Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob državnem prazniku dnevu reformacije

Datum objave: 31. 10. 2020

POSLANICA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU REFORMACIJE

31. oktober 2020

Spoštovani državljanke in državljani, spoštovani evangeličanke in evangeličani,

danes praznujemo dan reformacije, ki predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir. V času, ki sta ga preko posvetne in verske oblasti zaznamovali nemščina in latinščina, v času brez računalnikov, interneta ali tiskalnih in drugih naprav za zapis in prenos besede, kakršne poznamo danes, je bilo delo naših protestantskih piscev izjemno, zato njihova dediščina na nas ter na prihodnje rodove polaga veliko odgovornost za ohranitev našega jezika, kulture in narodne identitete.  

Gibanje, ki ga je začel Martin Luther, ko je 31. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve pritrdil 95 tez proti odpustkom, ni pričelo le verske prenove. Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti.

Slovenci smo že več kot 500 let nazaj pokazali, da spadamo med napredno misleče narode sveta ter da smo se pripravljeni premakniti iz ustaljenih življenjskih navad in narediti korak naprej vedno, ko to od nas terja zgodovinski trenutek. To so prepoznali Trubar, Bohorič, Dalmatin in ostali pisci, ki sta jih gnala narodna zavest in občutek za človeka. Zavedali so se, da če kdaj, potem je takrat nastopil eden prelomnih trenutkov, ko smo Slovenci z dušo živeli evropske spremembe. 

Na idejah protestantizma se je razvijal slovenski jezik, na njih je nastajala slovenska kultura, literatura in se krepila narodna zavest. Na njih se je vsakič preizkušal naš politični in ustavni položaj znotraj držav, v katerih smo skupaj z drugimi narodi živeli Slovenci, in na njih se je kalila želja po lastni državi. Danes, 500 let kasneje, nas še naprej bogatijo in tiho usmerjajo k zavedanju o pomenu razumevajoče, strpne in solidarne družbe, ki je prijazen dom za slehernega posameznika. 

Okoliščine, v katerih živimo danes v svoji državi, terjajo od nas nove premisleke in drugačne pristope. Narava in družba nas postavljata pred nove in nove izzive, zato ni naključje, da je ena najpogostejših misli, ki se nam poraja ob prazniku reformacije, ali potrebujemo nove reformacijske tokove in nove Martine Luthre. A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih.

Iskrene čestitke ob dnevu reformacije. 

Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora