Razstave

V Državnem zboru je na ogled tudi nekaj stalnih razstav.

Podobno kot v drugih parlamentih po svetu imamo tudi v Državnem zboru stalno razstavo portretov vseh predsednikov Državnega zbora. Predsedniki Državnega zbora so prvi med enakimi, s svojim vodenjem pa so zaznamovali posamezno mandatno obdobje.

Prvi med enakimi

Stene hodnika v prvem nadstropju ob vhodu v veliki salon krasijo portreti dosedanjih štirinajstih predsednikov Državnega zbora: mag. Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, dr. Pavel Gantar, Ljubo Germič, dr. Gregor Virant, Janko Veber, dr. Milan Brglez, mag. Matej Tonin, mag. Dejan Židan in Igor Zorčič ter portret sedanje predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič. Med portreti je tudi portret predsednika prve večstrankarsko izvoljene Skupščine Republike Slovenije dr. Franceta Bučarja (1923-2015).

Galerija predsednikov je v Državnem zboru v prvem nadstropju na hodniku pred velikim salonom.

Razstavljenih je 31 črnobelih fotografij, ki dokumentarno sledijo dogodkom, ki so se zvrstili v sredo, 9. maja 1990, na dan ustanovne seje novoizvoljene večstrankarske Skupščine Republike Slovenije.

Temelj večstrankarske demokracije

Na hodniku v prvem nadstropju zgradbe na Tomšičevi ulici je postavljena fotografska razstava "Prelomnica trenutka" avtorjev Toneta Stojka (iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije), Srdjana Živulovića - Boba in Joca Žnidaršiča. Razstavljenih je 31 črnobelih fotografij, ki dokumentarno sledijo dogodkom, ki so se zvrstili v sredo, 9. maja 1990, na dan ustanovne seje novoizvoljene večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Naslov razstave "Prelomnica trenutka" je vzet iz slavnostnega govora (PDF 3,9 MB) predsednika dr. Franceta Bučarja.

>Prelomnica trenutka, naslovnica

Skupno zasedanje vseh treh zborov je vodil najstarejši poslanec Karel Franko, ki se mu je kasneje pridružil dr. Ludvik Toplak. Za predsednika skupščine (protikandidat je bil Jožef Školč) je bil izvoljen dr. France Bučar, ki je v nastopnem govoru poudaril: "S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja." Podpredsednika skupščine sta postala Vane Gošnik in Vitodrag Pukl. Ob koncu zasedanja so prisegli tudi predsednik in člani predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, Ciril Zlobec, dr. Dušan Plut, dr. Matjaž Kmecl in Ivan Oman. Nagovor predsednika predsedstva Milana Kučana je bil tolmačen v govorico gluhih.

Na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 so bili v Družbenopolitični zbor tridomne Skupščine Republike Slovenije izvoljene delegatke in delegati naslednjih političnih strank:

  • Koalicija Demos (Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza – Ljudska stranka, Slovenska demokratična zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska stranka Slovenije in Obrtniška zveza Slovenije – Liberalna stranka),
  • Stranka demokratične prenove,
  • Zveza socialistične mladine Slovenije in
  • Socialistična stranka Slovenije.

Od 240 sedežev v treh zborih jih je združena opozicija Demos zasedla 126. Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.

V ospredju Miran Potrč in Rudi Šeligo

Ustanovno zasedanje v veliki dvorani

Predsednik Skupščine dr. France Bučar

Jožef Školč in Lojze Peterle

Rudi Šeligo in Janez Janša

Roman Jakič

Lojze Peterle

Pred Skupščino

 

Kratka predstavitev avtorjev fotografij:

Tone Stojko (1947) iz Ljubljane, reportažni in umetniški fotograf, videosnemalec, mojster fotografije, lastnik podjetja Prodok d. o. o. Sodeloval je s Tribuno, četrt stoletja je delal za tednik Mladina, bil je član fotogrupe ŠOLT. Zadnjih dvajset let se posveča dokumentiranju ustvarjalnosti gledališča. Je avtor novel Zadnja molitev (1971), knjig Empty rooms (1987), Izgubljeno telo J.K. (1987), Vojna v Sloveniji (1991), Slovenska pomlad (1992), Gledališka fotografija (2002). Razstavljal je doma in na tujem (Pariz 1985). Prejel je nagrado Zlata ptica (1973) in nagrado Prešernovega sklada (1984).

Tone Stojko

 

Srdjan Živulović – Bobo (1959) iz Studenčic pri Medvodah, fotograf, direktor in lastnik Foto agencije Bobo. Bil je fotoreporter časopisa Delo, fotografira za domače in tuje medije, za protokol, ministrstva, je stalni član agencije Reuters. Fotografiral je obiske papeža Janeza Pavla II, Bila Clintona, Vladimirja Putina in Georga Busha, angleške kraljice, dogodke v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evrope ... Njegove fotografije so objavljene v številnih publikacijah. Dobil je nagrado za Jugoslovansko fotografijo leta 1989 (Boj žensk za delavski kruh).

