Nekdanji predsedniki
Portret - Igor Zorčič.

Igor Zorčič

od 5. marca 2020 do 13. maja 2022
Portret - mag. Dejan Židan.

mag. Dejan Židan

od 23. avgusta 2018 do 3. marca 2020
Portret - mag. Matej Tonin.

mag. Matej Tonin

od 22. junija 2018 do 23. avgusta 2018
Portret - dr. Milan Brglez.

dr. Milan Brglez

od 1. avgusta 2014 do 22. junija 2018
Portret - Janko Veber.

Janko Veber

od 27. februarja 2013 do 1. avgusta 2014
Portret - dr. Gregor Virant.

dr. Gregor Virant

od 21. decembra 2011 do 28. januarja 2013
Portret - Ljubo Germič.

Ljubo Germič

od 2. septembra 2011 do 21. decembra 2011
Portret - dr. Pavel Gantar.

dr. Pavel Gantar

od 15. oktobra 2008 do 2. septembra 2011
Portret - France Cukjati.

France Cukjati

od 22. oktobra 2004 do 15. oktobra 2008
Portret - Franc (Feri) Horvat.

Franc (Feri) Horvat

od 12. julija 2004 do 22. oktobra 2004
Portret - Borut Pahor.

Borut Pahor

od 10. novembra 2000 do 9. julija 2004
Portret - Janez Podobnik.

Janez Podobnik

od 3. decembra 1996 do 27. oktobra 2000
Portret - Jožef Školč.

Jožef Školč

od 16. septembra 1994 do
28. novembra 1996 
Portret - mag. Herman Rigelnik.

mag. Herman Rigelnik

od 23. decembra 1992 do
14.septembra 1994
Portret - dr. France Bučar.

dr. France Bučar

Predsednik Skupščine Republike Slovenije (1990–1992)
od 9. maja 1990 do 23. decembra 1992

Igor Zorčič


Trajanje mandata: od 5. marca 2020 do 13. maja 2022
(Zadnjič osveženo 17. 7. 2023)


ZORČIČ, Igor (Brežice, 9. januar 1978), pravnik, odvetnik in politik, živi Brežicah. Po končani srednji šoli se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in leta 2003 diplomiral, leta 2006 pa je opravil pravniški državni izpit. Najprej se je zaposlil kot pravnik v Zavarovalnici Tilia, v obdobju od 2004 do 2009 pa kot pripravnik in strokovni sodelavec za kazensko pravo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem. Vse do izvolitve za poslanca v Državnem zboru leta 2014 je opravljal delo odvetnika, v odvetniško pisarno pa se je vrnil tudi po koncu opravljanja funkcije predsednika Državnega zbora. Po razhodu s SMC je januarja 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami, ustanovil lastno stranko Liberalni demokrati (LIDE), ki pa se parlamentarnih volitev ni udeležila. Tako jeseni 2019 kot na lokalnih volitvah leta 2022 se je Igor Zorčič potegoval za mesto župana Občine Brežice, neuspešno.

Politično delovanje:
Leta 2014 in ponovno 2018 je bil na listi Stranke Mira Cerarja (kasneje Stranke modernega centra) izvoljen za poslanca Državnega zbora. V mandatu 2014-2018 je vodil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Leta 2018 je bil imenovan za vodjo poslanske skupine Stranke modernega centra v Državnem zboru, mandat v Državnem zboru pa leta 2022 zaključil kot neodvisni poslanec. 

 

Iz nagovora  ob izvolitvi:
»Jaz bi se vam rad zahvalil za podporo, ki mi pomeni več, kot lahko izrazim tu z besedami. Počaščen sem, da mi je z izvolitvijo v funkcijo predsednika Državnega zbora zaupano graditi na dediščini vseh, ki so na tej funkciji pisali zgodovino slovenskega parlamentarizma, demokracije in državnosti. Naložili ste mi veliko odgovornost, vedite pa, da parlamentarne demokracije v teh dveh letih ne bom gradil sam, ampak skupaj z vami.«

 

mag. Dejan Židan

mag. Dejan Židan

Trajanje mandata: od 23. avgusta 2018 do 3. marca 2020

(Zadnjič osveženo 11. 3. 2020)

ŽIDAN, Dejan (Maribor, 16. oktober 1967), veterinar in politik, živi v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli v Račah se je vpisal na Šolo za živinorejsko-veterinarske tehnike, šolanje pa nadaljeval na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1992 diplomiral, leta 1999 pa magistriral iz veterinarskih znanosti. Med leti 1995 in 2003 je na Veterinarskem zavodu Slovenije območne enote Murska Sobota koordiniral in vodil Oddelek za reprodukcijo. Od leta 2003 do 2007 je bil član vodstva Skupine Panvita, KG Rakičan d.d., kjer je bil med leti 2007 in 2010 tudi predsednik uprave. Na državnozborskih volitvah leta 2011 je bil v volilnem okraju Murska Sobota prvič izvoljen za poslanca v Državnem zboru. 

