Zakonodaja   ZAKONODAJNI POSTOPEK
Zakonodajni postopek

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.

Zakonska iniciativa: predlagatelji in vrstni red vloženih predlogov zakonov

Zakone lahko predlagajo:

  • Vlada,
  • vsak poslanec,
  • Državni svet,
  • najmanj pet tisoč volivcev.

Predlagatelj predlog zakona posreduje predsedniku Državnega zbora.

Posamezni predlog zakona lahko vloži več subjektov oziroma lahko več subjektov izjavi, da pristopajo kot predlagatelji zakona (sopredlagatelji). Sopredlagateljstvo je mogoče le, dokler predlog zakona še ni posredovan predsedniku Državnega zbora.

Po posredovanju predloga sopredlagateljstva ni več mogoče priglasiti.

V postopek je lahko vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje. V takem primeru velja, da Državni zbor predloge obravnava v enakem vrstnem redu, kot so bili vloženi. Najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi, in nato po vrstnem redu posredovanja dalje. Državni zbor to lahko stori v primeru, če še ni začel s splošno razpravo na zahtevo najmanj desetih poslancev oziroma če matično delovno telo še ni začelo z drugo obravnavo predloga zakona.

Izjema od načela vrstnega reda posredovanja velja v primeru, če je katerega izmed predlogov zakonov posredovala Vlada, vendar ne kot prvega. Tedaj se vladni predlog obravnava po vrstnem redu kot drugi. 

Predlog zakona: obvezne sestavine

Poslovnik Državnega zbora določa, da mora predlog zakona obvezno vsebovati: naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod predloga zakona mora obvezno vsebovati:

  • oceno stanja in razloge za sprejem zakona,
  • cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona,
  • oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva,
  • navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun sprejet,
  • prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije (prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske unije),
  • druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona.

Besedilo posameznih členov predloga zakona:

  • mora v prvih členih oziroma poglavjih, ki določajo temeljne subjekte predloga, smiselno uporabiti ženski in moški spol, čemur lahko sledi navedba, da se v nadaljnjem besedilu uporablja moški spol (to ni potrebno, če gre za predlog sprememb in dopolnitev že veljavnega zakona);
  • mora v primeru predloga sprememb oziroma dopolnitev že veljavnega zakona imeti priloženo tudi besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.

Obrazložitev mora vsebovati:

  • predlagateljevo pojasnilo vsebine in namena posameznih členov predloga zakona;
  • posledice in medsebojne povezave rešitev, ki jih vsebuje predlog zakona.

Predlagatelj lahko vloženi predlog zakona tudi umakne ali ga nadomesti z novim predlogom, a le v omejenem času, to je – do sklica seje Državnega zbora, na kateri bo ta začel s splošno razpravo, oziroma do sklica seje matičnega delovnega telesa, na kateri bo delovno telo začelo z drugo obravnavo predloga zakona.

Če predlagatelj predlog zakona umakne v tem času, velja, da je zakonodajni postopek končan.

Če predlagatelj v tem času vloženi predlog zakona nadomesti z novim predlogom, se zakonodajni postopek glede novega predloga zakona začne, ko ga predsednik Državnega zbora posreduje poslancem.

Predhodna obravnava: mnenje delovnega telesa

Predlagatelj zakona lahko še pred vložitvijo zakonskega predloga predlaga, da se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom.

O predlogu odloča Kolegij predsednika Državnega zbora. Predhodna obravnava se opravi le v delovnem telesu, ki ga določi predsednik Državnega zbora, ne pa tudi na seji Državnega zbora.

Delovno telo opravi obravnavo na podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za normativno ureditev (besedilo v obliki členov), ki lahko vsebujejo več možnih rešitev.

Po zaključeni obravnavi delovno telo sprejme mnenje, ki ga posreduje predlagatelju. Če je bila opravljena predhodna obravnava, mora predlagatelj v uvodu predloga zakona obrazložiti, kako je upošteval mnenje delovnega telesa.

