Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsednika Tina Heferle in Branko Simonovič.

Seja se je začela ob 12.uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 27. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Andrej Černigoj od 14. ure, Ferenc Horváth, Janja Sluga, Edvard Paulič, Brane Golubović, Aleksander Reberšek, Nik Prebil od 15. ure dalje, Jani Möderndorfer od 12. do 13. ure, Blaž Pavlin od 15. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti in Jani Ivanuša.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 9. in 17. točki dnevnega reda, mag. Duško Godina, direktorico Agencije za energijo, k 22. točki dnevnega reda, ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec k 24. točki dnevnega reda, ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča k 25. točki dnevnega reda, predsednika Vlade Janeza Jaše k 28. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. novembra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.
(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 27. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Prehajamo na obravnavo odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora, ki je opravljal funkcijo namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke. V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec Ljubo Žnidar 10. novembra 2021 pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora. Ugotavljam, da Ljubu Žnidarju v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca s 15. novembrom 2021. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v državni zbor opravljal funkcijo poslanke oziroma poslanca namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo s predlogom sklepa o opravljanju funkcije poslanke oziroma poslanca namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke.
Na podlagi 33. in 200. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je Ljubu Žnidarju, ki mu je prenehala poslanska funkcija, prenehala funkcija podpredsednika Mandatno-volilne komisije.
Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 16. 11. 2021, ob 9. uri, če bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo, sicer pa v četrtek 18. 11. 2021.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 38 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Potem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v tridesetih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko, so se za danes opravičili dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, mag. Matej Tonin, minister za obrambo, in Janez Poklukar, minister za zdravje. V zvezi z napovedano odsotnostjo Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj tehnologijo, vas obveščam, da sem bil naknadno ustno obveščen, da bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ves čas prisoten na seji med to točko. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.
Na prvi štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša.
Prvi mu bo poslansko vprašanje predstavil dr. Matej T. Vatovec.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala predsednik.
Spoštovani predsednik Vlade! Ko je SDS sedela v opozicijskih klopeh, ste se postavljali kot branik pred korupcijo, kot tisti, ki boste pravzaprav počistili s korupcijo v tej deželi. Bili ste zelo glasni glede tega, kako je drugi tir potencialno koruptivna zadeva, šli ste z vsemi topovi nad poslanca, ki je ukradel sendvič, grmeli ste proti švedskemu vodstvu slabe banke, zgražali ste se nad ministri, Cerarjevo ministrico, ki si je izplačevala dodatke za pripravljenost in tako naprej. Skratka, opozarjali ste na te koruptivne afere in se predstavljali kot tisti, ki boste to, ko boste enkrat na oblasti, počistili.
V zadnjem letu in osmih mesecih pa je pravzaprav že delovanje, vaša praksa pokazala nekaj popolnoma nasprotnega. Vi vladanje razumete predvsem skozi prizmo osebnih in strankarskih partikularnih interesov, kar ste nenazadnje tudi sami nekoč priznali, ko ste rekli, da kot predsednik Vlade odgovarjate zgolj vašim volivcem. Hvala za to priznanje, seveda smo to že vedeli.
Tisto, kar je ključno tu, da bi moralo prebivalke in prebivalce te države bistveno bolj skrbeti od vaše vedenjske nespodobnosti, če jo tako poimenujemo, vaša koruptivna nespodobnost oziroma koruptivna nespodobnost te vlade. Spomniti se moramo namreč z vsakim dnevom, ki mine, na to, da je vaša vlada prestreljena s korupcijo. Če začnemo s svetovalcem za davčno politike vaše vlade, gospodom Rokom Snežičem, ki ste ga pokadrovali kar na Dobu, ki je bil vaš sojetnik, obsojen zaradi davčnih utaj, državi dolguje več kot milijon evrov davčnega dolga. Zdaj v tej aferi okoli kadrovanja v Gen-I pa se je izkazalo, da je očitno tudi še vedno glavni kadrovnik te vlade. To je človek, ki se vozi naokoli po Sloveniji z maseratijem, vrednim 100 tisoč evrov, uradno pa nima nič, niti bančnega računa.
V vaših vrstah tolerirate ministre, ki govorijo o tem, kako bodo sodnikom trli jajca. Tudi na splošno ni nobenega ministra v tej vladi, ki ne bi imel na grbi kakšne afere ali pa vsaj kršil zakonov. Še vedno ne vemo, kje so se izgubili tovornjaki s Toninovimi maskami, hitre teste še vedno kupujete pri kriptopiramidaših, ki so se proslavili v aferi vašega podmladka »snegec« in tako naprej, Počivalškove golf respiratorje je pomagal dobavljati kar vaš brat. Po vsem tem poskušate na vsak način privatizirati javno zdravstvo, napadati javno šolstvo in planirate nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo že tako največ.
Zato me, gospod predsednik Vlade, zanima samo ena stvar, zelo preprosta:
Kako je možno, da prav vi, ki se predstavljate in slikate podobo kot domoljuba in borca proti korupciji, vsakič, ko pridete na oblast, naredite v nekaj letih za desetletje ali več koruptivnih afer?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Vprašanje, ki ste ga najavili, se je glasilo takole, bom citiral, da se ne zmotim: »Na 27. redni seji Državnega zbora vam bom postavil ustno poslansko vprašanje v zvezi s korupcijo in mafijskega upravljanja z državo.« Sedaj to, kar ste našteli je napaberkovano iz naslovov raznih časopisnih člankov, na katere je bilo že velikokrat odgovorjeno. Gospod Snežič ni ne moj davčni svetovalec, ne davčni svetovalec Vlade. To smo že velikokrat pojasnili tudi s tega mesta. Nikoli mi nismo nasprotovali švedskim strokovnjakom v DUTB. Ti so bili imenovani, kakor vem, v času našega mandata ali pa je bilo sploh takrat vzpostavljeno okolje, kjer je bilo možno povabiti tuje strokovnjake. Kar se pa tiče mafijskega upravljanja z državo vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednji problemi te države, izhaja namreč iz tega, da v tej državi udbomafija ali, kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem obvladuje brez volitev, brez legitimitete velike dele sistemov in podsistemov.
Lahko vam opis začnem tam, kjer ga je začel gospod Pezdir v svoji knjigi, ampak bi predolgo trajalo, tako da lahko malo preskočimo. V novejšem času se je to začelo s tem, ko se je med prvim in drugim krogom volitev leta 1990 skurilo in razrezalo 90 % državnih arhivov; potem razorožilo slovensko teritorialno obrambo, da bi se preprečila osamosvojitev; potem privatiziralo 100 tisoč stanovanj v državni lasti, vključno s hišami v Murglah za bagatelne zneske; potem se je zamenjalo vilo v lasti Republike Slovenije za drugo vilo v lasti Republike Slovenije, se jo vpisalo kot svojo lastnino in se sedaj govori, da je bilo to vse okej, celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je lastnica kao te vile, to potrdi. Potem se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije, za predsednika programskega sveta RTV Slovenija se je najprej imenovalo bivšega predsednika Zveze komunistov in Socialnih demokratov, nato pa izvršnega sekretarja Centralnega komiteja gospoda Baškoviča, ki je še vedno predsednik programskega sveta RTV Slovenije. Dvakrat so tovariši bankrotirali banke v državni lasti, pa nihče ni odgovarjal. Leta 1994 je bil sprejet v temu domu zakon, v katerem piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat. Kljub temu se je v Vrhovnem sodišču znašlo pred leti 80 % teh, ki so dokazano kršili človekove pravice, vključno s tem, da so izrekali smrtne kazni in odobravali streljanje in umore civilistov na meji. V letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti v času, ko je bila neka druga vlada, opranih 1 milijardo 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen za podporo terorizmu, izdelavi jedrskega orožja, plačevanju iranske tajne službe. Pristojne institucije še danes, ne samo da niso za to obsodile nikogar, ampak tudi obtožile še niso nikogar. Po mnenju strokovnjakov je bilo iz tega posla izplačanih za 300 milijonov ameriških dolarjev prav iz provizij. In tukaj iščite korupcijo, ne pri sendvičih in ne vem čem. Da ne govorim o tem, kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse, kar se je dalo. V sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. Zaradi tega imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Matej T. Vatovec, imate besedo.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala.
Saj to je zdaj bil eksemplaričen primer tega, kako s to defenzivnostjo zakriti tisto, kar sami počnete. Poglejte, gospod Janša, vse, kar ste našteli, saj to ste počeli vi že v preteklosti.
Zdaj glede gospoda Snežiča. Sam je rekel, sem svetovalec predsednika vlade. V Bosni je razlagal naokoli, odkar smo mi na oblasti, okoli Gen-I pa smo zdaj od človeka, ki je blizu vaši stranki, gospoda Krkoviča, izvedeli, da v bistvu hara po državnih podjetjih. Tako da se nehajte sprenevedati.
Glede Švedov in slabe banke. Takrat ste vi tisto sejo KNJF zavlekli do treh zjutraj in jih tam nažigali.
Banke, dolgovi bank in tako naprej. Spomnite se, na čigavih ramenih so nastale te situacije, vašega upravljanja v letih 2004−2008. Kriza je neposredna posledica tega, kako ste vi takrat ravnali z javnimi financami.
Ampak da se ne bomo zdaj prerekali, ker itak ne bomo prišli na skupni imenovalec. To, kar ste zdaj naštevali, se lahko bere ali pa posluša tudi kot nek seznam obžalovanja. Obžalovanja, da niste vi mogli tega početi v vsem tem času. Očitno ni problem, da se korupcija dogajala, ampak da se ta korupcija ni odvijala pod vašo taktirko. V vseh treh poskusih, ko ste bili na vladi, ste dokazali, da želite to narediti. Če samo pogledate vaša tarnanja o tem, kako so mediji pod vplivom nekih kobajagi levih sil, to, kar delate zdaj s STA, z RTV in tako naprej, točno kaže na to, da bi vi počeli isto. Obratno. To, kar vi počnete zdaj, je desetkrat hujše. Zato je moje vprašanje:
Ali ne vidite, da je vsak vaš poskus do sedaj spodletel in da je mogoče že čas, da se v bistvu umaknete ne samo z Gregorčičeve, ampak iz slovenskega političnega življenja in pustite tej državi, da zadiha?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Spoštovane kolegice in kolegi, naj še enkrat opomnim na določila poslovnika v tem delu, v katerem smo zdaj. Poslanec, ki ni zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na ta del pozorni.
Besedo predajam predsedniku vlade, če želi dopolniti odgovor glede na to, kar je bilo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: V tem, kar je bilo rečeno, nisem z največjim možnim trudom opazil kakšnega dodatnega vprašanja.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Matej T. Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Obstaja več razlogov, zakaj ocenjujem, da je potrebno, da Državni zbor opravi razpravo o tem polodgovoru ali pa neodgovoru predsednika vlade.
Razlogov je za več milijonov evrov. Še enkrat. Mislim, da je korupcija prestreljena oziroma da je ta vlada prestreljena s korupcijo. Še enkrat, od ministrov, ki se vedejo tako in drugače in pritiskajo na različne državne organe in državne firme, do predvsem poslov, ki so bili in se še vedno izvajajo z različnimi povezanimi osebami. Če se spomnimo na maske, ki jih je dobavljala kar firma mame gospoda Tonina, do respiratorjev, ki jih je pomagal dobavljati kar brat predsednika vlade, do hitrih testov, ki jih dobavlja podjetje, povezano z največjo vladno stranko. Lahko omenimo tudi orožarske posle. Ta vlada je skuhala eno največjih orožarskih nabav v slovenski zgodovini. Najprej tistih 780 milijonov in sedaj tudi oklepniki boxer, katerih cena raste praktično iz dneva v dan, z 207 na 250, na 300, na danes 412 in bogve, kolikšna bo čez kakšen mesec vrednost teh oklepnikov. Ob tem je ta vlada škodljiva, ker ima vse tendence za to, da bi sprivatizirala javno zdravstvo, pritiskala na javno šolstvo in planira nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo že itak največ. Skratka, škodljiva je na vseh področjih, škodljiva predvsem za prebivalke in prebivalce te države. Mislim, da je vsak dan, ko je ta vlada na oblasti, izgubljen dan za Slovenijo, predvsem pa opazujemo takšno sliko že, mislim da, tretjič z zelo hudimi posledicami.
Moja trditev je, da je ta vlada prestreljena s korupcijo, da deluje na načelu nekakšnih mafijskih metod, in to pokaže vsaka afera, ki pride ven vsak teden, in o tem bi ta Državni zbor absolutno moral razpravljati.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje predsedniku vlade postavil Marko Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik, za besedo.
Spoštovani predsednik! V Sloveniji vsi in državljanke in državljani plačujemo davke. Izhajamo iz tega dejstva ali te trditve, da se to dogaja, plačujemo jih tudi podjetniki, in to vemo sami. In s ponosom jih plačujemo. Seveda si vsi želimo tudi konkurenčno davčno okolje, nikakor pa, da bi se to dogajalo na račun nekega izčrpavanja države ali pa da bi ukinili socialni državo. Tega si sigurno ne želimo. Kot veste, tudi v 2. členu Ustave piše, da je Slovenija pravna in tudi socialna država. In tako naj tudi ostane. Nihče davkov ne plačuje z veseljem, ampak to je osnova in zavedanje, da so ti davki neka osnova neke urejene skupnosti, ki potem s temi davki kaj postori.
Nekateri tukaj na moji levi, se pravi na desni strani, tudi vedo in vi sami poznate tudi izjavo Jezusa, vi hodite malo bolj k maši kot nekateri drugi, in se spomnite vprašanja, ki so ga Judje dali takrat Jezusu glede plačevanja davkov v Rimu. To je znana fraza, dajte cesarju, kar je cesarjevega. To je zelo znana fraza. Se pravi, v tem smislu moramo iti mi naprej in razmišljati tudi na tak način, da davki, ki jih plačujemo, ki gredo v blagajno kot tako, jih uporabljamo za gradnjo, rabimo za šole, za bolnišnice, za cestne povezave, rabimo jih za delovanje javnih služb kot takih, absolutno, javne uprave, šolstva in vseh drugih, policije, sodstva. Iz teh davkov smo reševali tudi gospodarstvo v zadnjih dveh letih. Jaz upam, da je to zelo pomembna zadeva. Ta vaš prisilni lockdown brez davkov in brez zadolževanja, ki bi pokrilo neke bodoče davke, si brez tega ne bi mogli privoščiti, ne bi mogli plačevati teh nadomestil. Seveda obstaja tudi nekaj podjetnikov, športnikov in drugih, ki plačuje davke v tujini. Ampak trud in napor države je, da moramo napraviti neko uravnoteženo davčno okolje. In do tega sem hotel priti.
Vse to sem povedal, tisto, kar sem vam dal glavno vprašanje na začetku, zakaj vse to jaz naštevam, predsednik, je, ker me zanima:
Kakšen je vaš pogled na plačevanje davkov, pa predvsem pa do tistih, ki davkov ne plačujejo, ki se tega izogibajo, kljub temu pa koristijo ves ta dobrobiti plačanih davkov drugih? Kaj si vi mislite?
To je moje vprašanje. Povejte meni, povejte temu državnemu zboru in predvsem Sloveniji.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: No, veliko citatov ste navedli. Tudi jaz bi lahko kakšnega. Recimo tega, da je vsak davek nekaj, kar nekomu vzameš, in nekdo drug razporeja tisto, kar si ti ustvaril. In iz tega izhaja princip, da morajo biti davki, kot temu pravijo, pravični, če je to sploh mogoče.