Politično delovanje: Od maja 2010 do februarja 2012 je opravljal delo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na državnozborskih volitvah 2011 je bil v volilnem okraju Murska Sobota izvoljen za poslanca v Državnem zboru, kjer je do nastopa mandata ministra predsedoval Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Marca 2013 je prevzel ministrovanje na novem Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter vodil resor do septembra 2014.  Funkcijo predsednika Socialnih demokratov je nastopil maja 2014. Med leti 2014 in 2018 je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade RS. Avgusta 2018 je bil izvoljen na mesto predsednika Državnega zbora RS, s katerega je odstopil v začetku marca 2020, ko je bil za predsednika vlade izvoljen Janez Janša.

 

Iz nagovora  ob izvolitvi: Kritika v Državnem zboru ne sme biti nič slabega. Ravno zaradi kritik in drugačnih stališč drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve. Takšne, ki bodo našim državljankam in državljanom omogočala boljše življenje na vseh področjih.

 

mag. Matej Tonin

mag. Matej Tonin

Trajanje mandata: 22. 6. 2018–23. 8. 2018

(Zadnjič osveženo 10. 3. 2020)

TONIN, Matej (Ljubljana, 30.7.1983), prihaja iz Zgornjega Tuhinja. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kamniku. Nadaljeval je s študijem politologije na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistriral na temo osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve.
Mag. Matej Tonin je poročen in ima tri otroke. Svoje proste trenutke namenja družini, rekreacijsko pa se ukvarja tudi s hokejem in košarko. Svojo vizijo razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki hkrati predstavlja tudi agendo njegovega političnega delovanja.

Politično delovanje: Politično je aktiven od leta 2001, ko se je včlanil v stranko NSi. Na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014 je bil izvoljen v občinski svet občine Kamnik. Leta 2007 je začel sodelovati s poslansko skupino NSi kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa je novembra 2008 odšel na samostojno podjetniško pot. Ustanovil je podjetje Vizija, ki se je ukvarjalo z video produkcijo in ustvarjanjem lokalnega spletnega medija. Podjetje je vodil vse do leta 2011, ko je bil na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. 
Funkcija poslanca mu je bila zaupana tudi na parlamentarnih volitvah leta 2014, v obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018 je prevzel vodenje NSi. Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah ponovno izvoljen za poslanca, na konstitutivni seji pa je bil izvoljen tudi za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Po oblikovanju manjšinske vlade je prevzel vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. 
Od leta 2011 naprej je v državnem zboru član odbora za obrambo, od leta 2012 pa je tudi član parlamentarne skupščine NATO, kjer je še posebej dejaven v okviru odbora za znanost in tehnologijo. V parlamentarni skupščini NATO je bil trikrat imenovan tudi za poročevalca parlamentarni skupščini. Članom skupščine je predstavil poročilo o uporabi in pomembnosti umetne inteligence v oboroženih silah, t. i. temnem spletu ter nevarnostih in izzivih, ki jih prinašajo v omrežja povezane pametne naprave.

 

Iz nagovora  ob izvolitvi: "Današnjo izvolitev za predsednika Državnega zbora razumem kot prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prostora. Z mojo izvolitvijo tako rešujemo situacijo, ko bi parlament lahko ostal brez predsednika. Kljub izjemno razdeljenemu parlamentu je današnje sporočilo vendarle slovenski javnosti pozitivno. Ko gre zares, se je slovenska politika sposobna dogovoriti in najti rešitev in to celo rešitev, ki presega klasično blokovsko delitev, kar je zagotovo izjemno."

 

dr. Milan Brglez

dr. Milan Brglez

Trajanje mandata: 1. 8. 2014–22. 6. 2018

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

BRGLEZ, Milan (Celje, 1. 9. 1967), univerzitetni profesor in politik, z družino živi v Logatcu. Po osnovni šoli v Zrečah se je vpisal na Srednjo družboslovno šolo v Celju (danes Kajuhova gimnazija), nato pa na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). Leta 1992 je diplomiral iz politologije – mednarodni odnosi, leta 1996 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani magistriral iz mednarodnega prava, leta 2006 pa je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani doktoriral iz mednarodnih odnosov (in filozofije družbenih ved). Leta 1992 se je zaposlil na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani kot mladi raziskovalec, nato kot asistent in docent za področje mednarodnih odnosov. Med leti 2006 in 2014 je bil predstojnik Katedre za mednarodne odnose. Bil je tudi predsednik Slovenskega politološkega društva, podpredsednik Društva za Združene narode za Slovenijo, podpredsednik Rdečega križa Slovenije, član strateških svetov na Ministrstvu za zunanje zadeve ter ugleden komentator zunanjepolitičnih dogodkov in dogodkov v mednarodni skupnosti. Po volitvah leta 2014 je bil izvoljen za predsednika Državnega zbora, leta 2018 pa ponovno za poslanca v Državnem zboru.