V predhodni obravnavi na delovnem telesu sodeluje tudi predlagatelj. 
Če ni predlagateljica zakona Vlada, lahko na obravnavi sodelujejo tudi njeni predstavniki.
Delovno telo lahko zahteva, da svoje mnenje pripravi tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Redni zakonodajni postopek: tri obravnave predloga zakona

V rednem zakonodajnem postopku je:

  • prva obravnava namenjena seznanitvi s predlogom zakona, s posredovanjem predloga zakona poslancem ali na posebno zahtevo desetih poslancev na splošni razpravi na seji Državnega zbora;
  • druga obravnava predloga zakona vključuje razpravo in glasovanje o členih ali delih  predloga zakona na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora; vključuje tudi spremembe in dopolnitve predloga zakona z amandmaji;
  • tretja obravnava namenjena razpravi in glasovanju o predlogu zakona v celoti;
  • opravi se na seji Državnega zbora. 

 

Zakonodajni postopek se začne, ko predsednik Državnega zbora predlog zakona posreduje vsem poslancem. To stori takoj po njegovi vložitvi. Predsednik Državnega zbora predlog zakona posreduje tudi Vladi, če le-ta ni predlagateljica zakona, in predsedniku Državnega sveta.

Prva obravnava predloga zakona se praviloma opravi že s posredovanjem predloga zakona poslancem – brez obravnave na seji Državnega zbora.

Obravnava na seji Državnega zbora (ne pa tudi na delovih telesih) se opravi,  če najmanj deset poslancev v roku petnajstih dni po posredovanju predloga zakona zahteva, da se o predlogu zakona opravi splošna razprava. Na tej razpravi Državni zbor obravnava razloge, ki zahtevajo sprejetje zakona, ter načela, cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Po končani razpravi Državni zbor odloča o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če sprejme sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek nadaljuje. Če tega sklepa ne sprejeme, je zakonodajni postopek končan.

Po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev zahteve za splošno razpravo oziroma takoj ko Državni zbor zaključi splošno razpravo in sprejme sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, predsednik Državnega zbora določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo.

Matično delovno telo je delovno telo, v katerega delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene Državnemu zboru v obravnavo. 

Druga delovna telesa pa lahko posamezno zadevo obravnavajo kot zainteresirana delovna telesa, ki svoje mnenje posredujejo matičnemu delovnemu telesu. 

Če matično delovno telo mnenja zainteresiranega delovnega telesa ne sprejme, lahko poročevalec zainteresiranega delovnega telesa to mnenje predstavi na seji Državnega zbora.

 

Druga obravnava predloga zakona se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega delovnega telesa na seji Državnega zbora.

V tej obravnavi se opravita razprava in glasovanje o členih ali delih predloga zakona. Namenjena je temeljiti in natančni razpravi o posameznih členih oziroma delih predloga zakona, to zlasti velja za obravnavo v matičnem delovnem telesu, samo besedilo predloga zakona pa se lahko spreminja, dopolnjuje ali črta. To se stori z amandmaji.

Amandmaje k predlogu zakona lahko vložijo:

  • poslanci,
  • poslanska skupina,
  • zainteresirano delovno telo,
  • Odbor za finance in monetarno politiko, če gre za finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva,
  • Komisija za narodni skupnosti, če gre za pravice in položaj narodnih skupnosti,
  • Vlada, kadar ni predlagateljica zakona,
  • matično delovno telo.

Z amandmajem se lahko predlagajo:

  • sprememba ali dopolnitev posameznega člena,
  • sprememba ali dopolnitev naslova zakona,
  • novi členi, ki vsebujejo rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona,  
  • črtanje posameznega člena.

Matično delovno telo lahko sprejme sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tak sklep lahko sprejme le v primeru, če o predlogu zakona ni bila opravljena splošna razprava.

Če gre za obravnavo na redni seji, se amandmaji lahko vlagajo do petega dne pred sejo matičnega delovnega telesa. Če gre za nujno sejo ali če je na dnevni red seje uvrščen predlog zakona, za katerega to s terminskim programom ni bilo predvideno, se lahko amandmaji vlagajo do začetka obravnave predloga zakona.

Amandma mora biti pisen v normativni obliki (v obliki člena) in obrazložen. Pojasnjeni morajo biti razlogi za njegovo vložitev, navedene posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva ter druge posledice, ki jih bo povzročilo sprejetje amandmaja.