V tem mandatu, ki je sicer skrajšan in dodatno obremenjen z epidemijo, je bilo temu, da bi našli prave instrumente za upoštevanje tega načela, namenjeno veliko pozornosti. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je delno tudi iz tega razloga vodil oziroma ga še vodi strokovnjak za področje davčne politike gospod Simič, ki je kasneje postal tudi direktor Davčne uprave. V dosedanjem delu je bilo odpravljenih veliko nepotrebni birokratskih ovir, ki so komplicirale življenje davčnim zavezancem v Sloveniji. Je pa še nekaj bolj obsežnih predlogov v proceduri, ki bodo odvisni od tega, ali bo ustrezna zakonodaja izglasovana. Lahko pa vam tudi povem, da je bolj pragmatičen pa tudi nebirokratski pristop k tem področju rodil tudi konkretne rezultate. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz davkov v našo skupno blagajno nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu, milijardo manj, kar pomeni, da bomo ob koncu leta, če ne bo kakšnih hudih negativnih presenečenj v smislu zaostrovanja epidemije oziroma pandemije, bistveno presegli davčni izplen iz lanskega leta, in to bo brez tega, da bi davke dvigali. To pomeni, da je osnovni interes, da imamo visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost, visoko zaposlenost, da čim več ustvarimo. Če več ustvarimo, potem lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe. To je cilj, ki smo ga zasledovali v vseh vladah, ki sem jih jaz vodil, in se je vedno izkazalo, da je to prava pot, ne samo pri nas, tudi povsod drugod. Če vam pa gospodarska rast pada in se ustvarja manj, lahko davke dvigujete v nedogled, kot se je to dogajalo v nekih bivših sistemih, na koncu tudi z zelo visokimi davčnimi stopnjami od majhne vsote ne naberete veliko. Tako je popolnoma jasno, kaj je temeljni smoter davčne politike, ki jo vodi ta vlada.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Bandelli, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala.
Predsednik, poglejte, še enkrat bom poudaril, da je plačevanje davkov nujno, in to vemo vsi, če želimo imeti lastno in samostojno, če bi tako rekli, neodvisno državo. Ponavljam še enkrat, nihče ne plačuje davkov z veseljem, ampak to je nujno, da lahko mi imamo določene dobrine, da imamo določene investicije v infrastrukturi, da lahko izkoristimo določene storitve, ki jih država nudi in vse te reči. Tisti, ki ne razume, to je težka zadeva.
Ampak v luči tega, ko smo slišali enega od vaših ministrov, SDS ministrov seveda, je plačevanje davkov za njega glupo. A se mi zavedamo, kakšno sporočilo je ta človek dal? Ne samo to, on je poleg tega celo gospodarstvenika prepričeval, da naj ne plača davkov državi, ker to res ni treba, v času, ko je bil minister za gospodarstvo. Povejte vi meni, predsednik, kakšno je to sporočilo naši državi, ko se trudimo vsi tukaj, da bi davke redno in regularno plačevali, ker vemo sami, kaj to prinaša za seboj. Predstavljajte si vi, kakšno je sporočilo sedaj vašega ministra v tem času. Mi smo čakali vaš odziv. Tišina. Mi smo čakali tudi odziv drugih koalicijskih partnerjev. Tišina. Zato jaz pravim sedaj tukaj, da imate v vaših vrstah ministra, ki najprej dvomi, najprej je dvomil o avtentičnosti pogovora, potem pa se je opravičeval, ko je priznal.
Sedaj vas jaz sprašujem:
Ali vi podpirate take poteze?
Povejte mi, izogibanje plačevanja davkov. Zato je bilo tudi prvo vprašanje, kaj vi mislite o plačevanju davkov. Izogibanje plačevanju davkov celo s strani ministra vlade. Smo mi še normalna država tukaj, se jaz sprašujem. Resnično, kaj vse smo doživeli do sedaj?!
Prosim za vaš odgovor:
Kaj menite o tej njegovi izjavi?.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: No, jaz seveda ne podpiram pozive k izogibanju plačevanja davkov. Seveda pa v tej zadevi, o kateri govorite, davki niso bili osnovni problem. Gospodarstvenik, kateremu naj bi bilo to rečeno, je sicer davke, kolikor vem, plačeval, je pa naredil v slovenskih financah za več kot 100 milijonov, celo o 200 milijonih se govori, luknje, ki smo jo morali vsi ostali davkoplačevalci pokriti. Govorimo o gospodu Bojanu Petanu. To je problem. In je še vedno ugleden gospodarstvenik, nobenega postopka, nič se ne dogaja, vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, ampak je bila izrečena ped 14 leti in ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov v Sloveniji. Jaz sem pogledal zadnje podatke, od kar se ti nezakoniti posnetki rolajo po medijih, prav nobenega upada plačevanja davkov ni, kot ste hoteli to nekaj dramatično prikazati. Tisto, kar pa je dodatno razkrito v tej aferi, je pa to, da nek kao gospodarstvenik iz vaših političnih logov naredi 100 in več milijonsko luknjo v javnih financah in vsi moramo to pokriti in plačujemo še vedno glavnice in obresti. In se nič ne zgodi. On celo potem preko svojih medijev, katerih lastnik je, druge uči morale in spoštovanje predpisov.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Koleba Bandelli, imate besedo za postopkovni predlog.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.
Saj sem vedel, da ne boste odgovorili in se ne boste izjasnili. Jasno ste govorili o Petanu, da je naš, da je ne vem kaj, da je levičar. V glavnem je dejstvo, na kašen način, na kakšen prefinjen način je on to govoril, pa je brez zveze, da govorim. Vas bom opomnil na še nekaj drugih reči. Na primer, vi ste govorili vedno o DDV, petkrat ste želeli, dajali predlog za znižanje DDV. Na zadnje, ko je bil zakon pripravljen, ste ga tudi umaknili. Tu se tudi vidi, koliko resen namen je bil, kaj pomeni politična kampanja, ampak pustimo to. /
Druga zelo pomembna zadeva, ko gre za gospodarski kriminal, predsednik, gospodarski kriminal in koruptivne povezave, tu je problem največji. Gospod Janša, vi ste prijateljevali z osebo, ki vabi z jumbo plakati podjetnike v davčni raj. Ali se mi tega zavedamo? Eden je obešen že leta na primorski avtocesti. Vaš prijatelj, saj ste vi na sliki, jaz nisem na sliki z njim, vi pa ste, in to je velika razlika.
Vam bom povedal še nekaj. V vaših vrstah imate še enega ministra, pravosodnega, ki je zaradi utaje davkov v sodni preiskavi. Spet o davku. Se pravi, da je kot neka osnovna zadeva vaša davčna problematika, če bom tako rekel.
Ne bom šel v detajle, v skladu s poslovnikom zahtevamo razpravo o davkih in vladnih priporočilih o praktično izogibanju davkom. Ker to je vaš moto tukaj, da dajmo se izogibati davkom. Jaz nisem slišal še vašega mnenja glede ministra Vizjaka, seveda ga pričakujemo na interpelaciji. Bolje bi bilo, če bi sam odstopil, še preden se bo interpelacija začela, kot je storila gospa Pivec pred časom. To bi bila verjetno najboljša izbira. Samo glede na to, da vem, da ni to v vaši naravi, ker sam koncept stranke SDS je, da smo najjači, lahko delamo kar hočemo, naredimo, kar želimo, govorimo, kar nam paše, kadrujemo, kjer nam ustreza, celo v poslanskih pisarnah. Tako da ne pričakujem tega.
Zaradi tega bi želel, da bil bila javna razprava glede tega, predsednik. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil Branko Simonovič.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci!
Poslanci Poslanske skupine Desus smo že 13. maja letos vložili predlog zakona, s katerim želim dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih utrpeli upokojenci zaradi že zdavnaj minule gospodarske krize. Skupno prikrajšanje za posameznega upokojenca na račun varčevanja od leta 2010 dalje je bilo kar 8,4 %. Z dodatnimi uskladitvami po letu 2016 smo le deloma povrnili upokojencem to, kar jim pripada. Danes zaostanek predstavlja 3,5 %, zato je naš predlog in naša želja popraviti to krivico na način, da se pokojnine vsem upokojencem uskladijo v decembru letošnjega leta v višini 3,5 %.
Poudariti moramo, da je Ministrstvo za finance že izrazilo podporo našemu predlogu. Naš predlog odprave varčevalnih ukrepov podpirajo tudi ZPIZ, Svet ZPIZ, ZDUS in nenazadnje Komisija Državnega sveta. Po splošnih pravilih zakonodajnega postopka bi moral biti danes predlog novele ZPIZ-2 že sprejet, vendar posebna določila Poslovnika Državnega zbora opredeljujejo izjeme vrstnega reda obravnav vloženih predlogov tako glede vsebine kot glede predlagatelja. Tudi novela Zakona o dolgotrajni oskrbi je po postopkovnih pravilih po desni prehitela obravnavo našega predloga.
Ker je mesec december, v katerem predvidevamo realizacijo tako imenovanega popravka krivic upokojencem, tik pred vrati, nas in tudi vse upokojence zanima:
Spoštovani predsednik Vlade, ali boste v sprejetje našega predloga vložili vse napore, da bo pravočasno sprejet?
Glede na to, da predvideno sprejetje našega predloga ter proračunskih aktov praktično sovpada, v proračunu za leto 2021 pa ta sredstva za popravo krivic niso eksplicitno predvidena, me zanima:
Na kakšen način jih boste zagotovili?
Ravno tako potrebujemo zagotovilo, da bodo finančna sredstva tudi v bodoče zagotovljena s proračunom. Predvidevamo in pričakujemo namreč, da bo naš predlog sprejet. Hvala za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa.
Kar je v naši moči in pristojnosti Vlade, se bomo trudil za to, da bo zakon pravočasno sprejet in da bodo zagotovljena sredstva. Imam pa tukaj izračune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki pravijo, da bo namen, ki ga zakon zasleduje, dosežen, če se bodo uskladile pokojnine upokojencem, ki so se upokojil do vključno leta 2011, vendar ti niso bili v enakem položaju, se pravi, da ne gre pri vseh upokojencih za oškodovanje v višini 3,5 %, ampak so tisti, ki so se upokojili do vključno leta 2011, v drugačnem položaju kot tisti, ki so se upokojili kasneje. Tukaj prihaja tudi do razlik pri tistih, ki so se upokojil do vključno leta 2010. Izračuni so, če natančno pogledamo, nekoliko drugačni, kot se navaja, v bistvu pa gre seveda za to, da se, kot pravite, krivica popravi, da se naredi ta izravnava. Vendar ta izravnava ne sme povzročiti novih razlik, ker bomo morali potem še tiste popravljati in nikoli ne bomo prišli na čisto.
Podpiramo ta namen zakona, vendar na ta način, da se dejansko naredi ta izravnava in da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojil, v enakem položaju.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Branko Simonovič.

BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Ja, gospod predsednik, te izračune poznamo, pa vendar je treba povedati še nekaj, da z dvigom odmernega odstotka za pokojnine, tisti, ki so šli s 1. 1. 2013, v primerjavi s temi, ki bodo šli do leta 2023, je razlika 6,25 odstotka. Se pravi, ti upokojenci so tudi zakonsko prikrajšani in jim je bila odpravljena krivica.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsednik Vlade.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Saj tukaj se ne razlikujemo samo v detajlih, so pač nekatere razlike, ki izhajajo iz tega, kar pač so podatki ZPIZ. Vlada kakorkoli uravnava pokojninski sistem, mora izhajati iz uradnih podatkov. Jaz mislim, da tukaj na koncu ne bo nobenih problemov in razlik, kar se tiče odstotkov. Bolj pomembno vprašanje je tisto, ki ste ga postavili na začetku, glede sredstev. Ta sredstva bo treba zagotoviti. Če bo dinamika sprejemanja zakona strigla s sprejemanjem proračunskih dokumentov, bomo pač morali reagirati naknadno. Ve pa se, od kod bo prišel denar. Glede na to da se v pokojninski blagajni ne nabere dovolj in vsako leto prispevamo iz proračuna, bodo tudi ta dodatna sredstva prišla iz proračuna. Če bodo trendi tudi v prihodnosti tako ugodni, kot so sedaj, to ne bo večji problem. Če ne bodo ugodni, bo problem tudi povsod drugod. To je tisto, kar je pri reševanju tega problema ključno. Se pravi, rabimo denar, da te vrzeli odpravimo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kot zadnja bo poslansko vprašanje predsedniku Vlade postavila Anja Bah Žibert.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Predsednik Državnega zbora, hvala lepa za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Soočamo se s četrtim valom epidemije. Nekateri pravijo, da ta prehaja kar v petega. Gre pa za najhujšega do sedaj. Še dobro se spomnimo vaših pozivov in tudi apelov ostale stroke, namenjenih državljanom med poletnimi počitnicami, kako imamo do jeseni dovolj priložnosti, da zaustavimo epidemijo, in sicer tako, da se cepimo in zavarujemo svoje življenje in življenje drugih ter tako stopimo v drugačno jesen in zimo, kot smo ji bili priča preteklo leto. Dobro vemo, da le visoka precepljenost prebivalstva lahko ohrani odprto državo, odprte šole, delujoče gospodarstvo in, kar je najpomembnejše, dodatno ne obremenjuje že tako izčrpan zdravstveni sistem, ki se je zaradi napak iz preteklosti moral tukaj še posebno in dodatno izkazati. Naj se ob tej priložnosti zahvalim prav vsakemu, ki se je v luči odgovornosti in tudi solidarnosti odločil za cepljenje. Preveč državljanov v času epidemije je plačalo visoko ceno ali celo previsoko ceno.
A žal v tem trenutku stanje ni takšno, kot bi si ga želeli. S strani leve politike velikokrat slišimo o tem, da v tej državi vlada diktatura. Če je kdo diktator v Sloveniji, je to koronavirus. Pri diktaturi pa ga ohranjajo koalicija nasprotovalcev zaščitnih ukrepov ob podpori Ustavnega sodišča, znani organizatorji, udeleženci neprijavljenih shodov, hujskaški mediji, ki delajo še dodatni problem zdravstvenemu osebju in tukaj so našli tudi svoje mesto anticepilci. Zaradi vseh teh ljudi na drugi strani ljudje umirajo. Številke so neizprosne. Zasedenost bolnišnic vemo, kakšna je, gre za tiste skrajne meje.
Vlada je sprejela nekatere ukrepe na seji 5. in 11. novembra in želela bi si predsednik Vlade, da poveste:
Kako je sedaj s temi ukrepi tudi glede na posvet s stroko in glede na stanje?
Ali lahko pričakujemo še kakšne dodatne ukrepe?
Hvala lepa za odgovor.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Kar se tiče dodatnih ukrepov, vlada vsak dan na podlagi predlogov stroke obravnava situacije in predloge ter sprejema ukrepe. Zagotovo bodo potrebni dodatni ukrepi. Kako težki oziroma kako radikalni bodo, je pač odvisno od tega, koliko se bodo ukrepi, ki so v veljavi, ki so bili na tej seji, ki jo omenjate, sprejeti, uveljavljali.
Ali ti ukrepi delujejo ali ne? Na nekaterih področjih delujejo, predvsem se je zelo povečal interes za cepljenje. Beležimo podobne številke v zadnjih desetih dneh, kot smo jih beležili septembra, ko smo uvedli sistem PCT in ko je vlada tudi odločila, da z bolj ostrimi ukrepi začne pri sebi, se pravi, ko smo za državno upravo uvedli sistem PC, nekaj, kar ob podobnih številkah, kot smo jih mi imeli takrat, zdaj uvajajo nekatere druge države, naše sosednje pa tudi zahodnoevropske države. Žal je pri nas Ustavno sodišče ta ukrep zadržalo. Ni še razveljavilo odloka, a ne odloča. Ne vem, kaj čaka. Tako izkoriščam to priložnost odgovora na poslansko vprašanje za apel na Ustavno sodišče, naj odloči. Oni so samo zadržali nek odlok, nek ukrep, kakršnega, kot vidimo danes, v milejši situaciji, kot jo imamo mi, sprejemajo drugod po Evropi. Bil bi čas, da se gospodje sodniki odločijo. Vlada ne ve, ali lahko ravna v tej smeri, v kateri ukrepajo tisti, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot recimo Avstrija, ali se sprijaznimo s situacijo − kakor bo, pač bo. Treba je vedeti, da je Ustavno sodišče z nekaterimi svojimi odločitvami, pa tudi Vrhovno sodišče s tisto odločitvijo glede tega, da se ne kaznuje nekoga, ki ne nosi maske, čeprav je predpisana, vladi, po domače rečeno, populilo, pa tudi stroki, veliko zob, ko gre za ukrepanje z inštrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugod. Ker če za za nečim, kar je obvezno, ne stoji tudi sankcija, potem je vseeno, ali imamo nek ukrep obvezen ali pa zgolj kot priporočilo, ker pač tisti, ki se zavedajo situacije, to tudi prostovoljno upoštevajo. To je tista razlika med situacijo pri nas in situacijo v državah, kjer so pač uspešnejši. Lahko vam navedem številke cepljenja po dnevih do odločitve Ustavnega sodišča o zamrznitvi ukrepa PC. Beležili smo trend, če bi se nadaljeval, bi omogočil Sloveniji, če te odločitve ne bi bilo, da bi bili danes v položaju, v katerem je povprečje v Evropski uniji. Bili bi v bistveno boljšem položaju, v bolnišnicah bi imeli nekaj sto manj bolnih zaradi covida in intenzive ne bi pokale po šivih. To je nekaj, kar lahko vidimo enostavno iz same statistike. Pa še nekaj je pomembno. V večini evropskih držav opozicija ne nagaja. Pri nas je bilo s strani opozicije tudi nekaj koristnih predlogov, tudi skupen poziv poslanskih skupin za cepljenje, ampak ko smo malo prešteli pozive, ki so šli v podporo ukrepom, in pozive, ki so šli proti ukrepom, je razmerje 4:96. 4 % v podporo ukrepom in 96 % nasprotovanju in nagajanju. In s takim pristopom ni možno govoriti o enotnosti boja proti virusu, ki pa ne ogroža samo eno politično stran. To je simetrična nevarnost, ki ogroža vse, zaradi tega bi potrebovali tudi skupno reakcijo nanjo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Zahtevate dopolnitev odgovora?