Srdjan Živulović

 

Joco Žnidaršič (1938) iz Ljubljane, absolvent medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, reportažni in umetniški fotograf, mednarodni mojster umetniške fotografije – EFIAP, član Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke, svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ. Delal je pri Študentski tribuni, Tedenski tribuni, Tovarišu, od leta 1974 do upokojitve pa pri časopisu Delo. Pripravil je številne monografije, med njimi Bohinj (1978, 1986), Josip Broz Tito (1980), Foto (1982), Planica (1985), Ljubljana (1987), Vojna za Slovenijo (1991), Zakladi Slovenije (1983, 1993, 2009), Slovenski vinogradi (1993, 2000), Vina Slovenije (1997), Leon Štukelj (1998), Pot k očetu (1998), Dobimo se na tržnici (1999), Deset let je Slovenija država (2001), Golf na Slovenskem (2001), Lipicanci (2004), Moja Slovenija (2004) in Večni Bohinj (2006). Prejel je več kot šestdeset domačih in tujih nagrad, med njimi World Press Photo, nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Puharjevo plaketa za življenjsko delo, nagrado Consortium veritatis in zlati red Republike Slovenije za zasluge (2009).

Joco Žnidaršič

Plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo je pravni temelj nove države. Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel za samostojno državo. O razglasitvi rezultatov v Skupščini Republike Slovenije govori 14 črno belih fotografij Toneta Stojka.

Razglasitev rezultata plebiscita za samostojno Slovenijo

Zaradi nadaljnjega zaostrovanja mednacionalnih in drugih nasprotij v Jugoslaviji je Demosova parlamentarna večina hotela, da se čim hitreje in čim radikalneje odpravi stara socialistična zakonodaja. Pri projektu vzpostavitve neodvisne slovenske države sta Demos in opozicija v glavnem sodelovala. Rezultat tega sodelovanja je bila parlamentarna odločitev za ljudski plebiscit za samostojno in neodvisno slovensko državo.

6. decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov z veliko večino (204 za, nihče proti in 4 vzdržani) sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Plebiscit je bil izveden v nedeljo, 23. decembra 1990, in se ga je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, med katerimi je "ZA" samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,2 % vseh volivcev oz. 95 % tistih, ki so se udeležili plebiscita. Rezultat je sprožil med Slovenci veliko navdušenje. S tem aktom narodne samoodločbe je bil postavljen temelj za kasnejšo državno osamosvojitev Slovenije.

Slovesna razglasitev plebiscitarnega rezultata je potekala na seji Skupščine Republike Slovenije 26. decembra 1990. V svoj fotografski objektiv je takratno dogajanje ujel Tone Stojko, fotografije pa so razstavljene v prostorih Službe za odnose z javnostmi. 

Slovenska himna

Slavnostna seja

Slovesna razglasitev rezultatov plebiscita

Čestitke

V pogovoru: Rudi Šeligo in dr. Alojzij Šuštar

Diplomatskih odnosov ni brez obdarovanja, ki je potrditev uspešnega sodelovanja v preteklosti in utiranje poti v prihodnosti. Vsa prejeta darila, Državni zbor jih hrani več kot 860 iz 67 držav, so last Republike Slovenije.

Darila tkejo vezi med državami

Obdarovanje je stara navada in eden najstarejših običajev na svetu. Obdarovanje ni le obred, splet naključij ali lepa gesta, temveč tudi stalnica diplomatskih odnosov in srečanj državnikov. Sodobna diplomacija pozna prakso vzajemnega obdarovanja, o čemer se – ob upoštevanju nenapisanega pravila skromnosti – vnaprej dogovorijo predstavniki protokola obeh strani.

Slovenska hiša demokracije dnevno gosti najvišje protokolarne dogodke, zato tudi raznolikost protokolarnih daril na zanimiv način odraža pestrost vsakodnevnega političnega in mednarodnega dogajanja v Državnem zboru. Protokolarna darila, ki jih stalno razstavljamo v Državnem zboru, so odraz stikov med državami in različnimi kulturami ter se podarjajo predvsem ob srečanju naših visokih predstavnikov v tujini in ob uradnih obiskih tujih visokih predstavnikov pri nas. Nekatere države imajo navado obdarovati gostitelje tudi ob delovnih obiskih. To je znamenje vljudnosti in pozornosti.

Pri izbiri protokolarnih daril veljajo merila glede na položaj in status državnika ter članov delegacije. Ob tem v največji možni meri upoštevamo še gostovo področje delovanja, narodnost, vero, interese oz. hobije. Slovenska protokolarna darila so izdelana v Republiki Sloveniji in predstavljajo slovensko kulturno dediščino. Gostitelj praviloma izroči glavnemu gostu eno glavno darilo v imenu države, ki je skromnejše kot darilo, ki ga izroči gost. Če gost gostitelju ne izroči darila, načeloma tudi gostitelj ne izroči darila gostu.

V Državnem zboru vodimo evidenco o izročenih darilih in evidenco o darilih, ki so jih prejeli poslanke in poslanci.

Izbor protokolarnih daril je predstavljen v vitrinah v preddverju balkona velike dvorane Državnega zbora.