Politično delovanje: Politično kariero je začel leta 2014 ob povabilu h kandidaturi za poslanca v novoustanovljeni Stranki Mira Cerarja (SMC, kasneje Stranka modernega centra). V SMC je vstopil, »ker je videl potrebo po spremembah v državi in ker so takratne politične stranke Slovenijo pripeljale tako daleč, da je bilo treba razmišljati o prihodnosti«. Nato je postal tudi njen podpredsednik vse do odločitve Izvršnega odbora, da ga iz SMC izključijo. Od 1. avgusta 2014 do 22. junija 2018 je bil predsednik Državnega zbora, deloval pa je tudi v Ustavni komisiji (predsednik) in Odboru za zunanjo politiko (član). Junija 2018 je bil ponovno izvoljen v Državni zbor, avgusta 2018 pa se je pridružil poslanski skupini Socialnih demokratov.

 

Iz nagovora  ob izvolitvi: "Zavedam se, da je pred menoj precej večja odgovornost, čeprav to odgovornost delimo vsi, saj to mesto simbolno predstavlja tisto najpomembnejšo točko vladavine ljudstva. In to točko vladavine ljudstva je potrebno izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom."

 

Janko Veber

Janko Veber

Trajanje mandata: 27. 2. 2013–1. 8. 2014

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

VEBER, Janko (Ljubljana, 30. 7. 1960), politik, živi v Kočevju. Po maturi na Srednji gradbeni in tehniški šoli v Ljubljani je študij nadaljeval in ga 1988 z diplomo uspešno končal na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Med letoma 1989 in 1990 je deloval v službi Občine Kočevje na področju urejanja prostora in inšpekcijskih služb, od 1990 do 1996 pa je bil direktor podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica. Njegovo profesionalno dela spremlja tudi angažiranost v športnih in drugih interesnih dejavnostih, od leta 1997 je predsednik Ženskega rokometnega kluba Kočevje, od 2011 pa vodi Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.

Politično delovanje: Med letoma 1994 in 2010 je bil župan občine Kočevje. Sprva na listi ZLSD (kasneje SD) so mu volivke in volivci od 1996 zaupali poslanski mandat. V svojem dolgoletnem poslanskem stažu je bil član komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, odbora za finance in monetarno politiko, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbora za kulturo šolstvo in šport, odbora za infrastrukturo in prostor, odbora za okolje in prostor, odbora za gospodarstvo, član ustavne komisije ter preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995–1997. V mandatu 2008–2011 je bil predsednik odbora za promet ter podpredsednik Komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi državnega proračuna. Do izvolitve na mesto predsednika Državnega zbora v februarju 2013 je med letoma 2011 in 2013 vodil Poslansko skupino Socialnih demokratov.
 

 

Iz nagovora  ob izvolitvi: "Vedno pa sem postavljal na prvo mesto interese ljudi. Tako kot župan in poslanec in se trudil, da upravičim njihovo zaupanje. Kot predsednik Državnega zbora se bom trudil, da bomo s konstruktivnim dialogom oblikovali najboljše možne rešitve za ljudi ne glede na to ali jih bo predlagala koalicija ali opozicija."

 

dr. Gregor Virant

dr. Gregor Virant

Trajanje mandata: 21. 12. 2011–28. 1. 2013

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

VIRANT, Gregor (Ljubljana, 4. 12. 1969), pravnik, univerzitetni profesor in politik, živi v Dobu pri Domžalah. Po končani srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič (danes Poljanska gimnazija v Ljubljani) se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Neposredno po študiju (1993) se je kot asistent zaposlil na Fakulteti za upravo v Ljubljani,kjer je naprej kot asistent, nato docent in izredni profesor brez prekinitve razvijal svojo akademsko kariero na področju javne uprave in upravnega prava. Magistriral (1995) in doktoriral (1998) je iz pravnih znanosti. V obdobju od 1993–2011 je sodeloval v številnih svetovalnih projektih v okviru Inštituta za javno upravo, med letoma 1995 in 1999 je delal tudi kot pravni svetovalec Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Bil je član evropske koordinacije generalnih direktorjev pristojnih za javno upravo. Po končanem ministrovanju leta 2008 je vse do leta 2011 v okviru tujih svetovalnih podjetij sodeloval v številnih svetovalnih projektih, financiranih iz Evropske unije in donatorskih sredstev na zahodnem Balkanu (BiH, Srbija, Makedonija, Kosovo). Je soavtor znanstvenih monografij, komentarjev ustave in zakonov s področja javne uprave, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov s področij ustavnega in upravnega prava in javne uprave ter avtor univerzitetnega učbenika Pravna ureditev javne uprave in učbenika Javna uprava.