Imate besedo.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsednik Vlade, za ta pomemben odgovor in pa tudi vse ostalo, kar ste povedali.
Res je, kar naprej poslušamo v tej državi, kako stroge ukrepe imamo. Mednarodni indeks merjenja strogosti ukrepov kaže, da temu ni tako. Mnogo strožje ukrepe imajo Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Portugalska, Poljska, Švica, Velika Britanija in tako naprej, ne bom vse naštevala. Ampak nekatere države se že odločajo za lockdown za necepljene, obvezno cepljenje v zdravstvu, DSO. Pri nas pa, kot rečeno, Ustavno sodišče odloke zadržuje, odloča pa ne, ker si pilatsko umiva roke. Ampak kaj pa je posledica tega? Da zdravstveni sistem ne zmore več. In še v tem času, ko že toliko ne zmore več, oni še vedno iščejo energijo in moč v dodatnih posteljah tako na intenzivi kot tudi sicer. Na eni strani imamo ljudi, ki širijo virus po raznih uličarskih kampanjah, na drugi strani pa imamo študente medicine, ki z raznimi platformami pomagajo državi po svojih močeh. Jaz upam, da bomo enkrat v tej državi rekli stop tistim, ki dobesedno pomagajo temu, da je država na slabšem in da je koristno, če je številka umrlih večja, zato ker to politično nekomu paše.
Predsednik, povejte mi, stanje v zdravstvu je bilo slabo, reševali smo neke, bi rekla, nujne zadeve, ampak rešujemo tudi zatečene stvari. Lahko poveste o tem kaj več, kajti desetletja smo poslušali vrste, težave, rešitev pa ni bilo. Danes te so.
Ali lahko o tem tudi poveste kaj več zaradi državljank in državljanov?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Predsednik Vlade, imate besedo.

JANEZ (IVAN) JANŠA: Kar se tiče prostorov in tehnike, je slovensko zdravstvo od začetka epidemije bistveno okrepilo kapacitete. Ni jih pa bistveno okrepilo, kar se tiče kadrov, ker medicinskih sester in zdravnikov ne morete v enem letu izšolati, niti jih ne morete uvoziti. Tako so to pač neke dane omejitve, ki danes dejansko, če primerjamo ta val s tistim v lanskem letu, grozijo, da bomo morali iskati rezerve in pomoč. Deloma smo te rezerve že vključili. Mislim, da je od včeraj naprej Avstrija uvedla izolacijo oziroma drastično omejitev gibanja za vse, ki niso cepljeni. Za vse. Ko smo mi poskušali to bolj poskusno narediti pri sebi, se pravi pri vladi, pri izvršni oblasti, pri administraciji, smo bili zadržani že na tej stopnji. Ali lahko gremo po isti poti, bi bilo treba čim prej vedeti. To je ena dilema. Drugo, osrednji slovenski nacionalni medij, nacionalna televizija je šele po mnogih pozivih pred nekaj dnevi začela objavljati v logotu tudi poziv za varovanje zdravja za boj z epidemijo. Nacionalne televizijske hiše v Evropski uniji to delajo že od samega začetka epidemije. Pri nas je trajalo več kot leto in pol, da se je nekdo vendarle zganil. Bili smo vsi veseli, ko je bila napovedana ta skupna oddaja največje komercialke in nacionalne televizije, Stopimo skupaj v boju proti covidu. Jaz moram najprej reči, da tega nisem gledal, ker sem bil na obisku v regiji. Samo po odzivih sodeč je ta oddaja zgolj prispevala k temu, da smo še bolj skregani med sabo ali, kot je napisal gospod Iršič, 50 % ljudi je bilo z oddajo zadovoljnih, 50 % ljudi je bilo razočaranih, 100 % ljudi je bilo pa še bolj skreganih. In od osrednjih medijev res ne potrebujemo takšne pomoči v boju z epidemijo, ker so potem ljudje še bolj skregani in se politično delimo v boju proti virusu, ki ni politična grožnja. Pa mislim, da je skrajni čas, da se streznimo.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. Postopkovni predlog?
Spoštovana kolegica Žibert, upam, da ne boste zlorabili.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Bom.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Ne, ne, potem vam ne dam besede. Glejte, ne morete …

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Nisem hotela zlorabiti, samo poziv državljanom sem želela dati.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Poglejte, poziv državljanom lahko daste, se strinjam.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Najlepša hvala, predsednik.
Nič ne želim zlorabljati, ampak glede na to, da je pereča tema, da gre za našo domovino, našo državo, moj apel, po mojem se mi boste vsi pridružili, dajmo se cepiti, dajte se cepiti, zaščitite sebe in druge, pomagajmo državi, da izplava iz tega in predvsem, dajmo vsi poziv, tudi medijem, naj ne kurijo, naj pomagajo in naj ne dodatno izčrpavajo zdravstvenega osebja z nesmiselnimi oddajami. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: No, poglejte, zdaj ste že malo spet prešli, ampak …
Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.
V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslansko vprašanje, postavljeno na 24. seji Državnega zbora.
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar bo odgovoril na vprašanje mag. Andreja Rajha v zvezi z aktivnostmi za uresničevanje arbitražne odločbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Gospod minister, imate besedo.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala lepa.
Poslanec Rajh je v svojem vprašanju omenjal skrb, ker hrvaška stran ne priznava arbitražne razsodbe. Opozarjam, da je tako že od sprejetja te razsodbe junija 2017, drugače povedano, več kot štiri leta. Zdaj je vprašanje, kaj je Slovenija v tem času naredila. Predvsem gre tukaj vprašanje dveh vlad pred to vlado, ki sta v začetni fazi upravljali z vprašanjem. Obe vladi sta Hrvaški nekajkrat predlagali začetek pogovorov o implementaciji arbitražne razsodbe, obakrat z noto. Na predlog hrvaška stran ni niti odgovorila. Istočasno so politični stiki s Hrvaško popolnoma zamrli, obiskov ni bilo, ni bilo niti konzultacij na delovni ravni. Zdaj ne vem, ali je bil namen tedanje strategije popoln politični mrk, da bi naj si zaradi tega Hrvaška čez noč premislila, ampak kot vidimo, je bil tovrstni cilj, če je bil, popolnoma zgrešen. Ne le da takšna politika ni prenesla nobenih rezultatov, pomenila je tudi veliko oviro v času, ko smo na začetku epidemije nujno potrebovali sodelovanje vseh sosednjih držav.
Treba je poudariti, da imamo s Hrvaško 4 milijarde blagovne menjave, čez milijardo storitvene menjave, omenja se številka čez milijon Slovencev, ki letno letujejo na Hrvaškem. Hrvaška je prva destinacija za slovenske investicije. Torej niti opisati se ne da, kako prepleteni sta obe dve državi. Hrvaška bo vedno naša soseda. Z njo imamo odprta vprašanja, tudi, se strinjam s poslancem, glede arbitraže. Za reševanje tega vprašanja pa je nujna diplomatska strategija. Ko sem nastopil mandat, je bila prva star, ko smo se pogovarjali o tej zadevi, ugotovitev, da te strategije sploh ni bilo. Razen, če je bila strategija, da se nič ne naredi, ampak da se Hrvaško toži pred sodiščem Evropske unije. Ta tožba je bila že v naprej obsojena na propad. Prinesla je le dodatne težave in velike stroške. Če se ne motim, smo se na začetku tega sklica državnega zbora o tem pogovarjali na Odboru za zunanjo politiko. Mnenja so bila že takrat neenotna, tovrstna eskapada pa nas je stala skupaj z vsemi tožbami 8,5 milijonov evrov.
Kaj je bilo še narejenega po razsodbi leta 2017? Takratna slovenska vlada se je odločila, da enostransko implementira razsodbo. Sprejet je bil zakon, ki je na primer omogočil preselitev ljudi, ki so živeli na območju, ki pripadajo Hrvaški po arbitražni sodbi. Sprejet je bil tudi Zakon o evidentiranju državne meje. To je na kopnem v bistvu pomenilo, da smo se umaknili povsod enostransko, kjer se je umakniti dalo. Razen na eni točki.
Kar se tiče morja. Spomladi 2018 je bil sprejet zakon, ki je razveljavil oziroma ukinil slovenski epikontinentalni pas in zaščitno ekološko cono. Zakon je povzel arbitražno razsodbo, ki je Sloveniji odrekla pravico do svoje izključne ekonomske cone ter to pravico priznala Hrvaški in Italiji. To razsodbo je Slovenija sprejela, jo implementirala in povsod tam, kjer je bil potreben umik, se je tudi umaknila v času prejšnjih dveh vlad, kjer je bila koalicijska partnerica tudi stranka Alenke Bratušek. Na drugi strani pa s strani Hrvaške ni bilo nobenega odziva, kot sem povedal, na izpostavljene diplomatske note.
Še glede šengna. O vstopu Hrvaške v šengen odločajo vse članice EU, ne le Slovenija. Naše stališče je vedno bilo in tudi ostaja, da ko bo Hrvaška pogoje izpolnila, potem postane članica tega območja. Med temi pogoji, kot veste, spoštovani poslanec, so varnostni, migracijski, informacijski in drugi pogoji. O tem več ve drugi ministrstvo, ki tudi vodi dosje. Evropska komisija je že presodila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop. Glede blokade pa, če ste pozorno spremljali moj odgovor, ste videli, kam nas blokade pripeljejo. To o stanju, kjer smo bili z odnosi s Hrvaško pred nastopom mandata te vlade, sem pa, kot sem že omenil, tudi govoril. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, spoštovani minister, za obširen odgovor.
Saj dobrososedski odnosi so ključnega pomena za vsako državo in tudi za sobivanje. Jaz sem tudi vesel, da ob meji več ni demonstracij ali metanja v reke in take stvari, da se v bistvu nekako zadeve umirjajo. Orisali ste v bistvu zgodovino dogajanja in tudi ob nastopu vašega mandata ste povedali, da ste zagovornik tihe diplomacije glede razreševanja teh zadev.
Zanima me, če ni tajna zadeva:
Katere ukrepe ste v bistvu vi na tem področju izvedli na področju tihe diplomacije, ki ste jo navedli tudi ob vašem zagovoru in imenovanju?
Druga zadeva je tudi povezana z izvajanjem šengenskega sporazuma, torej kriterijev, ki jih naj bi Hrvaška izpolnjevala. Vi ste rekli, da je to pristojnost drugega ministrstva, ampak bi želel opozoriti na nedavno medijsko poročilo enega časopisa, da je mogoče hrvaško-bosansko mejo prestopati skozi trgovino. In prav je, da se v bistvu, ko se te zadeve obravnavajo, tudi naslovijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala.
Kar se tiče vprašanja severnega Jadrana, ki se je neposredno odprlo ob nameri dveh sosednjih držav po razglasitvi izključne ekonomske cone, mislim, da smo tudi skupaj v Državnem zboru to zadevo zelo promptno obravnavali. Naj povem, ko smo izvedeli za namero dveh sosednjih držav, smo takoj stopili v diplomatsko akcijo, nismo pa imeli nobenih pravnih argumentov v rokavu, še najmanj notranjepravnih, kar je bistveno na nek način šibilo pozicijo Slovenije v teh pogovorih. Zagotavljal pa sem z diplomatskim sodelovanjem s Hrvaško, da na nekem dialogu lahko dorečemo sodelovanje pri upravljanju z Jadranskim morjem in tem naravnim bogastvom, ki ga omenjate tudi v svojem vprašanju in ki je, tukaj se tudi strinjam z vami, strateškega pomena za Slovenijo. Zato smo v danih okvirih, ki so bili za Slovenijo izjemno neugodni, kot omenjeno, arbitraža in notranja zakonodaja nam ni dajala pravice do cone, stikov s Hrvaško pred to vlado pa sploh ni bilo. V bistvu smo dosegli to, kar v zadnjih 30 letih še nismo v odnosih s Hrvaško. Sedaj je Slovenija enakopraven partner pri dogovorih in pogovorih o upravljanju Jadranskega morja. Naš dostop do morja je prvič potrjen s strani obeh sosednjih držav in stekle so priprave na to, da bodo slovenske ladje lahko opravljale ribolov južno od točke T5. Oblikovali smo, kot veste, trilateralo, ki redno nadaljuje z delom. Bila sta dva sestanka na ministrski ravni, podpisani sta bili dve deklaraciji, obe smo obravnavali tudi tukaj v Državnem zboru. Delamo na osnutkih sporazumov. Sodelujemo na področju ribiške, prometne in okoljske problematike, kjer omenjeni resorji sodelujejo. Trilaterala je ustvarila nove priložnosti in hkrati odprla nove poti sodelovanja ob hkratni zaščiti bistvenih strateških interesov Slovenije. Naš dostop do tega morja in do svobode plovbe ostajata nedotaknjeni oziroma dodatno potrjeni. Kot veste, pa je na to temo potekal tudi posebni panel Blejskega strateškega foruma, kjer so svoja mnenja v zvezi s tem na nek način predstavili tudi trije direktorji luk severnega Jadrana. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Ker gre za tako pomembno vprašanje in da si tudi ljudje lahko razčistijo, kaj se je v tem obdobju spremenilo, predlagam, da Državni zbor o tem razpravi vsebinsko razpravo na eni od naslednji sej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Prehajamo na Vprašanja poslank in poslancev. Jani Möderndorfer bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Spoštovani minister Janez Cigler Kralj!
Ne bom vam, tako kot je običajna praksa, predaval tri minute, kaj vse je se zgodilo in tako naprej, ampak vam bom poskušal postaviti zelo kratko in jasno vprašanje, na katerega ste, mimogrede, že večkrat pisno odgovarjali. Imeli smo eno interpelacijo celo v Državnem zboru. Govorimo pa o prezračevanju, namreč zanima me glede na to, da v proračunu za leto 2022 in 2023 pravzaprav sploh ni nobene postavke po nabavi opreme, s katero bi v domovih za starejše občane lahko uredili prezračevanje, ki je v primeru koronavirusa seveda še kako pomembno. Res je, da je pred kratkim na eno od poslanskih vprašanj oziroma debat kolegu Koprivcu naša kolegica gospa Škrinjarjeva zabrusila naslednje. To pa je, citiram: »Ne, ne boste prodajali rekuperacije in delali levega biznisa in ekstra dobičkov v javnem sektorju. Šole imajo okna«. To je bil odgovor, češ, zakaj ne potrebujemo prezračevalnikov.
Zdaj pa mene glede na to, da domovi za starejše občane imajo tudi okna, zanima:
Bomo ostali pri oknih?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani gospod poslanec Möderndorfer.
Naj na začetku poudarim, da smo na Ministrstvu za delo vzeli zelo resno vsa opozorila strokovnjakov glede vloge prezračevalnih sistemov, še posebej, se boste spomnili, ko smo se srečali s primerom doma starejših v Loki pri Zidanem mostu, kamor sem takoj takrat ob izbruhu virusa tudi šel. Tam je bila glavna hipoteza, ki se je kasneje potrdila, da se je zelo hitro virus razširil preko neustreznih prezračevalnih sistemov. Sicer je tudi sistemsko potrebna v socialnovarstvenih zavodih, še posebej v domovih za starejše, tudi za zagotovitev zdravega in varnega bivalnega okolja in izboljšanja prezračevanja v zaprtih prostorih. Naši izvajalci so bili v zvezi z zagotavljanjem zadostnega in učinkovitega prezračenja z dovajanjem čistega zunanjega zraka seznanjeni z navodili in priporočili NIJZ, v katerih je natančno navedeno, kaj in kakšno je zadostno ozračenje. Na pomen rednega prezračevanja, takega ali drugačnega, pa so izvajalci tudi preko videokonference redno opozorjeni, na voljo pa so jim tudi odgovori na vsa vprašanja. Imamo tudi organizirana izobraževanja in svetovanja obeh pristojnih ministrstev, torej nismo mi edino pristojno ministrstvo, ampak tudi Ministrstvo za zdravje.
