| Obrazložitev: V skladu z opozorilom ZPS se v drugem odstavku črta beseda »lahko«, tako da
zaslišanje osebe, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka,
tam, kjer biva (torej na njenem domu oziroma tam, kjer se po vedenju sodišča
nahaja), ni določeno le kot možnost. Prav tako se z amandmajem glede na
opozorilo ZPS z vidika sistematike in boljše preglednosti predloga zakona v 61.
člen umesti določba, ki je predlagana v prvem odstavku 63. člena predloga
zakona.
Ob tem je treba pojasniti, da sodišče, ki mora osebo, ki naj se postavi pod
skrbništvo, poskusiti zaslišati (prvi odstavek), nima pa podatkov o tem, da se
ta zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, pri vročanju vabila
postopa skladno z določbami ZPP, ki urejajo vabljenje strank na narok (261.
člen ZPP). Vendar pa ZPP v 262. členu izrecno določa, da zoper stranko, ki se
ni odzvala sodnemu vabilu, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, kar je
neposredno povezano tudi s pravili o dokaznem bremenu, zato je potrebna posebna
določba tretjega odstavka. Pri tem je treba opozoriti, da bo do morebitne
prisilne privedbe osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, lahko prišlo le v
primerih, ko bo sodišče ugotovilo, da se oseba vabilu sodišča ne odzove, za to
pa ni opravičenih razlogov. Če bo namreč sodišče ugotovilo, da se oseba naroka
ne bo mogla udeležiti zaradi svojega zdravstvenega stanja, bo zaslišanje
izvedlo izven naroka, in sicer tam, kjer se po vedenju sodišča nahaja (npr.
kjer živi, kjer se zdravi, pri izvedencu, v bolnišnici, kjer je zadržana).
Prisilne privedbe osebe torej ne bo v primerih, ko ji to ne dopušča njeno
zdravstveno stanje, ki bo lahko razvidno že iz samega predloga za postavitev
pod skrbništvo, ali iz odgovora na predlog, ali pa bo sodišče o tem obveščeno s
strani skrbnika, začasnega skrbnika ali izvedenca in podobno.
Amandma je povezan z amandmajem k 63. členu. |
|