Preddverje balkona

Preddverje balkona, vitrine z darili

 

Izbor protokolarnih daril

Skulptura – mali košček življenja, 5. in 6. december 2017

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od namestnika predsednika Predstavniškega doma Irske Pata Cope Gallagherja ob uradnem obisku na Irskem.

Skulptura - mali košček življenja

 

 

Slika v srebru Old Tbilisi, 18. julij 2016

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od predsednika Gruzije Giorgija Margvelashvilija ob uradnem obisku v Sloveniji.

Slika v srebru Old Tbilisi

 

Nalivno pero s priborom, 11. in 12. februar 2016

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od predsednika Vlade Republike Albanije Edija Rame ob uradnem obisku v Republiki Albaniji.

Nalivno pero s priborom

 

Egipčanska ladja z obeliski kraljice Hačepsut, 12. januar 2016

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od veleposlanika Arabske republike Egipt Youssefa Diaeldina Mekkawyja.

Egiščanska ladja z obeliski kraljice Hačepsut

 

Konj na marmornatem podstavku, 12. december 2015

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od predsednika Turkmenistana Gurbangula Berdimuhamedova ob udeležbi na mednarodni konferenci Politika nevtralnosti: mednarodno sodelovanje za mir, varnost in razvoj.

Konj na marmornatem podstavku

 

Set kristalnih kozarcev, 3. februar 2015

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez od predsednika Poslanske zbornice Češke republike Jana Hamačeka.

Set kristalnih kozarcev

 

Vazi, 9.–13. maj 2014

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora Janko Veber od predsednika Islamske republike Iran dr. Hassana Rouhanija ob uradnem obisku v Iranu.

Vazi

 

Medaljon, 10. julij 2012

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant od predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana ob državniškem obisku v Sloveniji.

Medaljon

 

Kipec leva, 17. 3. 2009

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar od predsednika parlamenta Kraljevine Švedske Pera Westerberga ob uradnem obisku na Švedskem.

Kipec leva

 

Uzbekistanska narodna noša,17. 3. 2005

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora France Cukjati ob obisku predsednika Uzbekistana Islama Karimova v Sloveniji.

Uzbekistanska narodna noša

 

Babuške, 3. 3. 2003

Darilo je prejel predsednik Državnega zbora Borut Pahor od predsednika Državne dume Ruske Federacije Genadija Seleznjova ob obisku v Ruski federaciji.

Babuške

 


 

Razstavljenih je enajst panojev z osemindvajsetimi ilustracijami Ustave v stripu avtorja Zorana Smiljanića.

Ustava v stripu

Na balkonu velike dvorane v drugem nadstropju zgradbe na Šubičevi ulici je postavljena razstava Ustava v stripu, ki je bila prvotno pripravljena ob 25. obletnici Državnega zbora. Razstava je od 19. 9. do 3. 12. 2019 gostovala v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu.

Leta 1991 smo v Republiki Sloveniji dobili nova, demokratična pravila – Ustavo Republike Slovenije. Na ta temeljni dokument se velikokrat sklicujemo, le malokdo pa ga resnično dobro pozna. Ob 20. obletnici, 2011, je v sodelovanju med Državnim zborom in Ustavnim sodiščem nastala Ustava v stripu, ki trenutno vsebuje izbor približno šestdesetih členov ustave (vseh skupaj je 176). Ustava ves čas lovi korak z duhom časa, zato se – čeprav »s tresočo roko«, kot radi rečemo – stalno dopolnjuje in posodablja. Te spremembe s tanko črto izostruje tudi Zoran Smiljanić, ki je s stripovsko govorico pravniško zapletene reci naredil zanimive, poučne in zabavne – tudi za mlade, ampak ne samo za njih. Ustava v stripu je dostopna v elektronski obliki na spletnem portalu Državnega zbora in Ustavnega sodišča, od oktobra 2017 pa tudi v knjižni obliki. Gre za inovativen in zanimiv pripomoček, s pomočjo katerega se lahko učimo demokracije in aktivnega državljanstva.

Projekt Ustava v stripu je nastal v letu 2011, dopolnjen pa je bil v letih 2014, 2016 in 2017.

Ustava v stripu, grafika

Razstava Ustava v stripu v preddverju balkona

 

Zoran Smiljanić

Avtor stripov, ilustrator, scenarist in publicist, risarski pripovedovalec dolgih zgodb. Znan po angažiranih, provokativnih in polemičnih stripih 1945, Hardfuckers, 1991 in 1943 ter po umirjenih, a odmevnih objavah: Družinske zgodbe, Junak, Railroad Crossing, Meksikajnarji ... Najbrž najboljši poznavalec slovenske ustave med ilustratorji.

Avtor Zoran Smiljanić na razstavi

 

Služba za odnose z javnostmi
soba 81/Š, telefon: 478 9788,
e-naslov: obiski@dz-rs.si

Najava organiziranih ogledov

Dostopnost

Že pred obiskom se lahko virtualno sprehodite po poslopju Državnega zbora.