Politično delovanje:
Bil je državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve (2000–2004). Med letom 2003 do 2008 je bil član uradniškega sveta, najprej kot predstavnik strokovne javnosti na predlog predsednika republike, nato kot član, imenovan s strani vlade. V tem obdobju (2004–2008) je bil tudi minister za javno upravo, kjer je začel s projektom temeljite reforme javnih služb v Sloveniji. Po ustanovitvi stranke Državljanske liste jeseni 2011 in njenem uspehu na volitvah se je odločil ostati v politiki in tako postal predsednik druge najmočnejše stranke v koaliciji in predsednik Državnega zbora. Februarja 2012 je bil izvoljen za ministra za notranje zadeve. Po neuspehu stranke na volitvah v Evropski parlament maja 2014 je odstopil kot predsednik stranke.

 

Iz nagovora  ob izvolitvi:
"V zadnjih dneh sem večkrat dejal, da je mesto predsednika Državnega zbora pomembno mesto v strukturi oblasti, da je zaradi tega treba to mesto posebej omeniti v koalicijskih pogodbi, kjer pa na prvem mestu vsebina; torej, kako bomo Slovenijo spravili iz mrtvega teka, kako bomo Slovenijo spravili v boljše stanje."

 

Ljubo Germič

Ljubo Germič

Trajanje mandata: 2. 9. 2011–21. 12. 2011

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

GERMIČ, Ljubo (Ruše, 19. 11. 1960), tehnolog, učitelj in politik, živi v Rušah. Leta 1985 je diplomiral na Fakulteti za kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Za diplomsko delo je prejel Kidričevo nagrado za študente. Leta 1985 se je zaposlil v Tovarni dušika Ruše kot tehnolog. Od leta 1987 pa do leta 1994 je opravljal dela asistenta za organsko kemijo na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 1994 se je kot učitelj zaposlil na Gimnaziji in srednji kemijski šoli v Rušah, kjer je leta 1998 postal ravnatelj. Od jeseni leta 2012 je vodja tehnične službe v Energetiki Maribor.

Politično delovanje:
Leta 1990 je bil prvič izvoljen v Skupščino občine Ruše. V Občinski svet občine Ruše je bil ponovno izvoljen leta 1998 in zatem še leta 2002, 2006 in 2010.
V Državni zbor je bil na listi Liberalne demokracije Slovenije  prvič izvoljen leta 2000. Za poslanca je bil ponovno izvoljen še leta 2004 in 2008. 
V mandatu 2000 do 2004 je bil član Odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, član Odbora za finance in monetarno politiko ter Odbora za kulturo, šolstvo, mladino znanost in šport. Od maja 2003 je bil eno leto opazovalec v Evropskem parlamentu in nato od maja 2004 pa do volitev v Evropski parlament tega leta tudi poslanec v Evropskem parlamentu. Maja 2004 je postal prvi predsednik Odbora za zadeve Evropske unije. V mandatu 2004 do 2008 je predsedoval Odboru za zdravstvo in bil član Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. V mandatnem obdobju 2008 do 2011 je predsedoval Odboru za zdravstvo in opravljal še naloge podpredsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Bil je tudi član Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino ter Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter nadomestni član v delegaciji Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. 
Septembra leta 2011 je bil izvoljen za predsednika Državnega zbora. Na državnozborskih volitvah jeseni istega leta in več sodeloval.