Če gre za predlog sprememb in dopolnitev zakona, se amandmaji lahko vlagajo le k členom sprememb in dopolnitev zakona. Ta omejitev ne velja za amandmaje k prehodnim in končnim določbam.

Mnenje o posameznem amandmaju lahko podajo:

  • predlagatelj zakona,
  • zainteresirano delovno telo,
  • Odbor za finance in monetarno politiko, če ima amandma finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva,
  • Komisija za narodni skupnosti, če se amandma nanaša na pravice in položaj narodnih skupnosti,
  • Vlada, če ni predlagateljica zakona.

Predlagatelj amandmaja lahko vloženi amandma spremeni, dopolni ali umakne. To lahko stori do konca razprave o amandmajih k členu, h kateremu je bil amandma vložen. Predlagatelj zakona in vsak kvalificirani predlagatelj amandmaja lahko vloži tudi predlog spremembe ali dopolnitve amandmaja (amandma k amandmaju).

Dopolnjeni predlog zakona se pripravi, če so bili v matičnem delovnem telesu sprejeti amandmaji. V besedilo predloga zakona se vnese besedilo amandmajev, ki so bili sprejeti v obravnavi. Tako dopolnjeni predlog je sestavni del poročila in se skupaj s poročilom objavi na portalu Državnega zbora.

Če je matično delovno telo po končani drugi obravnavi sprejelo sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, Državni zbor na seji glasuje o tem predlogu, o njem pa ne razpravlja.

Matično delovno telo obravnava amandmaje, mnenja k njim in amandmaje k amandmajem ter o njih glasuje. Ko je obravnava končana, se pripravi poročilo matičnega delovnega telesa. To poročilo je podlaga za drugo obravnavo predloga zakona na seji Državnega zbora. Posredovano je predsedniku Državnega zbora in objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora.

Poročilo vsebuje bistveno vsebino razprave, predloge, ki so bili dani v razpravi, predloge sklepov, ki se predlagajo Državnemu zboru v sprejetje, in morebitna ločena mnenja. Če so bili sprejeti amandmaji, poročilo vsebuje tudi dopolnjen predlog zakona.

Če je predlog matičnega delovnega telesa sprejet, je zakonodajni postopek končan. 
Če predlog ni sprejet, pa predsednik Državnega zbora predlog zakona takoj posreduje matičnemu delovnemu telesu v (ponovno) obravnavo.

Poročilo matičnega delovnega telesa je osnova za obravnavo predloga zakona na seji Državnega zbora. Poslanci in poslanke v tej obravnavi opravijo razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, in glasovanje o posameznih amandmajih.

Tudi pri obravnavi na seji Državnega zbora je mogoče vlagati amandmaje, a le k tistim členom, h katerim so bili amandmaji sprejeti že pri obravnavi na matičnem delovnem telesu (tako imenovani odprti členi). Če je v obravnavi predlog novele zakona, se amandmaji lahko vlagajo le k členom sprememb in dopolnitev zakona. Amandmaje lahko pri obravnavi na seji Državnega zbora vlagajo samo še:

  • matično delovno telo,
  • Odbor za finance in monetarno politiko, če ima amandma finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva,
  • Komisija za narodni skupnosti, če se amandma nanaša na pravice in položaj narodnih skupnosti,
  • Vlada, kadar ni predlagateljica zakona,
  • predlagatelj predloga zakona.

Z amandmajem lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev posameznega člena, spremembo ali dopolnitev naslova zakona, nove člene, ki vsebujejo rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, ali črtanje posameznega člena. Tudi tu velja, da morajo biti amandmaji pisni, v normativni obliki in razloženi.

Mnenje k posameznemu amandmaju, ki je vložen med obravnavo na seji Državnega zbora, lahko podajo :

 

  • poslanske skupine,
  • deset poslancev,
  • predlagatelj,
  • Vlada, če ni predlagateljica zakona.

Pri drugi obravnavi predloga zakona na seji Državnega zbora je mogoče amandmaje vložiti najkasneje pet dni pred redno sejo Državnega zbora, na kateri se obravnava predlog zakona ali najkasneje do 12. ure dan pred začetkom seje, če je na dnevni red seje Državnega zbora uvrščen predlog zakona, za katerega to s terminskim programom ni bilo predvideno.