Da bom konkreten, ker ste tudi vi želeli konkretno vprašanje postaviti. Trenutno, v letu 2021, v letu, ki se izteka, se iz proračuna financirata dva projekta, ki se nanašata izključno samo na obnovo prezračevalnih sistemov, in sicer sanacija in dograditev prezračevalnega sistema v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu, ki sem ga prej omenil, to je v višini 383 tisoč evrov, in vgradnja prezračevalnega sistema v Center za socialno delo Metlika v višini slabih 10 tisoč evrov. Tam sem si tudi zdaj ob obisku Jugovzhodne regije ogledal te prostore in se seznanil tudi s to novo pridobitvijo.
Sicer pa smo v splošnem v tem mandatu okrepili aktivnosti za modernizacijo obstoječe infrastrukture v institucionalno varstvo starejših in ostalih ranljivih skupin. Izvedli smo in v petek je bil objavljen seznam izbranih uspešnih na javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo iz sredstev REACT-EU, to je v višini 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev za obdobje od 2021 do 2023. Prijava na ta razpis omogoča tem domovom, da bodo ob novih, obnovljenih zgradbah, novih kapacitetah zagotovili tudi sodobnejši prezračevalni sistem. V teh razpisnih rokih smo skupaj prejeli 45 vlog, torej je bilo povpraševanja še za 100 milijonov več, kot je bilo denarja na voljo. Izbranih je bilo 17 izvajalcev in kar 18 investicijskih projektov.
Poleg tega, načrtujemo še iz drugih virov, torej v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše, kjer bo šlo za sodobne oblike bivanja starejših. Iz tega naslova bo na voljo 59 milijonov evrov. Tam bo prav tako možnost zagotavljanja sodobnejših sistemov prezračevanja. Za namen investicij v domove za starejše pa je Vlada v okviru proračunov predlagala tudi višja proračunska sredstva, in sicer v višini 36 milijonov evrov, kar se tiče leta 2022. Toliko za uvod. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa, minister.
Seveda, povedal ste in izkoristil ste odgovor za svoje vprašanje, za to, da ste povedali to, kar že več ali manj vemo. Vemo, da ste napovedali, da bodo novi domovi, da se bo iskalo novih 850 postelj. Skratka, vse lepo in prav. Ampak dajte vi meni povedati zelo preprosto, minister, zakaj jaz v proračunu za 2022 in 2023 ne vidim nobenih sredstev za prezračevanje. Namreč, vi dobro veste, da je samo po sebi logično in jasno, ko imamo novo investicijo, da bo, če je investitor seveda pameten, ta strošek nove prezračevalne naprave videl. Ne vidim pa jaz nikjer nobenih sredstev obstoječih domov za to, da bi lahko naredili nove prezračevalne sisteme. Ne govorim o zračnih puhalnikih, ki jih imajo že več ali manj vsi danes. Govorim o resnih prezračevalnikih, ki omogočajo, da seveda tudi ti delci, ki so nevarni v primeru covida-19, naredijo prostor varen za tiste, ki se družijo v teh prostorih. Domovi so bili največja tarča in zato vas sprašujem, odgovorite mi, v proračunu 2022, 2023, to je edini dokaz, o čemer se mi pogovarjamo, za sredstva za obstoječe domove. Jih imamo kar nekaj. Jaz sem vesel za to, da imamo dve investiciji, ampak to je kaplja v morje. Mene zanimajo proračunska sredstva, to je edino, kar šteje, vse ostalo so prazne besede. Lepo vas prosim, jaz verjamem, da se vi zavedate problema, ampak saj veste, na koncu, ko potegneva črto, bova lahko preverjala samo to, koliko imamo in koliko se bo zgodilo in predvsem, kdaj se bo zgodilo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Hvala, spoštovani poslanec Möderndorfer, za to dopolnitev vprašanja.
Razumem, kaj hočete vprašati, ne drži pa, da se samo iz proračunskih postavk vidi, kaj bomo investirali v te sodobne prezračevalne sisteme, o katerih sva govorila že v prvem delu odgovora na vaše poslansko vprašanje.
Sredstva iz sklada REACT so namenska sredstva iz Evropske unije, iz stare finančne perspektive, ki je ravno zaradi covida omogočila to namensko uporabo za krepitev odpornosti in odpravo posledic covida-19. V okviru tega bodo v teh 18 investicijskih projektih, ki so bili v petek objavljeni in so tudi na naši spletni strani in jih tudi komuniciramo, sredstva omogočila domovom možnost zagotavljanja sodobnejših prezračevalnih sistemov. In da se razumeva, oba govoriva o najsodobnejših prezračevalnih sistemih, ki so na eni strani energetsko učinkoviti, omogočajo rekuperacijo in vse kar zraven spada, in na drugi strani, ki, in to ste verjetno mislili kot ključen pogoj, imajo ustrezne filtre, mikrofiltre, da se potem virusi in podobni, lahko rečem, mikrodelci ne širijo po stavbah.
Na proračunskih postavkah, če govoriva pa o proračunskih sredstvih za te investicije, iz katerih se bodo financirale investicije v socialnovarstvene zavode, so pa ta razpoložljiva sredstva na evidenčnih projektih, torej postavka je investicija v dolgotrajno oskrbo, potem se pa na evidenčnih projektih pokaže, v kaj se investira. Na podlagi potrjene investicijske dokumentacije za predlagani poseg − ali je to novogradnja ali je rekonstrukcija, vzdrževalna dela, tudi za projekte ureditve ali sanacije prezračevalnih sistemov − se odpre nov projekt v načrtu razvojnih projektov, vsi mu rečemo NRP, in se potem nanj prerazporedijo sredstva iz evidenčne postavke v proračunu. To je ključni vzrok, da v proračunski postavki niste videli namensko za prezračevalne sisteme namenjenega denarja. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): V skladu s Poslovnikom pričakujem, da bomo glasovali o predlogu, da seveda opravimo debato o tej temi, predvsem iz razloga, ker v glavnem sedimo v tem prostoru vsi tisti, ki se več ali manj srečujemo tako s proračunom, NRP in pa seveda funkcioniranjem in delovanjem, kako pravzaprav ta stvar funkcionira. Dejstvo je, da v zadnjih dveh letih smo imeli kar nekaj novogradenj osnovnih šol, pa teh klimatskih naprav ni, pa se je uporabljala ta logika tako NRP kot proračuna. Samo v Ljubljani vem za dve osnovni šoli, ki tega nimata, in to predvsem zaradi tega, ker je na koncu zaradi investicije in podražitve stroška seveda to odpadlo. Tako da pričakujem, da bomo glasovali v skladu s poslovnikom. Minister, hvala lepa za trud.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, spoštovana gospa ministrica!
Od srede naprej se bodo učenci trikrat na teden samotestirali v šolah in ne več doma. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport tako ni ugodilo zahtevam šolnikov za spremembo odloka glede samotestiranja otrok v šolah. Ravnatelji so prejšnji teden namreč opozorili na nekatere nedoslednosti odloka, ki uvaja samotestiranje vseh učencev v šolah, ter predlagali, da se samotestiranje učencev do 5. razreda še naprej opravlja od doma kakor tudi mladostnikov s posebnimi potrebami. Vendar se bodo samotestirali lahko le otroci s posebnimi potrebami, če se pač v šoli ne bodo mogli. Tako se bodo žal učenci in dijaki, ki se ne bodo samotestirali v šolah, morali izobraževati na daljavo. Kljub temu, da je iz vaših izjav razvidno, da gre v tem primeru za predloge stroke, ki jih je potrebno dosledno upoštevati, potem je zelo zanimivo, kako se stroka sicer parcialno upošteva pri odločitvah te vlade, pa je dejstvo, da ste iz procesa odločanja v celoti izločili ključno stroko, ki bo pa neposredno morala izvajati vaše odločitve na terenu. Govorim o ravnateljih, o šolnikih. Dejstvo je, da ste žal ponovno brez dialoga, brez uvajalnega obdobja čez noč sprejeli izjemno restriktivne ukrepe, ki pa se tičejo najbolj ranljivih skupin, to je otrok. Nesprejemljivo je, da pristojno ministrstvo ni upoštevalo predlogov šolnikov, kajti oni so tisti, ki dejansko poznajo situacijo na terenu, ki vedo, kateri ukrepi so v resnici v praksi izvedljivi, kateri ne. Pozivali in prosili so, da rigorozne ukrepe, ki se jih bo v praksi težko izvajalo, prilagodite in spremenite tako, da jih bodo lahko vsi dosledno spoštovali in upoštevali.
Ob tem naj povem, da sem sama razočarana, ko spremljamo vaš medijski nastop in se vam, na primer, predstavi neka realna situacija, da bo otrok, ki ne bo samotestiran, a katerega starši bodo odklonili šolanje od doma, da bo ta otrok recimo pripeljan v šolo in nas ravnateljica vpraša, kako se soočiti s takimi situacijami, pač ponovno preložite celotno odgovornost na njih. Torej, težava je v tem, da se niso previdele vse življenjske situacije in da se je sprejela spet neka birokratska odločitev. Težave, ki bodo z aplikacijo tega v realnem življenju, ste pa preložili na šolnike, in to je nesprejemljivo.
Zato vas sprašujem:
Čigava zagovornica ste v resnici, če niste zagovornica šolnikov, staršev in otrok?
Zakaj niste upoštevali predloga šolnikov, da se za vse učence do 5. razreda samotestiranje opravlja še naprej v domačem okolju?
Zakaj niste šolnikov vključili v proces odločanja?
Ali boste vztrajali pri tej odločitvi ali boste na drugi strani vseeno morda kljub vsemu prilagodili te ukrepe in določili, da se samotestiranje za učence do 5. razreda še naprej izvaja od doma?
Kako se bo to sploh dejansko izvajalo, če pa so sami testi tak… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Žal je zmanjkalo časa.
Gospa ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Spoštovana poslanka!
Ta trenutek smo v verjetno najbolj intenzivnem valu virusa v celotnem letu. Zelo podobno, kot je bilo tudi lansko leto, pa je bilo po obsegu manjše, z veliko razliko, in sicer smo imeli lansko leto takšen čas v boju proti virusu zaščitno masko, letos imamo cepivo in imamo teste in testiranje ter samotestiranje in se lahko borimo bolj odločno, močneje. Ko pa se s temi dejstvi ozremo v šolski prostor, pa žal lahko vidim, da se ukvarjamo z zelo sorodnimi izzivi in pa problemi kot lansko leto. Lansko leto, še vedno tak čas, smo se z enim delom družbe, ki je prav na istih argumentih, ki jih uporabljate danes, trdila skupaj tudi z delom politike, da pa zaščitne maske res niso potrebne v boju proti virusu, nekateri celo še vedno trdijo, da virusa sploh ni. Ta zgodba nas je pripeljala do tega, da je bilo potrebno lansko leto šole zapreti in izobraževanje optimizirati na način, da smo ga peljali na daljavo. Jaz upam, da s to izkušnjo in pa z dejstvom velike spremembe, ki jo imamo zdaj na voljo, torej to, da se lahko cepimo oziroma da se preventivno testiramo zato, da lahko varno sobivamo kljub dejstvu, da je virus zelo invaziven ta trenutek, da se ne bomo več vračali in se ponovno pogovarjali o istih zadevah. Če je strokovno mnenje in to ni pedagoško strokovno mnenje, ampak epidemiološko in zdravstveno, da je pogoj za to, da imamo varno odprte šole, ta trenutek glede na stanje prisotnosti virusa v državi takšen, potem moram to spoštovati, če želimo imeti odprte šole. Lahko razumemo tudi tiste, ki so se odločili samoiniciativno, na lastno odgovornost, da tega ne bodo spoštovali. V tem primeru smo povedali, kakšna je posledica tega. Več od tega ne moremo narediti. Z ravnatelji smo na to temo imeli manj kot v enem tednu dve srečanji AVK, z vsemi ravnatelji, ki so želeli sodelovati. Bili smo prisotni naše resorno ministrstvo, Ministrstvo za zdravje in NIJZ zato, da smo opisali, pojasnili situacijo, da smo prisluhnili tudi odzivom, pogledom tudi problemom, ki jih imajo ravnatelji na svoji strani, in na podlagi vsega tega potem te informacije tudi prenesli na strokovno raven tistih, ki so za to pristojni, še enkrat epidemiologi in zdravstveni del stroke. In njihova ocena je bila takšna, kot je, in takšna, kot je sedaj urejena tudi v odloku, ki bo začel veljati v sredo. In zato, ker imajo nekateri ravnatelji, ne vsi, v osnovnih šolah, v srednjih ne, še vedno upravičene stiske, težave, tudi pritiske s strani širše javnosti nekaterih staršev glede izvedbe, bomo jutri zjutraj še eno srečanje AVK z njimi organizirali, zato da jim pomagamo, da jim še dodatno pojasnimo in pa jih informiramo o zadevah. Ampak glejte, dejstvo, če želimo imeti šole danes, v tem trenutku odprte in varno delujoče, je pač spoštovanje teh ukrepov, ki so tu sedaj predlagani. Nikomur niso všeč, tudi meni osebno, a veste, bi najraje videla, da jih ne bi bilo. Jaz bi najraje videla, da sploh ne bi bilo virusa. Pa je. In mi moramo to spoštovat in vsi skupaj res narediti vse za to, da bomo to težko obdobje z eno strpnostjo, s sodelovanjem, razumevanjem in spoštovanjem stroke premagali in šli naprej.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Dopolnitev za to, ker pač nisem dobila celovitega odgovora.
Zdaj kot prvo, če si želite strpnost in razumevanje, potem morate predvideti dialog, dialog z vsemi deležniki, ki so ključni za izvajanje določenih ukrepov. O tem, kdo se je upiral določenim ukrepom, kdo ne v preteklem letu, je malo absurdno govoriti. Mi smo vas kot opozicija tudi velikokrat pozivali, da morajo šole ostati najdlje odprte, pa ste jih čez noč zaprli, ne da bi kakorkoli upoštevali naše ukrepe. Glede nošenja mask je tudi dobro pogledati navodila Svetovne zdravstvene organizacije in kako je najbolj pomembno, da se gleda na skupine glede na leta, torej do 5. leta absolutno prepovedati nošenje mask, od 6. do 12. leta so posebna navodila, ki morajo vključevati rizičnost, od 12. naprej pa lahko. Ključno, česar vi spet niste storili, je, da niste gledali na leta, in to kljub temu, da so vas ravnatelji opozorili, starši, da je do 12. leta vseeno drugačno ravnanje z otroki kot od 12. leta naprej. Pa se je najprej zdelo, da bo ministrstvo razumelo in da boste spremenili odlok, da boste prilagodili šolanje in samotestiranje v šolah do 5. razreda, temu potem ni bilo tako. In jaz mislim, da vi delujete absolutno v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah, ker to ni otrokova korist.
Tukaj vam bom prebrala še enkrat člene konvencije, zelo mi je žal, da sem tako na tesnem s časom, ampak pri vseh ustreznih ukrepih morate zagotoviti varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja, kaznovanja zaradi položaja, delovanja izraženih mnenj. Vi boste zdaj uvedli hibridni pouk. Tu se bo lahko zgodila diskriminacija samo enega otroka, za katerega so se starši odločili, da ne bodo dovolili samotestiranje v šolah. To je neposredno neenakopraven položaj otroka. To je tisto, kar je najbolj narobe. Jaz sem prepričana, da ko bo prišlo do Ustavnega sodišča, bo tukaj neenakost in protiustavnost absolutno vidna. Kaj boste naredili, da se temu izognete in vključite šolnike. Ali jih boste vključili v sprejemanje ukrepov? Ker do sedaj tega niste naredili. Oni so tudi stroka.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa.
Glejte, šolniki so ves čas vključeni v dialog pri iskanju rešitev, vendar pa šolniki niso epidemiološka in zdravstvena stroka. In če želimo imeti varno odprte šole in nemoteno zagotoviti pogoje za to, da bodo oni lahko delali, šolniki, potem je zdravstvena in epidemiološka stroka pač rekla, da je to možno na način, kakršnega imamo in kakršnega uvajamo. Več od tega ne vem, kaj naj vam še povem.