 

>Iz nagovora ob izvolitvi:
»Naše rešitve bodo toliko dobre, kolikor dobre bodo naše razprave v družbi. Pri tem ima Državni zbor kot nosilec zakonodajne veje oblasti in osrednji prostor dialoga ključno vlogo.«

 

dr. Pavel Gantar

dr. Pavel Gantar

Trajanje mandata: 15. 10. 2008–2. 9. 2011

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

GANTAR, Pavel (Gorenja vas nad Škofjo Loko, 26. 10. 1949), univerzitetni profesor in politik, živi v Ljubljani. Po osnovni šoli v Gorenji vasi se je vpisal na industrijsko poklicno šolo Litostroj v Ljubljani. Izučil se je za poklic modelnega mizarja. Na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je pri akademiku dr. Zdravku Mlinarju diplomiral (1974) in magistriral (1983). Leta 1976 je postal asistent pri predmetu Sociologija lokalnih skupnosti in pozneje pri predmetu Prostorska sociologija. Leta 1989 je doktoriral na Oddelku za sociologijo Univerze v Zagrebu z disertacijo Sociološka kritika teorij planiranja. Bil je glavni urednik Časopisa za kritiko znanosti (1978–80) in član številnih uredniških odborov. V obdobju 1984–1990 je bil dejaven v novih družbenih gibanjih, je avtor člankov o civilni družbi pod socializmom, bil je kolumnist revije Mladina, v obdobju 1986–1991 pa je predsedoval kulturnemu društvu ŠKUC-Foruma. Bil je ustanovni član Odbora za zaščito človekovih pravic (t. i. Bavčarjev odbor) in član kolegija odbora od maja 1987 do maja 1990. V letih 1974–1994 je delal kot pedagog in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede na področju prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja ter bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani. Do izvolitve na mesto predsednika Državnega zbora je bil docent za Prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede, ta predmet pa je predaval tudi na Fakulteti za arhitekturo, Biotehniški fakulteti in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Jeseni 2012 se je upokojil.

Viri:

http://www.gorenjci.si (2. 9. 2011)

 

Politično delovanje:
Od marca 1994 do junija 2000 je bil v Drnovškovi vladi minister za okolje in prostor, od januarja 2001 do decembra 2004 pa minister za informacijsko družbo. V mandatu 2004–2008 je bil poslanec Državnega zbora. Leta 2006 je izstopil iz Liberalne demokracije Slovenije in bil ustanovitelj najprej Združenja za novo politiko Zares (marec 2007) in zatem stranke Zares (6. 10. 2007). 15. oktobra 2008 je bil kot predstavnik stranke Zares izvoljen za predsednika Državnega zbora. Z mesta predsednika Državnega zbora je odstopil 2. septembra 2011, ko je stranka Zares junija 2011 izstopila iz koalicije. Februarja 2012 je postal predsednik stranke Zares. S tega položaja je odstopil po neuspehu stranke na volitvah v Evropski parlament maja 2014.

 

Iz nagovora ob izvolitvi:
»Naša naloga je predvsem sprejemati zakone. Ne kakršnekoli zakone, ampak dobre zakone. To je ideal in to je cilj vsake oblasti. Lahko se temu cilju približa, vendar ga ne more nikoli povsem uresničiti.«

 

France Cukjati

France Cukjati

Trajanje mandata: 22. 10. 2004–15. 10. 2008

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

CUKJATI, France (Šentgotard pri Trojanah, 15. 2. 1943), teolog, zdravnik in politik, živi na Vrhniki. Po končani prvi stopnji gradbene fakultete in vojaškem roku je leta 1964 vstopil v jezuitski red. Po dvoletnemu noviciatu je v Zagrebu dokončal triletni študij filozofije, nato pa v Frankfurtu diplomiral še iz teologije. Po vrnitvi v Slovenijo je bil posvečen v duhovnika in je služboval v Mariboru, v Pobrežju in v Borovnici. Začel je študirati še medicino, ki jo je končal leta 1978. V času študija je izstopil iz jezuitskega reda. Sprva se je zaposlil v obratni ambulanti v Litostroju v Šiški, nato pa v Iskrini ambulanti v Stegnah. Leta 1991 je postal direktor zdravstvenega doma na Vrhniki, tri leta pozneje pa je dobil koncesijo za zdravnika zasebnika. Aktivno je sodeloval pri ustanavljanju zdravniške zbornice in bil štiri leta njen generalni sekretar. Po koncu poslanskega mandata leta 2011 se je upokojil.

Viri:

http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Cukjati (3. 10. 2008)

Politično delovanje
V obdobju Vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil dr. Andrej Bajuk, je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.
Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za poslanca v Državnem zboru, dve leti kasneje pa je postal vodja njene poslanske skupine.
V Državni zbor je bil izvoljen tudi leta 2004 in na ustanovni seji izvoljen za njegovega predsednika.
V Državni zbor je bil izvoljen tudi leta 2008, kjer je bil na ustanovni seji izvoljen za njegovega podpredsednika.

