Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi

Opis

Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je bila ustanovljena leta 1991, potem ko je bila pobuda za njeno ustanovitev podana že v Pariški listini za novo Evropo leta 1990. Skupščina je postala del institucionalne strukture takratne Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se je leta 1994 preimenovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.

PS OVSE združuje 320 parlamentarcev iz 56 držav polnopravnih članic, svoje predstavnike v skupščina pa ima tudi država mesta Vatikan, kot 57 članica organizacije. Poleg polnopravnega članstva pozna PS OVSE tudi status opazovalca, ki ga imajo: Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Parlamentarna skupščina NATO, Interparlamentarna unija, člani Evropskega parlamenta in Medparlamentarne skupščine Skupnosti neodvisnih držav.

Glavni cilj organizacije je pospešiti medparlamentarni dialog med državami članicami OVSE, med cilji pa so še ocenjevanje uresničevanja ciljev OVSE, razprave o problemih, ki jih obravnavajo na zasedanjih Sveta ministrov in šefov držav in vlad, razvijanje in promocija mehanizmov za preprečevanje in reševanje konfliktov, podpora krepitvi in konsolidaciji demokratičnih institucij v državah OVSE ter prispevek k razvoju institucij OVSE in k odnosom ter sodelovanju med obstoječimi institucijami OVSE.

PS OVSE se enkrat letno (julija) sestaja na petdnevnem plenarnem zasedanju, februarja poteka t.i. zimsko zasedanje, ki traja tri dni, oktobra pa se člani skupščine sestanejo na jesenskem zasedanju. Na letnem zasedanju se ločeno sestanejo trije splošni odbori skupščine (Splošni odbor za politične zadeve in varnost, Splošni odbor za ekonomske zadeve, znanost, tehnologijo in okolje ter Splošni odbor za demokracijo, človekove pravice in humanitarna vprašanja) ter stalni odbor in sprejemajo poročila in resolucije, ki jih nato obravnavajo na plenumu. Resolucije, ki jih predlagajo odbori, se na plenarnem zasedanju združijo v enoten dokument – zaključno deklaracijo, ki je naslovljena na parlamente in vlade držav članic OVSE.

Najvišji organ odločanja med zasedanjema je Stalni odbor, ki se sestaja vsaj enkrat letno. Nujne zadeve lahko naslavlja na Svet ministrov držav članic OVSE. Med letom se redno sestajata tudi izvršna organa stalnega odbora - biro in razširjeni biro. Biro sestavljajo funkcionarji skupščine – predsednik, devet podpredsednikov in zakladnik. V razširjenem biroju pa so, poleg omenjenih funkcionarjev skupščine, še predsednik, podpredsednik in poročevalci posameznih splošnih odborov.

Mandat predsednika PS OVSE je enoleten z možnostjo ponovne izvolitve.
Uradni jeziki skupščine so angleški, francoski, nemški, italijanski, ruski in španski.

PS OVSE se financira iz prispevkov parlamentov držav sodelujočih v organizaciji. V primeru, da katera izmed držav v roku devetih mesecev ne poravna svojih obveznosti do skupščine, njeni predstavniki izgubijo pravico do glasovanja do takrat, ko je prispevek poravnan.

Poleg rednih zasedanj in sestankov odborov pa se PS OVSE ukvarja še z vrsto drugih aktivnosti.

Skupščina je leta 1993 oblikovala program opazovanja volitev, začetno v t.i. državah v tranziciji, danes pa volitve opazuje v državah "vzhodno in zahodno od Dunaja".
Leta 1997 je bil podpisan protokol o sodelovanju med PS OVSE in Uradom za demokratične institucije in človekove pravice OVSE o delitvi pristojnosti pri izvedbi opazovanja volitev. PS OVSE na tem področju občasno sodeluje še s Svetom Evrope, PS NATO in Evropskim parlamentom.

Med aktivnostmi je potrebno navesti tudi sodelovanje parlamentarcev v misijah, katerih namen je pospešiti dialog in pomagati pri vzpostavitvi demokratičnih institucij v državah v tranziciji. Leta 1999 je bila podana pobuda za ustanovitev t.i. demokratičnih skupin, ki jih sestavlja manjše število parlamentarcev. Te proučujejo razmere v določeni državi ter ponujajo sprtim stranem pomoč pri iskanju rešitev.