|
 "9. maj (dan zmage nad nacifašizmom) je za Evropo poseben, zgodovinski dan. Je dan konca in začetka in hkrati dan, ki je prižgal ugaslo upanje v boljši jutri. Pred 69-imi leti se je za Evropo zaključilo težko obdobje druge svetovne vojne. Končala so se leta vojskovanja, gorja in trpljenja. Evropa se je znašla na prelomnici, kako naprej. Znašla se je pred zahtevnim vprašanjem, kaj zdaj? Kako oblikovati novo povojno ureditev, ki bo zdržala, ki bo trajna?
Na vsa ta vprašanja so veliki vizionarji, ustanovni očetje evropskega združevanja, v prvi vrsti Robert Schuman in Jean Monnet, ponudili en sam, samcat odgovor – gospodarsko sodelovanje kot osrednji garant za mirno, združeno in uspešno Evropo. S svojo, na prvi pogled utopično idejo, ki je izhajala iz prepričanja, da je prihodnje vojne moč preprečiti s tem, da težko industrijo premoga in jekla skupaj upravljata dve najmočnejši državi Evrope, sta dala navdih za oblikovanje Evropske unije, v kateri živimo danes. Surovini, ki sta se uporabljali v vojne namene, sta – povsem nepričakovano – postali ključen povezovalni element, ki je zagotovil trdne temelje za trajen mir in spravo. Vojna je s tem postala, tako v Schumannovi deklaraciji, “ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva“.
Evropsko povezovanje, ki se je začelo skrajno previdno, skorajda sramežljivo, je danes uveljavljen igralec na globalnem mednarodnem prizorišču. V vsem tem času je uspešno zagotavljalo mir in torej upravičilo temeljne razloge, zaradi katerih je nastalo. Še več. V desetletjih svojega obstoja je preraslo in poglobilo začetno »zgolj« gospodarsko povezovanje. Evropska unija je danes integracija 28 držav, držav, ki jih povezujejo skupne vrednote, skupni cilji in skupne politike. Postala je resnična unija državljanov, ki na območju miru, stabilnosti in – kljub krizi – relativnega blagostanja, uživajo pravice in uresničujejo priložnosti, ki jih to področje brez meja nudi."
Iz slavnostnega nagovora predsednika Državnega zbora Janka Vebra
|
|