 

Iz nagovora ob izvolitvi: 
»Tudi v sadovih našega dela v zakonodaji naj se zrcali dodana vrednost, to je medčloveško razumevanje konkretnih težav in skrbi državljanov, in dodana vrednost odločnega spopada s krivicami.« 

 

Franc (Feri) Horvat

Horvat (Feri) Franc

 

Trajanje mandata: 12. 7. 2004–22. 10. 2004

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

HORVAT, Franc (Feri) (Kuštanovci pri Murski Soboti, 26. 9. 1941, Radenci, 1. 8. 2020),  gospodarstvenik in politik. Diplomiral je iz ekonomije, 22 let je bil zaposlen v Radenski, od leta 1975 do leta 1986 je bil njen direktor. Od leta 1974 do leta 1986 je bil podpredsednik Evropskega združenja za naravne mineralne vode. Po odhodu iz Radenske je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, nato pa od leta 1989 do 1991 zvezni sekretar Socialistične federativne republike Jugoslavije za ekonomske odnose in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (od leta 1991 do leta 1995). Prejel je Kraigherjevo nagrado (leta 1982). Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora.

Franc Feri Horvat je umrl 1. avgusta 2020 v Radencih.

Viri:

Bajt, D. (1999): Slovenski kdo je kdo. Nova revija. Ljubljana. Stran 173.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Horvat 

Politično delovanje:
Leta 1992 je bil prvič izvoljen v Državni zbor in bil član Odbora za gospodarstvo (predsednik), Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko in Komisije za evropske zadeve.
V mandatnem obdobju 1996–2000 je bil predsednik Odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter član Odbora za gospodarstvo, Odbora za finance in monetarno politiko in Odbora za mednarodne odnose.
Leta 2000 je bil ponovno izvoljen v Državni zbor: postal je predsednik Odbora za gospodarstvo in član Odbora za finance ter član delegacije za Evropski parlament in OVSE. Med letoma 2003 in 2004 je bil namestnik člana Konvencije o evropski ustavi ter opazovalec in poslanec v Evropskem parlamentu.
Kot član stranke Socialnih demokratov je bil leta 2004 še četrtič izvoljen v Državni zbor. Bil je član naslednjih delovnih teles: Odbora za gospodarstvo (predsednik), Odbora za finance in monetarno politiko in Odbora za zadeve Evropske unije. Istega leta je postal tudi predsednik Državnega zbora, ko je na tem položaju zamenjal Boruta Pahorja. Na volitvah leta 2008 ni več kandidiral in se je upokojil.

 

Iz nagovora ob izvolitvi:
»Žal današnje delo Državnega zbora spremlja tudi žalostni dogodek. Mislim na potres, ki smo ga začutili tudi tukaj v tej dvorani in izkoristil bi rad to priložnost, da izrazim pripravljenost vsem državljankam in državljanom na potresnem območju oziroma na območju, ki ga je prizadel potres, da bomo tako kot vedno storili vse, kar bo treba za odpravo posledic potresa.«

 

Borut Pahor  

Borut Pahor

Trajanje mandata: 10. 11. 2000–9. 7. 2004

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

PAHOR, Borut (Postojna, 2. 11. 1963), politik, živi v Novi Gorici. Diplomiral je leta 1987 na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo Univerze v Ljubljani z delom Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja. Za diplomsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora.

Viri:

Enciklopedija Slovenija, 16. zvezek, 2002, stran 150.

Bajt, D. (1999): Slovenski kdo je kdo. Nova revija. Ljubljana. Stran 386.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Borut_Pahor (3. 10. 2008)

Politično delovanje:
Leta 1989 je prevzel Demokratični forum, podmladek Zveze komunistov Slovenije, in s 26 leti postal najmlajši član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva.
Leta 1990 je bil na listi ZKS–Stranke demokratične prenove izvoljen za poslanca Skupščine Republike Slovenije. Uspeh je ponovil na vseh volitvah za poslanca Državnega zbora, na katerih je kandidiral (na volitvah leta 2004 ni kandidiral).
Leta 1990 je postal predsednik parlamentarne Komisije za vprašanja mladih, leta 1995 pa je predsedoval Odboru za zunanjo politiko. V letih 1993 do 1997 je bil član Skupščine Zahodnoevropske unije. Od leta 1993 do leta 2000 je bil vodja slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, od 1996 tudi njen podpredsednik.
Od leta 1993 do leta 1997 je bil podpredsednik, od leta 1997 pa je predsednik Združene liste socialnih demokratov, sedaj Socialnih demokratov. V letih 1997–2000 je bil podpredsednik Državnega zbora, od leta 2000 do leta 2004 pa njegov četrti predsednik.
Leta 2004 je bil izvoljen v Evropski parlament. Bil je član več odborov Evropskega parlamenta in član predsedstva Stranke evropskih socialistov. Funkcijo evropskega poslanca je kot član poslanske skupine socialistov opravljal do oblikovanja petega sklica Državnega zbora (16. 10. 2008).
Državni zbor ga je 7. novembra 2008 izvolil za predsednika Vlade Republike Slovenije. Na volitvah jeseni leta 2011 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, na volitvah za predsednika republike decembra 2012 pa je bil izvoljen za četrtega predsednika Republike Slovenije. Nov mandat za predsednika Republike Slovenije je dobil tudi na volitvah v drugem krogu 12. novembra 2017.