Nadaljevanje obravnave je odvisno od števila sprejetih amandmajev k predlogu zakona.

Če k dopolnjenemu predlogu zakona, ki ga je sprejelo matično delovno telo, ni sprejet noben amandma, Državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu.

Če je sprejetih amandmajev manj kot za desetino členov dopolnjenega predloga zakona, lahko Državni zbor na predlog predlagatelja zakona sprejme sklep, da bo na isti seji opravil tretjo obravnavo. Obravnava se lahko opravi najhitreje po preteku 24 ur od prejema pregleda sprejetih amandmajev in členov, h katerim so bili ti sprejeti.

Če so v postopku glasovanja sprejeti amandmaji k več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, se pripravi in tehnično uredi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo, ki se praviloma opravi na prvi naslednji seji Državnega zbora.

Če je predlagatelj zakona Vlada, lahko Državni zbor sklene, naj besedilo za tretjo obravnavo pripravi Vlada. Če Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ali Vlada ugotovita, da so posamezne določbe predloga zakona neskladne s pravnim sistemom ali medsebojno neusklajene, lahko že v tej fazi predlagata možne rešitve.

 

Tretja obravnava predloga zakona se opravi le na seji Državnega zbora. Državni zbor v tretji obravnavi razpravlja in glasuje o predlogu zakona v celoti. Obravnava posameznih členov se opravi le o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji.

V tej fazi so lahko amandmaji vloženi le k tistim členom, h katerim so bili v drugi obravnavi na seji Državnega zbora sprejeti amandmaji.

Krog subjektov, ki lahko vložijo amandmaje, je ožji kot v drugi obravnavi. V normativni obliki in z razlago posledic jih lahko pisno vlagajo:

  • predlagatelj,
  • Vlada, če ni predlagateljica zakona,
  • poslanska skupina.

Če so zaradi sprejetih amandmajev posamezne določbe predloga zakona medsebojno neusklajene ali neusklajene z drugimi zakoni, je treba pripraviti uskladitveni amandma. Morebitne neskladnosti lahko ugotovita Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ali Vlada in na to opozorita predsedujočega. Uskladitveni amandma lahko pripravijo predlagatelj, Vlada ali matično delovno telo. Državni zbor o uskladitvenem amandmaju razpravlja in glasuje.

Po končani razpravi o predlogu zakona oziroma po sprejetju uskladitvenega amandmaja Državni zbor glasuje o predlogu zakona v celoti.

Če se zakon nanaša na v Ustavi določen položaj in pravice narodnih skupnosti, je za sprejetje potrebno soglasje poslancev narodnih skupnosti. Šteje se, da je soglasje dano, če sta poslanca glasovala za zakon.

Po sprejetju zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi končno besedilo zakona (izvirnik zakona).

Sprejeti zakon razglasi predsednik republike najkasneje v osmih dneh po njegovem sprejetju (promulgacija).

Sprejeti zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti dan po objavi, če v zakonu ni drugače določeno.

Pri tretji obravnavi predloga zakona na seji Državnega zbora je mogoče amandmaje vložiti najkasneje pet dni pred redno sejo Državnega zbora, na kateri se obravnava predlog zakona, ali najkasneje do 12. ure na dan pred začetkom seje, če je na dnevni red seje Državnega zbora uvrščen predlog zakona, za katerega to s terminskim programom ni bilo predvideno. Če se tretja obravnava predloga opravi na isti seji kot druga obravnava, je mogoče amandmaje vlagati do začetka obravnave.

Zakonodajni postopek je končan s sprejetjem zakona ali:

  • če uskladitveni amandma ni sprejet,
  • če Državni zbor sprejme predlog matičnega delovnega telesa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo,
  • če je predlog zakona sprejet,
  • če Državni zbor na podlagi poročila matičnega delovnega telesa ugotovi, da je zakonodajni postopek končan, ker matično delovno telo ni sprejelo členov predloga zakona.

Skrajšani in nujni postopek: le pod jasno določenimi pogoji

Po skrajšanem postopku je mogoče predloge zakonov obravnavati le, če gre za:

  • manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,
  • prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali posameznih določb zakona,
  • manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije,
  • spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča.