In tudi vaš poziv lani za odprte šole, absolutno je bil, ampak vaš poziv lani za odprte šole je bil, odprte šole brez mask. / oglašanje iz dvorane/ Ne, govorim vam, a veste, ker tudi vi meni žugate pa mi pripisujete neke stvari, ki ne držijo. Prva, prva otrokova pravica je, da je otrok zdrav. In vse ostale pravice in vse ostale aktivnosti morajo biti podvržene temu dejstvu. In če to pomeni, da bo moral pod posebnimi, pod drugačnimi pogoji za kratko obdobje boja proti virusu izvajati neke dodatne ukrepe, nositi masko, se samotestirati, je to naša pravica in odgovornost, da naredimo. In edino, kar vas vse skupaj tukajle prosim, v tem prostoru in širšo javnost, predvsem starše tudi in širšo javnost, prosim, razumite, v kako zahtevni, težki stiski smo ta trenutek. Če želimo zagotavljati zdravje ne samo naših otrok, ampak tudi zaposlenih v šolstvu in širše, potem moramo spoštovati te ukrepe. Dajmo se razumeti, dajmo si pomagati. Nihče si tega ne želi, ampak sobivamo z virusom, in to moramo narediti. Pomagajte ravnateljem, pomagajte učiteljem zato, da bomo lahko oddelali tole obdobje z ukrepi, ki jih večina držav izvaja že kar nekaj časa, naši sosednje v Avstriji, večinski del Nemčije, poglejte si Italijo, ki je imela najbolj dramatično izkušnjo na začetku same epidemije, danes tam ni problematiziranja že kar nekaj časa tudi v zvezi s takšnimi ukrepi, kot se sedaj uvajajo v slovenski šolski prostor. Tako da res še enkrat poziv k razumevanju, strpnosti in pomoči. Dajmo stopiti skupaj tukaj zaradi znanja, zaradi naših otrok in pa zaradi zdravja vseh nas. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.
Seveda bom podala postopkovni predlog, da se o navedenih ukrepih in o odgovoru ministrice izvede splošna razprava v Državnem zboru, ker je to potrebno, ker je bil ta odgovor nepopoln in v bistvu poln absolutne manipulacije. V nobenem trenutku pa ni podala ministrica odgovora, ali bo upoštevala kakršnekoli predloge in apele šolnikov in staršev. Zdaj govori, da dialog poteka. Lahko beremo, citiram: »Ministrica za izobraževanje Simona Kustec že dalj časa sploh ni na voljo za dialog s šolniki in starši, opozarjajo v šolskem sindikatu SVIZ, v zvezi ravnateljev pa, da novi odlok odpira vprašanje pedagoške ustreznosti in zakonitosti.« Absolutno se pri sprejemanju teh ukrepov ni gledala otrokova korist v skladu s konvencijo, ker če bi se, bi potem razumeli, da pri ukrepih glede šolanja otrok, samotestiranja v šolah ne gre samo za stroko v smeri epidemiološke, ta strokovna skupina mora biti širša, ta strokovna skupina bi morala upoštevati tudi duševno stanje in stiske otrok. Vprašanje, kako bodo vsi ti ukrepi na otroke v razvoju vplivali. Govorimo že celo leto, da se duševne stiske sploh med otroki izjemno širijo, da se število samomorov med otroki, mladostniki viša, ker je alarmantno. Jaz ne vem, ali je v tej vaši strokovni skupini, vsaj nisem zasledila, da bi bili kakršnikoli otroški psihologi tudi del te strokovne ekipe, ki bi predlagala ukrepe za samotestiranje v šolah oziroma za šolanje v hibridni obliki. Absolutno so stroka tudi ravnatelji in šolniki, ki sami izvajajo te ukrepe v praksi, ki se bodo sami soočali z izjemnimi težavami v praksi, ko se bodo dogajale, da bodo seveda nekateri odklanjani in tako dalje. Dogaja se to, da se sprejme odlok, ki zahteva samotestiranje tudi mlajših od 12 let, pri čemer na drugi strani ta isti odlok govori, da PCT za mlajše od 12 let ni potreben. Na tretji strani imamo komplete za samotestiranje, ki govorijo, da se mlajši od 12 ali celo 14 let niti ne bi smeli samotestirati, ampak bi morali to izvajati ob pomoči. Na četrti strani seveda učitelji ne morejo biti podpora otroku do 11. leta pri samotestiranju, ker je to samo sebi v nasprotju, testiranje ali samotestiranje. Torej že iz tega izvajanja, ki sem ga zdaj navedla, je jasno razvidno, da je potrebna širša razprava. Ob tem pa naprošam, da se ta aroganca oblasti nekoliko spusti in da se primarno posluša ljudi, ne pa govori, smo s stiski, dajte upoštevati ukrepe. Vsi smo v stiski in vsi vas prosimo, da upoštevate tudi drugo stran. Upam, da bomo izvedli razpravo v Državnem zboru o vseh teh vidikih. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Poslanka Eva Irgl bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister!
Dobra cestna infrastruktura je pomembna zlasti zaradi varnosti v prometu, zaradi večje pretočnosti, zaradi hitrejših povezav, sploh danes, ko rabimo nekako biti hitro iz točke A do točke B, ker živimo v takšnem tempu oziroma v intenzivnem načinu življenja. Predsednik Vlade Janez Janša je približno pred letom dni izpogajal na nek način sredstva v Bruslju, da danes lahko gradimo in da vlagamo v cestno infrastrukturo oziroma tudi v cestno infrastrukturo po Sloveniji, to je dejstvo, se izvajajo številni infrastrukturni projekti, ki izboljšujejo kvaliteto in kakovost bivanja v naši državi. In varno cestno infrastrukturo zagotovo želimo tudi v Vipavski dolini in na celotnem Goriškem. Jaz že kar precej časa opozarjam na nujnost izgradnje krožišča na Colu. O tem sva se tudi pogovarjala. Prebivalci Cola so me namreč večkrat v preteklosti opozorili, da lahko le z izgradnjo krožišča zagotovimo boljšo varnost in pretočnost vseh udeležencev v prometu. Gre torej za ureditev krožnega križišča regionalnih cest Col-Predmeja in pa Črni vrh–Col v občini Ajdovščina. Na podlagi vseh teh prošenj in pozivov, ki sem jih dobila iz lokalne skupnosti, sem na vas pred približno letom in pol naslovila pobudo za izgradnjo tega krožišča na Colu in sem vesela, da je ministrstvo prepoznalo nujnost te izgradnje, zlasti zaradi tega, ker le s tem lahko zagotovimo boljšo varnost in pretočnost vseh udeležencev v prometu, kajti ta odsek je sedaj res zelo nevaren. Rečeno je bilo, da se bo začelo graditi poleti, takšne so bile tudi informacije od vas dane meni. Trenutno še nismo tam. Pa me res zanima glede na to, da mi ljudje pišejo tudi na družbena omrežja, kaj se dogaja v zvezi s krožiščem. Vem, da se pripravlja še neka dodatna dokumentacija
Zanima me:
Kdaj točno naj bi se dejansko začelo z izgradnjo krožišča na Colu?
Najlepša hvala za vaš odgovor.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala in hvala za vprašanje.
Ja, zagotovo je cestna infrastruktura ključnega pomena zlasti na podeželju za razvoj gospodarstva, za lažjo mobilnost ljudi. In tudi vsa vlaganja gredo pač ravno s tem namenom naprej. Na Goriškem se ta trenutek izvaja 19 različnih ukrepov, ogromnih investicij. Ta trenutek se na Goriškem izvajajo ukrepov v višini 66 milijonov evrov. Se pravi, zlasti tam, kjer so dela zastala, kjer je bilo potrebno, se pač vlagajo številni napori, da pridemo do boljših cest, cestišč in tako naprej. Tudi v Vipavski dolini, na primer, imamo vrsto aktivnosti, ki se odvijajo, zlasti, na primer, Ajdovščina−Lokavec, izgradnja kolesarske povezave, tudi obnova ceste v vrednosti 1,3 milijona evrov. Potem je pomembna preplastitev Rebrnice in ureditev Rebrnic, se pravi od Razdrtega do Podnanosa. Tudi v Podnanosu bomo naredili pločnik do pokopališča in naprej. Tako da številna vsota se res vlaga tudi v Goriško regijo.
Glede samega Cola zagotovo tudi DRSI je prepoznal, da je tam potrebno krožišče iz dveh naslovov. Prvič, lažja ureditev prometa in drugi naslov je umiritev prometa. Tam prihaja do velikih hitrosti in zelo rizično je za ljudi, ki tam živijo, prehod za pešce je tam in tako naprej. Že velikokrat se je zgodilo, da je lahko prišlo tam tudi do prometne nesreče in tako dalje.
Se pravi, kar se tiče samega postopka na Colu − ta trenutek se ureja dokumentacija zaradi pridobivanja in zemljišč in ostalih stvari. Morali bi že imeti samo gradnjo, to je dejstvo, ampak je prišlo v samem postopku do določenih zapletov. In gradnja bo možna takoj, jaz računam, da v roku dveh mesecev bo možno, takoj, ko se bodo ti zapleti razrešili s samo dokumentacijo. Tam zraven so bile še določene parcele, ki jih je bilo treba odkupiti, in pogajanja ob tem in to se je zavleklo. Tako da jaz računam, da bomo januarja, februarja meseca na Colu začeli s samo izgradnjo krožišča, ki je nujno potrebno. To je v bistvu nastalo tudi na podlagi pobud, gospa Irgl, od vas je prišla ta ideja in tudi samo krožišče ima osnovo v tej ideji.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

EVA IRGL (PS SDS): Saj bom zelo na kratko. Sem vesela tega odgovora, je pa pomembno, da takšne stvari sproti razrešimo, kajti dejstvo je bilo, da se je dejansko tej lokalni skupnosti sporočilo, da se bo to uredilo že poleti, potem so se stvari vmes zamaknile. Jaz razumem te postopke in sem jim tudi nekako, ko sem bila v stiku z ljudmi, neke stvari tudi povedala, vsekakor pa je pomembno, da se to res čim prej naredi in da tam zagotovimo, da bo promet res varno tekel, kajti nihče si ne želi, da bi tam prišlo do kakšne nesreče ali situacije, ob kateri bi se lahko vsi zelo slabo počutili. Najlepša hvala za vaš odgovor.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Križišče na Colu je ena izmed prioritet Ministrstva za infrastrukturo in same direkcije, da se pač v naslednjem letu v začetku leta začne z gradnjo. Zagotovo je to, kar se tiče vseh stvari v Vipavski dolini, prioriteta. Naj tudi omenim cesto skozi Vipavo pa ureditev, te trenutek se pa tudi projektira kolesarska steza od Vipave do Ajdovščine, se pravi, veliki projekti, ki bodo tudi zanimivi za sam razvoj kolesarskega turizma v Vipavski dolini. V luči tudi tega se izvajajo projekti, se pravi turizem, gospodarstvo pa hkrati razvoj podeželja.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministru za obrambo, mag. Mateju Toninu, ki pa je odstoten.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo.
Ko je nastajala ta tretja vlada Ivana Janeza Janše, ste vse koalicijske partnerice imele polna usta obljub, da ne boste odpirali ideoloških tem. Pa čeprav zavrženost kolaboracije in osvobodilni boj vseh naprednih sil proti nacifašizmu nikoli sploh ne bi smela biti tema debate, pa se v imenu sprave tehtnica uradne desne politike vse bolj nagiba k rehabilitaciji narodnih izdajalcev, ki so prejeli orožje iz rok okupatorjev in ga obrnili proti lastnemu ljudstvu, pa da ne omenjam vseh zločinov na Urhu, Kozlarjevi gošči, vseh izdajstev, pobojev, deportacij Židov, Romov, zavednih levičarjev, pobojev njihovih žena, mater in otrok in še bi lahko naštevali. To zavržno dejanje je vredno vsakršne obsodbe in nikjer v Evropi narodnih izdajalcev ne častijo. Desna politika pa nasprotno s tako imenovanimi povojnimi poboji, ki so se istočasno vršili povsod po Evropi, opravičuje današnje poveličevanje te največje sramote človeštva – nacifašizma, nižje kot pri zloveščem industrijskem kurjenju ljudi v pečeh do sedaj zagotovo ni šlo. Simptomatično in zaskrbljujoče pa je dejstva, da Slovenija v okviru OZN ni podprla Resolucije proti poveličevanju nacizma. Letos pa je na dan mrtvih na Žale kar predsednik Vlade osebno poslal gardo Slovenske vojske, da v njegovem imenu položi vence spomeniku domobrancev. Nekdo, ki je sodeloval z okupatorjem, si po njegovem zasluži spoštovanje, medtem pa to ne velja zoper tiste, ki so dali življenje v boju zopet to največje zlo, saj gardistov ni poslal na nobenega izmed partizanskih obeležij, pa čeprav so ravno ti borci za svobodo zaslužni za to, da imamo danes svojo državo in svoj jezik. Iz medijev smo izvedeli da vi, Matej Tonin, kot minister za obrambo o tej provokativni akciji in zlorabi garde Slovenske vojske sploh niste bili obveščeni. To, da je predsednik Pahor glavni poveljnik Slovenske vojske, pa je naslednje žalostno dejstvo. Bilo bi super, če bi predsednik države zmogel biti predsednik vseh Slovence, bi takšne provokacije moral preprečiti kot tudi ponižanje in diskreditacijo Slovenske vojske, kateri poveljuje, a žal prevečkrat ni zamudil priložnosti, da bi bil tiho, ravno tolikokrat, kot je govoril, ko bi bilo verjetno bolje, da bi molčal.
Vprašanja, ki terjajo odgovore in jih pričakujem na naslednji seji so:
Kdo sploh poveljuje Slovenski vojski − vi, predsednik države ali kar Ivan Janez Janša osebno?
Ali poveljuje pisno ali kar preko Twitterja?
Od kod je prišel ta ukaz?
Ali se sploh zavedate, kakšno zavržno dejanje ste dopustili?
Kako lahko kot minister, ki naj bi skrbel za dobrobit in ugled Slovenske vojske, dovolite, da jo namesto vas vodi in usmerja predsednika Vlade?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala.
Mag. Alenka Bratušek bo postavila vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Najlepša hvala.
Spoštovani minister, večkrat sem že javno povedala in bom danes ponovila. V mojih očeh ste velik poznavalec davčnega sistema in javnih financ in ko sem slišala, da boste v tej vladi prevzeli vlogo ministra za finance, sem si rekla, no, vsaj javne finance bodo v dobrih rokah. Cel tedne bomo obravnavali paket proračunskih dokumentov in moj občutek glede na vaše dobro poznavanje področja je, kot da ti dokumenti ne nosijo vaših prstnih odtisov. Javnofinančna slika v naši državi je zelo slaba, žalostna. Najvišje smo zadolženi v celi slovenski zgodovini. V treh letih ste uspeli pridelati za 10 milijard izgube. Samo 5 milijard od tega je za reševanje covid krize oziroma za zaščito ljudi in življenj, kot slišimo. Strukturni primanjkljaj je zgodovinsko visok, nikoli še nismo bili najslabši v Evropski uniji. Najslabši. Se pravi, smo na področju javnih financ največji bolnik v Evropski uniji. In vse to nas seveda navdaja z veliko zaskrbljenostjo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti.
Zato, gospod minister, vas sprašujem:
Kakšen je vaš pogled na to, da ima Slovenija najvišji javni dolg v svoji zgodovini, ima najslabši proračun v Evropski uniji za leto 2022, ki izkazuje najvišji strukturni primanjkljaj?
Glede odhodkov državnega proračuna pa sprašujem:
Kakšen je vaš pogled na to, da tisti, ki pravzaprav odloča o proračunu, odloča o tem, zakaj se bo javni denar porabljal, to je Državni zbor, ne ve, zakaj boste porabili 670 milijonov evrov, ki si jih boste zagotovili oziroma Vladi, ministrstvu s sprejetjem sprememb odloka za leto 2021?
Lepo prosim, če lahko to obrazložite.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Hvala lepa spoštovani poslanki gospe Alenki Bratušek za to vprašanje.