 

Iz nagovora ob izvolitvi: »Naša skupna dolžnost in odgovornost do države je, da poskušamo vsaj pri najpomembnejših strateških odločitvah države po svojih najboljših močeh omogočati tudi nacionalno soglasje. Naš interes je, da delamo za skupno dobro.«

 

Janez Podobnik  

Janez Podobnik

 

Trajanje mandata: 3. 12. 1996–27. 10. 2000

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

PODOBNIK, Janez (Ljubljana, 17. 9. 1959), zdravnik in politik, živi v Cerknem. Leta 1984 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je sodeloval v katoliškem študentskem gibanju ter revijah 2000 in Tretji dan. V letih 1985–92 je bil zaposlen v Zdravstvenem domu Idrija, od leta 1990 do 1995 je bil predsednik skupščine Občine Idrija, od leta 1994–1998 pa župan Občine Cerkno. Od leta 1990 naprej je bil v več mandatih tudi občinski svetnik. Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora. Po koncu mandata prve vlade, ki jo je vodil Janez Janša, se je zaposlil v mednarodni nevladni organizaciji ICPE, kjer je od aprila 2012 vršilec dolžnosti generalnega direktorja.

Viri:

Enciklopedija Slovenija, 10. zvezek, 1996, stran 160

Bajt, D. (1999): Slovenski kdo je kdo. Nova revija. Ljubljana. Stran 416.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Podobnik (3. 10. 2008)

 

Politično delovanje:
Od leta 1992 do leta 2004 je bil poslanec Državnega zbora, cel mandat (1996–2000) pa njegov tretji predsednik (izvoljen je bil z 82 glasovi). Leta 1992 je bil v Državnem zboru član Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (podpredsednik od 26. februarja 1993), Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (do 26. februarja 1993), Komisije za lokalno samoupravo, Komisije za vprašanja invalidov in Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.
Od leta 1992 je član vodstva Slovenske ljudske stranke, od leta 2003 do leta 2007 je bil predsednik Slovenske ljudske stranke. Od leta 2000 do 2004 je bil vodja poslanske skupine v Državnem zboru. Leta 2000 je bil v Državnem zboru podpredsednik Odbora za zunanjo politiko, član Ustavne komisije, član Odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, član Komisije za poslovnik ter Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
V letih 2000–2004 je bil sprva opazovalec, nato pa poslanec v Evropskem parlamentu, kjer je aktivno sodeloval v Odboru za regionalno politiko, transport in turizem.
Janez Podobnik je bil med letoma 2004 in 2008 minister za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša.

 

Iz nagovora ob izvolitvi: 
»Državni zbor pojmujemo tudi kot prostor mostov, ki jih moramo poslanke in poslanci kot izvoljeni predstavniki državljank in državljanov graditi v prostoru slovenske države.«

 

Jožef Školč

Jožef Školč

ŠKOLČ, Jožef (Breginj, 19. 8. 1960), politik, živi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1986 iz politologije na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora. Po koncu mandata vlade, ki jo je vodil Borut Pahor, se je zaposlil kot sekretar Zveze za tehnično kulturo Slovenije.

Viri:

Enciklopedija Slovenija, 13. zvezek, 2002, stran 57.

Bajt, D. (1999): Slovenski kdo je kdo. Nova revija. Ljubljana. Stran 526.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_%C5%A0kol%C4%8D (3. 10. 2008)

Politično delovanje:
Od leta 1984 je aktivno deloval v Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in bil med drugim njen predsednik (1988–1990). ZSMS je vodil v času demokratizacije in politične pluralizacije Slovenije. Po preobrazbi ZSMS v politično stranko je postal predsednik Liberalno demokratske stranke (1990–1992) in hkrati delegat v Skupščini Republike Slovenije.
Leta 1992 je bil izvoljen v Državni zbor in postal vodja strankine poslanske skupine (1992–1996). Bil je član Komisije za poslovnik (do 6. oktobra 1994), Komisije za žensko politiko (do 6. oktobra 1994) in Odbora za mednarodne odnose (do 6. oktobra 1994).
Leta 1994 je bil po odstopu Hermana Rigelnika izvoljen za predsednika Državnega zbora (1994–1996).
Ponovno je bil izvoljen za poslanca leta 1996.
Od 27. februarja 1997 do 7. junija 2000 je bil minister za kulturo Republike Slovenije.
Leta 2004 je bil tretjič izvoljen v Državni zbor. Bil je član Komisije za narodni skupnosti, Odbora za zunanjo politiko, Odbora za kulturo, šolstvo in šport ter Mandatno-volilne komisije.
Leta 2008 je kandidiral za poslanca, vendar ni bil izvoljen. Vlada Republike Slovenije ga je 22. novembra 2008 imenovala za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade. To funkcijo je opravljal do konca mandata vlade v letu 2011.