Skrajšani postopek lahko predlaga samo predlagatelj zakona, o njegovi uvedbi pa odloča Kolegij predsednika Državnega zbora.

Po nujnem postopku je mogoče predloge zakonov obravnavati le, če gre za:

  • interese varnosti ali obrambo države,
  • odpravo posledic naravnih nesreč,
  • preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države.

Nujni postopek lahko predlaga samo Vlada, ki mora navedene razloge posebej utemeljiti. O uvedbi nujnega postopka odloča Kolegij predsednika Državnega zbora.

Če Kolegij odloči, da se opravi obravnava zakona po skrajšanem ali nujnem postopku, predsednik Državnega zbora takoj določi matično delovno telo in mu dodeli predlog v obravnavo. V primeru nujnega postopka se predlog zakona uvrsti na prvo sejo Državnega zbora po odločitvi Kolegija.

Pri skrajšanem in nujnem postopku ni splošne razprave, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.
V skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Državnega zbora za redni zakonodajni postopek. 
Roki, ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku, pa ne veljajo (so krajši).

Ponovno odločanje o zakonu: veto Državnega sveta

Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da Državni zbor o njem še enkrat odloča.

Odločitev Državnega sveta je obvezujoča. Državni zbor mora o zakonu ponovno odločati. To stori na prvi naslednji seji.

Pri ponovnem odločanju je potrebna zahtevnejša večina, kot je bila potrebna za sprejetje zakona. Ponovna odločitev Državnega zbora je dokončna.

 

Mednarodno pogodbo, katere ratifikacija je v pristojnosti Državnega zbora, ratificira Državni zbor z zakonom. Za razliko od drugih zakonov lahko zakon o ratifikaciji predlaga le Vlada.

Ratifikacijo predlaga organ, ki je vodil pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe, postopek ratifikacije pa začne Ministrstvo za zunanje zadeve. Bistveni del akta o ratifikaciji je besedilo mednarodne pogodbe v slovenskem in tujem jeziku.

Državni zbor ratifikacijo opravi po določbah Poslovnika Državnega zbora, ki veljajo za nujni postopek. Amandmaje je mogoče vlagati le k členom zakona o ratifikaciji, ne pa tudi k besedilu mednarodne pogodbe, ki je sicer sestavni del zakona.

Predlog zakona o ratifikaciji najprej obravnava odbor, pristojen za zunanjo politiko.

Na podlagi poročila tega odbora o zakonu razpravlja in glasuje še Državni zbor.

Podoben postopek velja tudi za obravnavo in sprejetje akta o notifikaciji nasledstva mednarodne pogodbe.

Postopek ratifikacije mednarodne pogodbe urejata Zakon o zunanjih zadevah in določbe Poslovnika Državnega zbora.

Odbor, pristojen za zunanjo politiko, je eno od delovnih teles Državnega zbora.

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona. To se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Če Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine sprejme tak sklep, lahko Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona. Državni zbor ga potrdi brez razprave, besedilo pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Pravica, da lahko zakon predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev, je opredeljena v 88. členu Ustave Republike Slovenije.

Če je Vlada vložila predlog zakona po nujnem postopku, lahko matično delovno telo sklene, da bo vse vložene predloge zakona, ki urejajo isto družbeno razmerje, obravnavalo na isti seji v okviru iste točke dnevnega reda po določbah Poslovnika Državnega zbora, ki urejajo nujni postopek za sprejetje zakona. V tem primeru matično delovno telo na podlagi vseh predlogov zakonov pripravi t. i. “sestavljeni predlog zakona”, v katerega so vključene posamezne rešitve iz vseh predlogov.

Če vloženi predlog zakona ne vsebuje vseh zahtevanih obveznih sestavin, predsednik Državnega zbora pozove predlagatelja k ustrezni dopolnitvi predloga. 

Predlagatelj mora predlog dopolniti v 15 dneh po pozivu. 

Če tega ne stori, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen. 

Če se predlog zakona ustrezno dopolni, gre v nadaljnji postopek.

Zakonodajni postopek v slovenskem znakovnem jeziku