Ta proračun, tako za 2021, za 2022 kot za 2023 in tako naprej, je pod vplivom, bom tako rekel, izrednih finančnih razmer. Tukaj ne govorim v pravnem smislu, pač zaradi covid krize in tukaj so tveganja vsekakor velika. Tukaj moram seveda, dobro, ne želim biti pikolovski, pa vendar, smo med slabšimi ali pa druga najslabša država po strukturnem primanjkljaju, s poudarkom, da Evropska komisija izračunava strukturni primanjkljaj v času tako imenovanih izrednih razmer v financah oziroma v času, ko je v veljavi odstopna klavzula, ne ocenjuje pa držav na podlagi strukturnega primanjkljaja in ne predlaga nikakršnih ukrepov glede tega. To se pravi, gre preprosto za sam izračun. Zaradi odstopne klavzule in zaradi izrednih razmer dejansko ne sprejema nobenih priporočil. Tako da s tega zornega kota upošteva način izračuna tudi strukturnega primanjkljaja, kjer seveda lahko rečemo, da pri strukturnem primanjkljaju gre za tako imenovano izključitev cikličnih in enkratnih učinkov, proizvodnje vrzeli, vse težave s proizvodno vrzeljo, razliko med, če govorimo o elastičnosti, output gapom, ki pomnoži to elastičnost, razliko med potencialnim in dejanskim bruto družbenim proizvodom in tako naprej. Skratka, precej zapletene formule, o katerih sedaj jaz ne bi govoril. Hočem pa povedati to, da je to eden izmed kazalcev, ki kaže na stanje v javnih financah, ni pa to izključni kazalec. In še enkrat, Evropska komisija držav ne ocenjuje na podlagi tega kazalca v času, ko velja odstopna klavzula. Ne glede na to, vsekakor menim, da je ta kazalec potrebno upoštevati predvsem za javne finance v bližnji prihodnosti. Tukaj moram seveda povedati, da bo predvidoma Evropska komisija, če sedaj govorimo o tej razpredelnici, ki kaže na strukturni primanjkljaj, dala natančna priporočila konec aprila 2022 za tri leta naprej, to se pravi za 2023, 2024 in 2025. In ta fiskalni napor Evropska komisija določa za tiste države, ki bodo imele manjši primanjkljaj od 3 %, kar je tudi tako imenovan maastrichtski kriterij za primanjkljaj. In mi računamo na podlagi ocen, da v letu 2024 mi ne bomo imeli manjšega primanjkljaja kot je 3 %. Tukaj ne govorimo o strukturnem, ampak o tem in seveda o nominalnem primanjkljaju. Iz tega zornega kota računam seveda tudi da bodo takrat v tem času, to je tudi že na podlagi nekaterih naših analiz in dokumentov, ki smo jih poslali Evropski komisiji, jasno, kakšna priporočila, govorim o priporočilih, bo jih sprejela Evropska komisija. Tukaj moram seveda povedati, da kakšne ponovitve ukrepov izpred desetih let ne pričakujem, predvsem zaradi tega, ker se je tako evropska monetarna kot fiskalna politika v zadnjih desetih letih bistveno spremenila. Našla je tudi metode, kako reševati javne finance in iz tega zornega kota pričakujem to, da bo vsekakor tudi določen napor z vseh strani, da se enostavno tudi ta strukturni primanjkljaj izboljša in da pridemo do nekega ugodnejšega kazalca, za katerega še enkrat povem, to je eden izmed mnogih kazalcev. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, minister, to je eden od kazalcev, ki je katastrofalno slab. Drug kazalec je dolg, ki je enako katastrofalno slab. Zato sem vas vprašala, kakšna bo po vaši oceni naša prihodnost s takšnim slabim nahrbtnikom, govorim seveda o slovenski, o državni prihodnosti. V bistvu ste mi pa deloma že odgovoril, da bodo vsi napori po ukrepanju doleteli novo vlado, ker se bodo izvajali leta 2023, 2024 in 2025. To je narobe, da bo pač tista vlada, ki pride za vami, spet morala popravljati napake. Se strinjam, situacija je težka, ampak situacija je težka zdravstveno, ker ko govorimo gospodarsko, se radi velikokrat pohvalite, da imamo gospodarsko rast kot že dolgo ne. In res je, 6,4 je zadnja ocena gospodarske rasti za letošnje leto. In to je res veliko. In zato je še toliko bolj zaskrbljujoč primanjkljaj in dolg, ki nastaja. Ker javnofinančna politika naj bi bila proticiklična, to pomeni, v dobrih časih država ne sme ustvarjati primanjkljajev, v slabih časih je pa država tukaj zato, da pomaga.
Na koncu pa še enkrat prošnja, da samo po alinejah, po namenih poveste:
Zakaj bo porabljenih 670 milijonov, ko bo potrjen odlok v Državnem zboru?
Ali bo za plače ali bo to za materialne stroške ali bo to za dodatke ali bo to za investicije?
Samo na grobo, lepo prosim, če lahko teh 670 milijonov razdelite po namenih.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Morda je razlika tudi med nami, da nekateri vidite, da je kozarec napol prazen, jaz ga pač vidim, da je napol poln, ampak kakorkoli že, tukaj gre za osebne percepcije. Jaz ne vidim stanja javnih financ kot katastrofalnega. Tudi ne govorim o najslabšem javnem dolgu glede na bruto družbeni proizvod. Seveda, če gledamo nominalno, je to en kazalec, če gledamo tako, kot ga gleda tudi Evropska komisija v tistih glavnih parametrih, je to drug kazalec. Tako da s tega zornega kota tega ne vidim. Tukaj vidim celo, da ima 6 držav − te statistike so jasne, ne bom jih sedaj našteval − večji dolg od 100 % bruto družbenega proizvoda, s čimer se jaz ne bi hvalil seveda, ampak samo kot primerjavo. Tako da s tega zornega kota ne, ker tudi lahko rečem, da se je za časa krize država v povprečju manj zadolžila, seveda glede na bruto družbeni proizvod, kot so se zadolžile druge države. Se pravi, smo v prvi polovici. Ti podatki so znani, so vam znani vsem, nam so znani. Tako da jaz o nekih katastrofalnih javnih financah v tem trenutku ne morem govoriti. Je pa res, da smo med tistimi državami, ki so dale največ denarja za protikrizne ukrepe, med tistimi, ki so dale največ, tako govorim. In zaradi tega je tudi ta odboj, če želite, pod narekovaji, odboj, ki se kaže v gospodarski rasti, tudi nadpovprečen, spet glede na bruto družbeni proizvod. Zato imamo nižjo brezposelnost, kot jo imajo druge države. Smo med prvimi po nizki brezposelnosti. Zaradi tega imamo manj stečajev, kot smo jih imeli leta 2019. Zaradi tega imamo danes višje prihodke, kot smo jih imeli v letu 2019. To se pravi, ta odboj je znaten in zaradi tega jaz, še enkrat, ne pristajam na to, da govorimo o katastrofalnem stanju v financah, ker enostavno to ni res. Po vseh teh mednarodnih podatkih ni res.
Drugo, kar želim seveda poudariti, je tudi to, da je tisto, kar je tukaj pomembno, stabilnost teh javnih financ. In če gledamo zadolžitev, seveda smo tudi to zadolžitev financirali. Imamo seveda tudi rezervo in ta rezerva je pomembna za vzdrževanje likvidnosti, tako da s tega zornega kota ni denarja, ki ne bi bil uporabljan netransparentno, ki ne bi bil uporabljan na način, da ne bi bilo tudi razvidno, saj navsezadnje smo tudi Državnemu zboru dali vse te podatke. In dolg se znižuje glede na bruto družbeni proizvod in znižuje se tudi deficit oziroma primanjkljaj. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Jaz mislim, da gre za tako pomembno temo, da je prav, da o tej temi opravimo razpravo tudi v Državnem zboru. In seveda bo prihodnost na nek način pokazala, kdo od naju, gospod minister, ima prav. Aprila 2022, če sem prav razumela, bo že s strani Evropske komisije prišel trenutek resnice. Resda bo takrat ravno obdobje volitev, mogoče bo pa to tudi lahko ena od pomembnih tem za volitve, kako naprej s takšno sliko, kot jo imamo. Gospodarska rast je dobra, to je dejstvo. Če pogledamo sosednjo Hrvaško, je pa še 2 odstotni točki nad nami, 8 in nekaj odstotkov bo imela Hrvaška gospodarske rasti. Dejstvo je, da smo najvišje zadolženi. Dejstvo je, da je naš strukturni primanjkljaj najslabši. A je kriva metodologija, a je krivo karkoli drugega, to je dilema, ampak se računa za vse države po enaki metodologiji. Tako da, če je naš napačen, je tudi od drugih držav napačen. In to je zelo slaba popotnica, ki jo bo nova vlada dobila po 24. aprilu na mizo. Težki časi nas čakajo, ampak ja, bo pač treba reševati oziroma rešiti, kar se bo rešit dalo.
Še vedno nisem dobila odgovora, pa ne želim do zadnjega evra, ampak vsaj v grobem, ali bo od teh 670 milijonov šlo 200 za plače, 100 za dodatke, 300 za ne vem kaj. To bi pa vseeno želela. Pa ker zdaj nimate več časa, minister, mogoče pri obrazložitvi odloka, ki ga bomo sprejemali, da se ta debata konča. 670 milijonov pri 15 milijardah ni ne vem koliko, ampak je vseeno zelo zelo veliko denarja, tako da mogoče takrat.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Poslanka Tadeja Šuštar Zalar bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Hvala, podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister!
Prihaja december, ko bo že mogoče kupiti letne e-vinjete za prihodnje leto. S tem bomo naredili korak naprej k digitalizaciji in se v naslednjem letu poslovili od prakse praskanja vinjet z naših vetrobranskih stekel. To novost močno pozdravljam, bo pa za seznanjenost javnosti z novim postopkom nakupa potrebno tudi dodatno informiranje in ozaveščanje.
Zato me zanima:
Kako bo postopek nakupa e-vinjete videti po novem?
Kje se bodo lahko e-vinjete kupile? Bo še naprej možen nakup na bencinskih servisih?
Ali bodo kakšne posebnosti v zvezi z nakupom tedenskih in mesečnih vinjet v primerjavi z nakupom letnih vinjet?
Ali bo možna registracija oziroma nakup vinjet samo preko interneta ali tudi kako drugače?
Kako bodo nekateri starejši, ki niso digitalno pismeni, lažje prišli do vinjete?
Hvala za odgovor že vnaprej.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala in hvala za vprašanje.
Strinjam se z vami, da je res že napočil čas, da na področju cestninjenja osebnih vozil naredimo korak naprej v smeri digitalizacije in da namesto sedanjih nalepk, sedanjih vinjet v obliki nalepke, uvedemo sistem e-vinjete. Poleg številnih prednosti, ki jih imajo e-vinjete, bo ena od prednosti tudi to, da ne bo več potrebno fizično odstranjevanje vinjet iz vetrobranskih stekel. Glejte, smo digitalna družba in prav je, da gremo v korak s časom.
E-vinjete bo še vedno mogoče kupiti na prodajnih mestih družbe DARS in tudi na prodajnih mestih njihovih pogodbenih partnerjev, torej doma in tudi seveda v tujini. V pretežni meri so to, da ne bo pomote, so to bencinski servisi, kar pomeni, da bo tudi za manj digitalno pismene uporabnike nakup precej enostaven. Bo pa seveda pomembna novost pri nakupu e-vinjete možnost nakupa preko spleta, kar pa bo za marsikoga poenostavilo postopek nakupa same e-vinjete.
Z uvedbo e-vinjete cestninjenje osebnih vozil ne bo nič dražje kot v obstoječem sistemu, saj se bo cestnina še vedno plačevala glede na čas uporabe cestninske ceste in ne po dejansko prevoženi razdalji. Zakaj tega ne? Z vinjetnim sistemom smo okrepili prevoz ljudi po avtocestah, ki so bolj varne kot pa regionalne ceste, in zmanjšali število prometnih nesreč in tudi smrtnih žrtev. In če bomo enkrat uvedli po prevoženem kilometru plačilo same vinjete, potem bo bilo spet tako, da bo več ljudi uporabljajo regionalne ceste za prevoz iz točke A na točko B in potem bomo priča obremenitvam lokalnih, regionalnih cest in posledično več prometnim nesrečam.
V veljavi bodo tako še vedno ostale enake vrste vinjet: tedenska, mesečna in letna. Spremenjen bo zgolj način zaračunavanja, saj bo klasično vinjeto v obliki nalepke, ki se prilepi na vetrobransko steklo vozila, nadomestila e-vinjeta v obliki digitalnega zapisa, ki bo vezana na registrsko tablico vozila.
Kot je znano, bodo v vmesnem obdobju do konca meseca januarja 2022 tedenske in mesečne vinjete še v klasični obliki nalepk, nato pa bodo vse e-vinjete zgolj v digitalni obliki. Letne in polletne pridejo 1. 12. tega leta. 1. 12. tega leta bo možen nakup letne e-vinjete.
Naj povem, da v mesecu novembra poteka s strani Dars tudi dodatno informiranje uporabnikov cestninskega omrežja, prav tako so na njihovi spletni strani na voljo vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s sistemom e-vinjete. Poleg tega je veliko informacij v zvezi s tem zaslediti tudi v različnih sredstvih javnega obveščanja. Po naši oceni bodo taki imeli uporabniki cestninskega omrežja na voljo dovolj informacij o novem sistemu cestninjenja oziroma o e-vinjeti.
Pomembnost e-vinjete pa je tudi v tem, da je to bolj pravičen sistem za samega uporabnika, in sicer bo e-vinjeta veljala eno leto od dneva nakupa. Zdaj pa imamo primere, ko nekdo kupi avtomobil avgusta meseca in mu vinjeta velja do konca januarja naslednjega leta. V tem primeru pa bo veljala dvanajst mesecev, na primer od avgusta pa do naslednjega avgusta. Se pravi, bolj pravičen sistem za uporabnike, na račun tega pa ne bo Dars imel nič manj denarja.
E-vinjeta prinaša številne novosti, hkrati pa lažjo obliko za uporabnike, zagotovo. Konec je drgnjenja obstoječe nalepke z vetrobranskih stekel sredi januarja. Samo še enkrat bomo to naredili, in sicer da ostranimo te zadnje nalepke. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić bo postavil vprašanje ministru za zdravje Janezu Poklukarju, ki je odsoten.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Pozdravljeni vsi!
Res je, da ministra ni, ampak ker bomo te dni na tej seji Državnega zbora odločali o noveli Zakona o lekarniški dejavnosti po vetu Državnega sveta, se čutim dolžnega, da to vprašanje ministru zastavim in pričakujem ustni odgovor.
Minister nasprotuje noveli Zakona o lekarniški dejavnosti v delu, ki bi dovoljeval vertikalne povezave med občino in veledobaviteljem zdravil v javni lasti. V temu sledi zavzemanju Lekarniške zbornice Slovenije in to bo, če minister ne spremeni svojega mnenja ali če se ne zoperstavi tistim, ki mu narekujejo tako mnenje, povzročilo duopol dveh veletrgovcev zdravil v zasebni lasti. Še hujše, povzročilo bo propad mariborskega veledobavitelja Farmadent in ogrozilo obstoj ljubljanskega veledrogerista LL Grosist, oba pa sta v javni lasti. To praktično pomeni, da minister in Vlada zavestno favorizirata zakonsko rešitev, ki omogoča, da ustvarjeni dobički gredo multinacionalkam, namesto da bi se vrnile ljudem skozi lokalne skupnosti za, denimo, širitev javne zdravstvene mreže.
Jaz verjamem, da je gospod Poklukar pošten človek in zavzet minister, zato me skrbi, če razume, zakaj sploh gre in za kaj se postavlja proti ljudem. On, njegova državna sekretarka, Vlada, vsi ponavljajo teze Lekarniške zbornice Slovenije, ki več kot očitno zagovarja interese dveh največjih veletrgovcev z zdravili v zasebni lasti, se ne ozira na dobrobit družbe in se celo v hramu demokracije drzne predstavnike ljudstva novačiti na stran tujega kapitala namesto na stran tistih, katerih interese mi zastopamo.
Kljub zavedanju, da minister nima slabih namenov, od njega terjam odgovor:
Ali razume, kako škodljivo, protekcionistično in moralno sporno tezo zastopa, ko odreka možnost vertikalnih povezav v javnih dobavah zdravil in pripomočkov?
Ali razume, da s tem obrača hrbet državljankam in državljanom in se servilno dobrika zasebnemu kapitalu multinacionalk?
Pa še to, v splošnem pomanjkanju javnega zdravstvenega kadra med epidemijo zasebni zdravniki kljub Hipokratovi prisegi delujejo, kot da epidemije ni. Bolnišnice in zdravstveni domovi pokajo po šivih, zasebno zdravstvo pa pelje po ustaljenih tirnicah.
