| Obrazložitev: Upoštevaje opozorila ZPS, da Ustava zagotavlja pravico do osebne svobode in
glede vseh primerov njene omejitve zahteva posebna (splošna in dodatna)
jamstva, je z amandmajem zagotovljeno, da so ustavna jamstva glede
zagotavljanja pravice do osebne svobode učinkovito izpeljana.
Prisilno zadržanje v psihiatrični bolnišnici po drugem odstavku predlaganega
člena nedvomno predstavlja enega izmed primerov omejitve osebne svobode, vendar
pa je glede na naravo postopka treba upoštevati, da odločitve o tem, ali se
oseba postavi pod skrbništvo, ni mogoče opreti na pravilo o dokaznem bremenu.
Postavitev pod skrbništvo pomeni hudo omejitev človekovih pravic, zato je treba
v postopku ugotoviti zanesljivo resnico, ne pa odločiti na podlagi posrednih
voljnih ravnanj strank. Pod skrbništvo je lahko postavljena le oseba, za katero
je bilo s pomočjo izvedenca ustrezne stroke ugotovljeno, da zaradi motnje v
duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na
zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna skrbeti za svoje pravice
in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Zato je prav zaradi zagotavljanja
drugih ustavno varovanih pravic osebe, glede katere se vodi postopek za
postavitev pod skrbništvo, treba zagotoviti tudi pogoje za pridobitev nujnega
izvedeniškega mnenja.
Sodišče bo skladno s prvim odstavkom 63. člena izdalo sklep, da se oseba
pregleda v psihiatrični bolnišnici le, če bo prejelo mnenje izvedenca, da je za
ugotovitev njenega zdravstvenega stanja to nujno potrebno. Začasni skrbnik bo
po prejemu sklepa sodišča o tem, da se oseba za največ dva dni zadrži v
psihiatrični bolnišnici, skladno s predlagano določbo drugega odstavka 59.
člena osebi, ki naj se postavi pod skrbništvo, pojasnil namen in potek postopka
ter pravice in dolžnosti in tudi njeno obveznost, da se zaradi ugotovitve
zdravstvenega stanja odzove povabilu na pregled v psihiatrično bolnišnico, ter
jo poučil o posledicah, če se vabilu ne bo odzvala, svojega izostanka pa ne bo
opravičila. V tem pogledu je prek določbe, da lahko sodišče odredi zadržanje v
psihiatrični bolnišnici le, če je osebi postavljen začasni skrbnik,
poskrbljeno, da bo ta, še pred izvedbo prisilnih sredstev, na primeren način
prejela vse potrebne informacije o tem, zakaj je pregled potreben, da se ga
mora udeležiti, zakaj je pomembno, da se ga udeleži, kakšne bodo posledice, če
se ga prostovoljno ne bo udeležila ipd. Šele v primeru, če oseba določenega dne
ne bi prišla v psihiatrično bolnišnico in svojega izostanka ne bi opravičila,
bi direktor skladno s predlaganim tretjim odstavkom o tem obvestil sodišče in
(v skladu s sklepom iz prvega odstavka ter opozorilom, ki ga ta sklep vsebuje)
odredil prevoz osebe z reševalnim vozilom. Zaradi zagotovitve izvedbe dokaza,
brez katerega sodišče v postopku ne more odločiti, predlagana določba sicer
pomeni poseg v pravico do osebne svobode, vendar je ta poseg nujen prav zaradi
varstva pravic in interesov navedene osebe. V postopku je zato vzpostavljenih
več posebnih varovalk, ki so, poleg obvezne postavitve začasnega skrbnika, tudi
v postopkovni določbi, da sodišče (s sklepom) odredi, da se oseba za največ dva
dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, da so v sklepu pojasnjeni razlogi, ki
utemeljujejo zadržanje, da je v njem opozorjena na možnost prisilne privedbe,
da je zoper tak sklep po predlagani določbi četrtega odstavka dopustna posebna
pritožba v roku treh dni od vročitve sklepa, o njej pa mora sodišče druge
stopnje prav tako odločiti v treh dneh. S tem so zagotovljena vsa ustavna
procesna jamstva, ki jih zahteva Ustava.
|
|
