d.o.o.), 122.566.772 SIT oz. 511.462,08 € (TSE d.o.o ). Skupaj torej 2.131.658,4 €.

Državni zbor od 23. decembra 2000 zaseda v prenovljeni veliki dvorani. 

Krožna zasnova prostora spoštuje idejo arhitekta Jožeta Plečnika. Demokratični krog skupnosti poudarja prostor pogovora, dogovora, odločanja.

Spremljanje seje.

Več:

Grabar, N. (2012): Arhitektura parlamenta po načrtih Vinka Glanza. (PDF 10 MB)

Že pred obiskom se lahko virtualno sprehodite po poslopju Državnega zbora.