Kaj bo minister naredil, da bi še zasebniki prevzeli del tega bremena?
Le minister je odgovoren, da nacionalne zdravstvene resurse v epidemiji pravično prerazporeja in s tem ne spravi le javnega zdravstva na kolena.
Prosim, za ustni odgovor. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani gospod minister!
Za 16. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila 30. 9. 2021, na kateri je potekala druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, smo poslanke in poslanci prejeli tudi dopis Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. V tem dopisu Državnemu zboru je AVK zavzel stališče, da predlagana sprememba 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti ni dovolj argumentirana in ne predstavlja primerne rešitve, zato je AVK ne podira. AVK, ki opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da se zagotavlja varstvo konkurence na območju Republike Slovenije, v primeru enostranske odpovedi pogodbe o sodelovanju med družbo Kemofarmacija in Farmadentom potrebuje eno leto, da sproži postopek ugotavljanja kršitve pravil konkurenčnega prava. 4. 10. 2019 je namreč družba Kemofarmacija enostransko odpovedala predmetno pogodbo družbi Farmadent, ta pa je 28. 10. 2020 vložil prijavo na AVK zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava. AVK pa je šele 2. 11., tik pred vloženim vetom, pozval vlagatelja prijave Farmadent na uvodni predstavitveni sestanek. Spoštovani gospod minister, ne sprašujem vas, da komentirate odločitve AVK.
Ker Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo opravlja tudi naloge na področju varstva konkurence, vas sprašujem:
Ali v danem primeru AVK kot varuh konkurence potrebuje več kot leto dni, da zgolj povabi vlagatelja prijave kršitve pravil konkurenčnega prava, da se sploh lahko izreče o sami posledici enostranskega odstopa od pogodbene obveznosti?
Ta po moji oceni pomeni neposredno kršitev pravil konkurenčnega prava, posledično iztisnitev konkurence, višje cene zaradi monopola na trgu dobave zdravil in poslovno škodo družbi Farmadent, d. o. o. In to ob znanem ter ugotovljenem dejstvu, da je AVK za leta 2007–2013 zoper družbo Kemofarmacija, d. d., ugotovil njihovo zlorabo za dobavo zdravil.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani gospod poslanec mag. Dušan Verbič, spoštovani državni zbor, predsedujoči! Hvala za vprašanje.
Kot ste že sami pravilno navedli, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu s 30. členom Zakona o državni upravi opravlja med drugim tudi naloge na področju varstva konkurence. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je Javna agencija za varstvo konkurence pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti povsem neodvisna in samostojna, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa opravlja nadzor nad delom in poslovanjem agencije, in sicer skladno z določbami zakona, ki urejajo javne agencije. To pa ne pomeni vpogleda v posamezne obravnavane zadeve. Iz tega namreč izhaja, da podrobnejših podatkov o konkretnem primeru nimam. Prejel sem sicer pojasnila s strani agencije, ki ni sprožila postopka v navedeni zadevi, zato ker po njihovi presoji niso bili izpolnjeni pogoji po zakonu. Če bi bili pogoji izpolnjeni, tako pravijo, bi agencija obvestila javnost o uvedenem postopku prek svoje spletne strani.
Mi res opravljamo nadzor in naloge nadzora dela agencije, to počnemo z vso skrbnostjo in v okviru svojih pristojnosti. Agencija je navedla dejstvo, da zaenkrat ni sprožila postopka v navedeni zadevi. To sicer še ne pomeni, da ga nikoli ne bo. Agencija, tako pravi, namreč sprotno spremlja dogajanje na trgu in presoja, ali je potrebna uvedba postopka. Dejstvo je, da je agencija prijavo dobila, pri prvem pregledu prijave so že ugotovili, tako pišejo, da pogoji niso izpolnjeni. Neizdaja sklepa o navedbi postopka, neuvedbi postopka ali oprostitvi zavrže zadevo, če pogoji za uvedbo postopka niso izpolnjeni. To je v tem trenutku vse, kar lahko povem, čeprav je tudi po mojem mnenju ta rok enega leta tudi po vseh pravilih, ki jih agencija ima, nesprejemljiv. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za odgovor, spoštovani minister.
Vseeno pa ostaja še naprej nedorečeno in vprašljiva kredibilnost organa državne uprave AVK. Ali je ta organ samo v primeru nastopa nelojalne konkurence na trgu dobave zdravil s strani družbe Kemofarmacija tako neodziven ali je celo na splošno? Ampak v konkretnem primeru, za AVK sta v celoti znani najmanj dve pomembni dejstvi. Prvič. Ugotovitev samega AVK iz leta 2013, da se je Kemofarmacija dogovarjala oziroma je usklajeno ravnala glede določanja cen zdravil, delitve trga oziroma javnih naročil ter tudi oddaje prikrojenih ponudb v postopku javnega naročanja naročnikov javnih lekarniških zavodov. Poleg tega je AVK na Državni revizijski komisiji v zadevi javno naročilo Lekarniške zbornice Slovenije v letu 2019 v celoti uspel s svojo pritožbo, tako da je bil seznanjen, da je poslovanje Kemofarmacije na trgu dobave zdravil sila sporno. Prav tako je potrebno omeniti, da je Državna revizijska komisija pred enim mesecem v celoti razveljavila javno naročilo za dobavo zdravil v višini preko 1 milijarde evrov iste lekarniške zbornice v letu 2019. Iz tega lahko sklepamo, da je AVK bilo to znano pred izdanim dopisom dne 27. 9., pa vseeno nič ne odreagira. Dejstvo je, da ne pozna ali ne želi poznati direktive Evropske unije 24 o tako imenovanem in-house javnem naročilu, in to je zaskrbljujoče.
Zato vas, spoštovani minister, prosim, da sprožite postopek internega nadzora dela AVK v zadevi Kemofarmacije glede zlorabe prevladujočega položaja na trgu dobave zdravil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Agencija, kot sem povedal, obvešča javnost o uvedenih postopkih prek svoje spletne strani, kot to določa zakon. Očitno konkretnega postopka niso uvedli, zato niso obvestili javnosti, kot je to običajno. Ministrstvo bo še naprej delalo nadzor v okviru svojih pristojnosti.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Suzana Lep Šimenko bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister!
Od leta 2014 izpostavljam problematiko in specifiko območja Haloz, ki so med drugim tudi del obmejnega problemskega območja. Veliko ustnih, pisnih poslanskih vprašanj je bilo postavljenih in ne nazadnje tudi sklicanih sej odborov za gospodarstvo in kmetijstvo. Za problematiko Haloz je bila tako tudi na našo pobudo tukaj v Državnem zboru ustanovljena delovna skupina, ki je v svojem zaključnem poročilu med drugim navedla tudi nabor potrebnih ukrepov. Do priprave prioritetnega seznama izvedbenih projektov pa nato žal ni prišlo, zato so seveda vse aktivnosti v zvezi s temi projekti vezane predvsem na zmožnosti posameznih lokalnih skupnosti na tem območju in odvisne od njih. Za Haloze jaz verjamem, da se strinjava oba, da so edinstvene po svoji geografski legi in imajo neskončno naravnih možnosti, danosti za razvoj tako gospodarstva, turizma kot ne nazadnje tudi ekološkega kmetijstva. Žal pa pravega razvoja ne moremo pričakovati, če kot območje ne bodo deležne ustrezne podpore celotne Vlade, države, lahko rečemo skoraj vseh resorjev, in ne nazadnje seveda tudi ne brez povečanih vlaganj v to območje. Za razvoj Haloz in obmejnih območij se mi zdi, da je ključno, da v prvi vrsti ohranimo poseljenost teh obmejnih območij, da ljudem izboljšamo kvaliteto življenja z ustrezno infrastrukturo – tukaj mislim tudi na komunikacijsko infrastrukturo, internet – in da predvsem mladim zagotovimo bližino delovnih mest. Slabše možnosti za zaposlitev so namreč tisti ključni razlog, zakaj zlasti mladi s tega območja odhajajo. Posledično si bomo seveda zelo hitro lahko tudi izboljšali samo demografsko sliko na tem območju. Spoštovani minister, vi ste zadolženi za skladen regionalni razvoj. Verjamem, da razumete probleme, s katerimi se ta območja soočajo.
Gospod minister, konkretno me zanima:
Kdaj bo sprejet štiriletni program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja?
Kateri konkretni ukrepi so v tem programu?
Kaj konkretno to pomeni za območje Haloz, kje se bodo tukaj Haloze lahko našle?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovana gospa poslanka Suzana Lep Šimenko, spoštovani državni zbor, predsedujoči! Hvala za vprašanje.
Občina Haloze, o kateri smo tukaj že večkrat govorili, se uvršča med obmejna problemska območja, za katera se predvidevajo sistemski ukrepi. Obmejna problemska območja so določena kot prednostna območja vseh razvojnih politik. To pomeni, da ministrstvo in drugi dajalci spodbud pri pripravi programov spodbud namenimo del finančnih sredstev projektom in vlagateljem s teh območij oziroma projektom s teh območij – to je pomembno – dodelimo dodatne točke pri izboru v okviru javnih razpisov. Na ministrstvu tem območjem namenjamo posebno pozornost in izvajamo vrsto ukrepov, o katerih sem tu že večkrat govoril. Za uskladitev in osredotočenje resornih politik na obmejnih problemskih območjih se skladno z Uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike pripravi štiriletni program razvojnih spodbud, ki ga potrdi Vlada. Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja 2022–2025 pripravi MGRT v sodelovanju z resornimi ministrstvi in akterji razvoja na regionalni ravni. Program je v končni fazi priprave, pripravljen bo pred koncem letošnjega leta. Dodali smo mu tudi pripombe, ki smo jih dobili ob priložnosti obiskov na terenu, v diskusiji z župani obmejnih problemskih območij.
Aktivnosti potekajo medsebojno, soodvisno, hkrati na različnih ravneh. Ukrepi ministrstva na obmejnih problemskih območjih bodo primerljivi s tistimi, ki so se izvajali na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. Cilj je določiti nabor izvedljivih ukrepov in projektov, ki imajo realno podlago za financiranje in izvedbo, ter tistih, ki bodo ciljno naslavljali razvojne izzive znotraj obmejnih problemskih območij. Za uspešno reševanje izzivov obmejnih problemskih območij so vključeni tudi ukrepi drugih resorjev oziroma njihova kombinacija. Naše ministrstvo bo še naprej izvajalo podobne ukrepe, kot jih že izvaja, in sicer spodbujanje začetnih investicij, subvencije za zagon podjetij, ugodni krediti, mikrokrediti, ugodni razvojni krediti, garancije zavarovanja bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere, spodbujanje socialnega podjetništva na obmejnih problemskih območjih, uvajanje ukrepov osnovne in energetske učinkovitosti v turizmu. Za vse naštete ukrepe na obmejnih problemskih območjih bomo do leta 2025 namenili več kot 200 milijonov evrov. Viri sredstev pa so: evropska sredstva, Načrt za okrevanje in odpornost ter integralna sredstva. Gre za povratna in nepovratna sredstva. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za vaš odgovor.
Rekli ste, da se sistemski ukrepi predvidevajo. Res je, spomnim se namreč, mislim, da je bilo tam nekje spomladi leta 2020 rečeno, da bomo ta štiriletni program prejeli že do poletja 2020. Če sem vas prav razumela, bo ta program na Vladi sprejet še pred koncem leta in bo veljal od leta 2022 do 2025. Sprva je bilo, mislim da, predvideno od 2021 do 2024. Ampak v redu, se strinjam, želim pa si, da seveda do tega pride čim prej, saj ne nazadnje tukaj ne gre zgolj za Haloze, gre za kar 82 občin na območju celotne Slovenije, vse so dejansko obmejne oziroma bistveno pod povprečjem razvitosti v Sloveniji. Tisto, kar se mi zdi ključno, je to, da dejansko dosežete nek resnični dogovor med vsemi resorji in da pri vseh razpisih omogočite dodatne točke vsem tem občinam in ostalim organizacijam, ki prihajajo s teh območij. Konkretno. Najavljen je razpis za kanalizacijo in vodo, ki naj bi bil objavljen v mesecu decembru, najava je že bila dana. Morda bi bilo smiselno pozvati ministra, da bi bile občine s teh območij deležne dodatnih točk. Ne nazadnje gre tukaj resnično za občine, ki so pod povprečjem razvitosti Slovenije.
Če smem. Spoštovani minister, nekatere ukrepe ste našteli, ali lahko še dodatno konkretno po neki časovnici navedete, kdaj se bodo ti posamezni ukrepi izvajali? Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala lepa.
Najprej moram povedati, da se je treba zavedati, da med obmejna problemska območja uvrščamo 90 občin in da v teh občinah živi petina vseh prebivalcev, ki tako živijo na izredno redko poseljenem področju. Na ministrstvu se zavedamo pomena skladnega regionalnega razvoja in problematike odseljevanja mladih in perspektivnih kadrov, zato smo že namenjali in bomo še namenjali sredstva po različnih ukrepih. Relevantni ukrepi za tekoče leto so naslednji. Prvič. Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih, izvajalec je Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice, upravičenci podjetja in zavodi, razpisanih je bilo 14 milijonov evrov za leto 2020, v letu 2021 pa dodatnih 8 milijonov. Mikrokrediti, izvajalec Slovenski podjetniški sklad, sredstva 7,9 milijona evrov v letu 2021. Tretjič. Ukrepi za povečanje osnovne in energetske učinkovitosti v turizmu, izvajalec Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, realizacija 2,7 milijona evrov v letu 2019, 3,9 milijona evrov v letu 2020, predvidoma 16,5 milijona evrov v letu 2021 in 4,8 milijona evrov v letu 2022. Četrtič. Javni razpis za financiranje spodbud za ponovni zagon poslovanja podjetij na obmejnih problemskih območjih, tako imenovani covid razpis, izvajalec Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, sredstva 9,2 milijona evrov v letu 2021. Petič. Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih v letih 2021 in 2022, izvajalec naše ministrstvo, upravičenci podjetja in tudi zadruge, razpisana sredstva 23,8 milijona evrov v letu 2021, 8,3 milijona evrov v letu 2022 in v letu 2022 še 15 pa pol milijonov evrov. Prispelih je 186 vlog, pozitivno rešena 101, dodeljenih sredstev 7,6 milijona evrov v letu 2021 in predvidoma 15 pa pol milijonov v letu 2022. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Jani Prednik bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.
Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): En lep pozdrav vsem!
Upam, da bo ministru uspelo priti do dvorane. Zaradi izjemnih okoliščin, ki so posledica pandemije covida-19, začasno ne veljajo pravila o uravnoteženosti državnih proračunov in obveznem zniževanju javnega dolga pod 60 % bruto domačega proizvoda. To dejstvo Vlada seveda s pridom izkorišča. Javni dolg je po dolgoletnem mučnem zniževanju močno zrastel, presegel 40 milijard evrov in se približuje 90 % bruto domačega proizvoda, proračunski primanjkljaj pa je lani znašal 8,4 %. Pri tem velja izpostaviti, da je Vlada za spopad z epidemijo porabila zgolj polovico tega omenjenega zneska. Na redni seji, ki jo začenjamo danes, bomo obravnavali proračunske dokumente, ki jasno dokazujejo, da Vlada tudi v prihodnjih letih načrtuje visoke primanjkljaje in javno porabo, ki v primeru veljavnosti fiskalnih pravil nikakor ne bi bila dopustna. Glede na hkratno rast zadolževanja in rast z epidemijo popolnoma nepovezanih stroškov, ki jih dopušča trenutna vlada, se zdi, da se ponavljajo vzorci iz prejšnjih vlad, ki jih je vodil trenutni premier. Najprej čezmerno zadolževanje in brezglavo trošenje, ki jima sledijo visoka rast določenih plač v javnem sektorju in trajna znižanja davčnih prihodkov, zaradi česar postaneta proračunski primanjkljaj in javni dolg nevzdržna. Takrat pa sledi grobo rezanje porabe, ki najbolj prizadene najšibkejše in ustavi gospodarsko rast. V letu 2022 smo verjetno še na varni strani, a že za leto po tem ni več jasno, kakšne bodo fiskalne omejitve. Proračunski predlogi za leto 2023 kažejo zgolj na to, da namerava vlada plesati, dokler se glasba ne ustavi. Nihče ne ve, kakšni so njeni načrti in strategije za obdobje po tej epidemiji.