 

Iz nagovora ob izvolitvi: 
»Vsem, ki ste mi podelili to možnost, da vodim Državni zbor, se za to zahvaljujem, tudi vsem tistim, ki so ne glede na to, kar se je dogajalo zadnje dni v Državnem zboru, zmogli toliko moči in svoje nestrinjanje izrazili na način, da so oddali glas proti.«

 

mag. Herman Rigelnik

mag. Herman Rigelnik

Trajanje mandata: 23. 12. 1992–14. 9. 1994

(Zadnjič osveženo 12. 10. 2018)

RIGELNIK, Herman (Mežica, 29. 3. 1942), gospodarstvenik in politik, živi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1970 iz metalurgije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, leta 1973 pa še na Visoki ekonomski šoli Univerze v Mariboru. Leta 1976 je magistriral iz trženja na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu. Sprva je bil tehnični vodja v podjetju Fecro v Slovenj Gradcu, med letoma 1972 in 1978 direktor Metalne v Mariboru, nato pa direktor Kovinotehne v Celju.  Od leta 1983 do leta 1991 je bil predsednik poslovodnega odbora SOZD-a Gorenje v Velenju. V letih 1991–1992 je vodil predstavništvo Ljubljanske banke v Münchnu. Od leta 1994 do leta 2012 je bil generalni direktor delniške družbe Autocommerce (danes ACH, d. d.) v Ljubljani. Do leta 2000 do leta 2007 je bil častni konzul Republike Brazilije v Sloveniji. Leta 1989 je dobil Kraigherjevo nagrado in nagrado Avnoja, v letu 2000 pa priznanje Manager leta. Ob 15. obletnici Državnega zbora (leta 2007) je prejel posebno priznanje, spominsko značko in zlato plaketo Državnega zbora.

Viri:

Enciklopedija Slovenija, 10. zvezek, 1996, stran 215.

Bajt, D. (1999): Slovenski kdo je kdo. Nova revija. Ljubljana. Stran 455.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Herman_Rigelnik (3. 10. 2008)

http://www.ach.si/vsebina.asp?id=407 (3. 10. 2008) 

Politično delovanje:
Dve leti (1982–1983) je bil predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Leta 1992 je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije v prvi vladi dr. Janeza Drnovška. Kot kandidat Liberalno demokratske stranke je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora in bil od leta 1993 do leta 1994 njegov predsednik. Bil je član Odbora za gospodarstvo (do 29. oktobra 1993) in Odbora za finance in kreditno-monetarno politiko (do 14. septembra 1994). 14. septembra 1994 je odstopil kot poslanec.

 

Iz nagovora ob izvolitvi: 
»Smo predstavniki vsega ljudstva, vendar po ustavi poslanci v Državnem zboru nismo vezani na kakršnakoli navodila. Zato pa nas veliko bolj kot zakonsko določilo veže dolžnost zastopati interese vseh državljanov Republike Slovenije.«

Od decembra 1992, ko je bil konstituiran Državni zbor, je njegovo delo vodilo štirinajst predsednikov: mag. Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, dr. Pavel Gantar, Ljubo Germič, dr. Gregor Virant, Janko Veber, dr. Milan Brglez, mag. Matej Tonin, mag. Dejan Židan in Igor Zorčič.

Do konstituiranja Državnega zbora je od maja 1990 do decembra 1992 delovala prva večstrankarska Skupščina Republike Slovenije, njen predsednik pa je imel enako vlogo kot predsedniki Državnega zbora. Predsednik prve večstrankarske, demokratično izvoljene in osamosvojitvene Skupščine Republike Slovenije je bil dr. France Bučar.

Predsednik, ki je izvoljen z večino glasov poslancev, predstavlja Državni zbor in vodi njegovo delo. Po protokolu je drugi najpomembnejši človek v državi. Predsedniku Državnega zbora, ki mu je prenehala funkcija, ne pripadajo nobene predstavniške in protokolarne pravice ali pravice finančnega značaja. Institut bivšega predsednika Državnega zbora ne obstaja.