Zato vas v prvem delu, spoštovani minister, sprašujem:
Kdaj pričakujete ponovno uveljavitev fiskalnih omejitev iz pakta za stabilnost in rast?
Kakšna so pogajalska izhodišča Slovenije za reformo fiskalnih pravil?
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje.
Res je, da smo v času izrednih finančnih razmer, ko ne veljajo fiskalna pravila, ko govorimo o odstopni klavzuli in ko ne veljajo niti maastrichtska pravila na ravni Evrope. Še več, govorimo o ekspanzivni fiskalni politiki, ki ji sledi tudi monetarna politika. V okviru te monetarne politike so seveda možnosti za zadolževanje po relativno nizkih obrestnih merah na eni strani, po drugi strani pa je bila tudi reakcija Evrope in evropskih držav na to krizo dobra, učinkovita in lahko tukaj za celotno Evropo rečemo, da je odreagirala ustrezno. To kažejo rezultati, to niso osebne preference ali ocene. To kažejo rasti bruto družbenega proizvoda v povprečju – Slovenija tukaj odstopa navzgor – to kažejo ocene o nezaposlenosti – tudi tukaj Slovenija odstopa, je med najboljšimi – ravno tako število stečajev in tako naprej. Evropa se je spremenila tudi glede tega, Evropa se je spremenila tudi glede vodenja fiskalne in monetarne politike. Evropa ima vsekakor možnosti večjega nadzora in zagotavljanja večje stabilnosti monetarnega sistema. Po drugi strani je Evropa s tem, ko je odstopila od fiskalnih pravil v času krize, opustila tudi nekatere kriterije. Tukaj lahko govorimo o strukturnem primanjkljaju, na podlagi katerega Evropska komisija danes ne ocenjuje držav, ta strukturni primanjkljaj pa dejansko izračunava.
V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu bo pripravljen srednjeročni okvir, kako se bodo gibale javne finance, kako se bo dolg gibal, kako se bo gibal primanjkljaj oziroma kdaj bomo prišli do stanja, ko ne bo več primanjkljaja. S tega zornega kota ni nobenih nejasnosti. Tudi Evropska komisija bo po programu, ki danes še velja, konec aprila pripravila načrte po posameznih državah v skladu z načrtom za stabilnost in v okviru tega bodo jasni tudi trendi v javnih financah za Slovenijo. Tukaj je treba povedati, da Slovenija ni med tistimi državami, ki so najbolj zadolžene, je nekje na sredini. Tukaj je treba povedati, da je odziv gospodarstva zelo dober, kar pomeni, da so bili tudi ukrepi ciljani v redu, primanjkljaj se bo zniževal, tako da naj bi bili v letu 2024 že v okviru maastrichtskih kriterijev, se pravi, da bo primanjkljaj pod 3 % bruto družbenega proizvoda. Ob primerni gospodarski rasti fiskalna politika ne bo tista, ki bo obremenila to rast. Z drugimi besedami, s fiskalno politiko se ne bo zmanjševalo gospodarske rasti niti se s fiskalno politiko ne bo vplivalo na povečanje nezaposlenosti. Ne nazadnje to niso le moje besede tukaj. Podobne so besede mojih finančnih kolegov iz drugih držav.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Čisto na kratko. Najprej hvala za vse odgovore. Tu je treba osvetliti, da je prva vlada trenutnega premierja dopustila visoko rast zadolževanja bank, kar je bil tudi vzrok za drugo bančno sanacijo, ki jo je potem morala ena druga vlada izpeljati. Ta je sedaj pod silnimi kritikami, ker je to izvedla, ampak je po vaši vladi to ta vlada morala storiti. Z Bajukovo davčno reformo je prihodke proračuna ta vaša vlada zmanjšala za milijardo na leto, z Virantovim plačnim sistemom pa za milijardo povišala vsakoletne odhodke. Druga vlada trenutnega premierja pa je poskrbela za drugo fazo, za nasilno zujfanje, ki je zaustavilo in podaljševalo okrevanje po svetovni finančni krizi. V tretji vladi tega istega premierja pa spremljamo iste, a žal potencirane vzorce tega delovanja, zadolževanje in plače v javnem sektorju rastejo, vlada pa z davčnimi zakoni krepko niža prihodke proračuna. Manjka le še nov Zujf, ki ga je že mogoče slutiti v določenih izjavah, v sovražnem odnosu vlade do nevladnih organizacij, kulturnikov in do vseh drugih, ki jih vlada in njeni podporniki označujejo tudi, na žalost, za lenuhe.
Zato vas v tem dopolnilnem vprašanju sprašujem:
Kakšna je strategija vaše vlade, da bi se ob ponovni uveljavitvi fiskalnih pravil izognili novim nasilnim uravnoteženjem proračunov, kakršnih smo bili deležni v preteklosti s tako imenovanim Zujfom?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo. Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ta vlada ne načrtuje nobenega novega Zujfa. Krize in stanje izpred 15 let pa 10 let, če želite, so neprimerljivi. Tudi viri krize ali izvor krize takrat in danes sta popolnoma drugačna. Finančni sektor, banke so danes v popolnoma drugačnem položaju kot so bile takrat, pred 15 leti ali pa pred 10 leti. Danes govorimo o robustnosti bank, o kapitalski ustreznosti bank, o relativno majhnem obsegu tako imenovanih slabih kreditov. Podatki, kdor pogleda podatke, ne podatke Vlade, če želite podatke mednarodnih inštitucij, lahko ugotovi, da govorimo o popolnoma različnem dejanskem stanju. Tako da primerjav jaz niti ne jemljem kot dobronamerne. Ker te primerjave, kaj se je dogajalo pred 15 leti, so tako, kot da bi se zdaj pogovarjali, kaj se je dogajalo pred 25 leti pa kaj se je dogajalo, ne vem, če želite leta 1975. S tega zornega kota strokovne primerjave enostavno ne prinesejo zaključkov na tej podlagi. Drugo, kar je, je, da je bančni sistem v drugačnem stanju, imamo drugačen vir, kriza je drugačna, danes govorimo o tako imenovani sektorski krizi, takrat se je govorilo o splošni finančni krizi in tako naprej.
Ta vlada ne načrtuje nobenega drugega Zujfa, tudi stanje v Evropi je drugačno, kot je bilo takrat, tudi Evropa se je iz tistega stanja nekaj naučila. Danes ne misliti, da bo Evropska komisija prišla pa bo rekla, poglejte, od jutri naprej je pa treba zmanjšati to pa to pa to. Evropska komisija bo, kot sem rekel, konec aprila pripravila poročila za posamezne države, če bo seveda ta rok dejansko držal, in na podlagi tega bodo države v letih 2023, 2024 in 2025, za katera bo tudi ta načrt narejen, začele prilagajati javne finance pokriznim javnim financam. Se pravi, te javne finance, ki so danes, da tako rečem, okužene s krizo, se bodo takrat začele prilagajati. Po letu 2022 se bo o tem začelo govoriti, ker v letu 2022 velja splošna odstopna klavzula. Ne strašiti ljudi z nekim Zujfom. Nič se ne bo zgodilo čez noč, tudi evropska politika se je tukaj spremenila.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Minister, še enkrat hvala.
Strinjam se, da so bili razlogi različni po vaši prvi vladi, drugi in tudi danes so razlogi drugi, vendar se v vseh vaših vladah dogaja, da višate izdatke in nižate prihodke v proračun in s tem delate luknjo v proračun. Razumem, ko vi razlagate, da se bo prek potrošnje in prek vsega tega napolnil proračun, ampak oba veva, da se prek potrošnje proračun ne napolni tako kot prek drugih virov.
Mislim, da je ta tematika zrela za to, da jo obravnavamo na seji Državnega zbora. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Mag. Karmen Furman bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister!
V mesecu maju sem na vas naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z dostopnostjo državljanov do opravljanja vozniških izpitov. Dejstvo je namreč, da se je v letu 2014 spremenila zakonodaja, na podlagi katere je pričel veljati tudi nov pravilnik o opravljanju vozniškega izpita, ki pa je takrat razburil marsikaterega državljana, ki ne živi v bližini kakšnega večjega mestnega središča. Zaradi združevanja izpitnih centrov je namreč pravilnik ukinil možnost opravljanja praktičnega in teoretičnega dela vozniškega izpita v manjših krajih, kar je pomenilo na eni strani nov, dodaten korak k centralizaciji naše države, po drugi strani pa je takšna sprememba povezana tudi s precej višjimi potnimi stroški tistih kandidatov, ki lahko od takrat dalje vozniški izpit opravljajo le še v večjih in bolj oddaljenih izpitnih centrih. Glede na to sem vas hkrati tudi zaprosila za proučitev sprememb pravilnika v smeri, da bi se lahko vsaj teoretični del vozniškega izpita opravljal v tistih občinah, ki za to izpolnjujejo prostorske in tehnične pogoje. Kot primer je bila izpostavljena Občina Slovenska Bistrica, iz katere tudi prihajam in situacijo poznam in vem, da tam Ljudska univerza Slovenska Bistrica razpolaga z vso potrebno opremo in prostori za izvedbo teoretičnega preverjanja znanja. S takšno spremembo pravilnika bi torej lahko občani občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica, ki torej spadajo pod Upravno enoto Slovenska Bistrica, po novem opravljali teoretični del vozniškega izpita tudi v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica. S strani Javne agencije za varnost prometa smo že prejeli pozitiven odgovor, da razpolagajo z zadosti kadra, da bi izvajanje teoretičnega dela izpita lahko zagotovili tudi v Slovenski Bistrici, vendar pa javna agencija svoj odgovor hkrati dopolnjuje tudi z navedbo, da bo agencija uredila materialne pogoje za izvajanje izpita na novi lokaciji, torej v Občini Slovenska Bistrica, po spremembi pravilnika, za katerega pa ste kot minister seveda pristojni vi.
Zato me, spoštovani minister, danes zanima:
Ali in kdaj bodo lahko občani občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole teoretični del vozniškega izpita opravljali tudi v Slovenski Bistrici?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Spoštovana gospa poslanka, moram vas seznaniti, da je bil v petek, 12. novembra, v medresorsko usklajevanje posredovan pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o vozniškem izpitu. Pravilnik o vozniškem izpitu se dopolnjuje z naslednjimi vsebinami. Prvič. Dodatno opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita v Slovenski Bistrici – s tem dajem odgovor na vaše vprašanje. Drugič. Dodatno opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita v Ajdovščini, Ilirski Bistrici in Tolminu. Dopolnjuje se tudi z določitvijo 30-dnevnega roka, v katerem mora izpitna komisija omogočiti kandidatu opravljanje vozniškega izpita. Rok se začne šteti naslednji dan po prijavi k teoretičnemu oziroma praktičnemu delu vozniškega izpita na upravni enoti. Skladno s poslovniškimi roki je predlagana uveljavitev pravilnika konec meseca novembra 2021 in uporaba z dnem 1. januar 2022. Torej, v Slovenski Bistrici bo opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita mogoče s 1. 1. 2022. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za ta vaš odgovor, spoštovani minister. Najlepša hvala tudi za vaš posluh, kako zakonodajo s spremembo približati ljudem, kajti verjamem, da bomo s spremembo tega pravilnika olajšali pot do oprave vozniškega izpita tudi marsikateremu bodočemu mlademu vozniku. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, želite besedo? Ne.
Predlagam, da gremo naprej. Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Decembra 2017. leta je bila v Državnem zboru sprejeta novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je spremenila določbe zakona na način, da se je bistveno spremenil način določanja mej dohodkovnih razredov, torej podlaga za določanje višine letnih pravic. Govorimo o otroškem dodatku, o državnih štipendijah, subvencijah vrtca in tako naprej. Pred spremembo so bile meje teh dohodkovnih razredov, ki so osnova za to, da se odloča, kdo bo prejel kakšno pravico in kakšna sredstva in kdo je ne bo, določene v odstotkih od neto povprečne plače, s spremembo pa se je meje razredov fiksiralo z nominalnimi vrednostmi. Ko se je zakon sprejemal, smo lahko poslušali argumentacijo, kako da se družinam z istim materialnim stanjem ne bo prav nič poslabšalo, bo, kot je bilo njihovo stanje pred spremembo, ker so bili nominalni zneski določeni od zadnje znane povprečne plače za celo leto, in sicer za leto 2016, takrat je povprečna plača v neto znesku znašala tisoč 30 evrov. Za posamezne letne pravice me zanimajo učinki te spremembe na socialni položaj upravičencev.
Zanima me torej:
Ali bi bili upravičenci do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev danes na boljšem ali na slabšem, če do navedene spremembe določanja mej dohodkovnih razredov ne bi prišlo?
Ali je ta sprememba z dohodkovnimi razredi pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev proizvedla več revščine, več revežev?
Koliko milijonov evrov je bilo na račun teh siromakov prihranjenih, če je bil to rezultat?
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Hvala, spoštovani poslanec Kordiš, za to vprašanje.
Podatke bom predstavil v dveh segmentih, in sicer do leta 2017 in po letu 2017. Sicer bi vam pravzaprav najlažje na to odgovorili v pisnem odgovoru, ker bi videli tudi tabele. Do leta 2017 sta bili, kot ste omenili, za dohodkovne razrede in višine transferjev uveljavljeni dve različni pravili. Eno je, da se je dohodkovni razred določil v odstotku od povprečne plače in višina dohodkovnega razreda se je tudi usklajevala s povprečno plačo. Na drugi strani pa se je višina transferjev otroških dodatkov in državnih štipendij usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Od leta 2017 naprej pa se je z novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev spremenilo to, da so se dohodkovni razredi določili v nominalnih zneskih in se je spremenilo pravilo usklajevanja višine dohodkov oziroma dohodkovnih razredov tako, da so se nominalni zneski dohodkovnih razredov usklajevali enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Od leta 2017 se, tako kot ste navedli, dohodkovni razredi, tako kot otroški dodatek in državna štipendija, usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Če primerjamo uskladitve in višine teh transferov pred letom 2017 in po tej spremembi, po letu 2017, lahko ugotavljamo, da sicer uskladitev nominalnih zneskov dohodkovnih razredov z rastjo cen življenjskih potrebščin narašča počasneje od uskladitve s povprečno plačo. Ta primerjava kaže, da bi bila uskladitev s povprečno plačo sicer ugodnejša, moramo pa upoštevati tudi izjemno leto 2020, ko so nastopili zaradi covida in vseh posledic covida šoki v gospodarstvu in smo bili priča deflaciji v višini 1,1 % in visoki rasti povprečne plače, in sicer kar v višini 6,6 % zaradi vseh covid dodatkov. Upoštevanje te povprečne višine, povprečne plače bi povzročilo nerealno povečevanje, nerealne dvige dohodkovnih razredov in posledično tudi transferov, tako da morda vseeno usklajevanje pred 2017 ni bilo najbolj optimalno. Vseeno na ministrstvu menimo, da je usklajevanje dohodkovnih razredov z rastjo cen življenjskih stroškov ustrezen način, vzdržuje realen nivo teh dohodkovnih razredov, odgovarja na realno stanje.
Kar je treba dodati, je pa, da je že od 1. septembra letos dejansko – ni znižano plačilo – vrtec že za drugega otroka, ki je skupaj s sorojencem v vrtcu , brezplačen, za tretjega in vsakega naslednjega pa brezpogojno brezplačen. Tako da se tako ali tako v bistvu razbremenjuje prejemnike teh transferov, otroških dodatkov, državne štipendije, plačila vrtca. In še na drugih ravneh tudi razbremenjujemo družine, tako da lahko tukaj govorim o nasprotnem procesu, kot ste ga vi omenili. In sicer na vseh ravneh podpiramo prejemnike teh transferov, predvsem družinskih transferov in tudi denarnih socialnih pomoči, da ne bi padli v tveganje za revščino. Po vseh kazalnikih OECD, Evropske komisije, tudi UMAR smo trenutno res precej uspešni, kar pa ne pomeni, da tukaj nimamo rezerve za še kaj postoriti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Gospod minister, mene bolj kot okoliščine zanimajo konkretni učinki na posamezne prejemnike, ki niso omejeni samo na recimo subvencije vrtcev in dostopnost vrtcev, ampak kot sem že uvodoma povedal, tu je otroški dodatek, tu so državne štipendije in še kaj. Skratka, cela paleta pravic do javnih sredstev, ki je povezana z dohodkovnimi razredi. Navedel vam bom en konkreten primer, primer državne štipendije. Številke, ki jih bom podal v nadaljevanju, so že take, da vključujejo inflacijo oziroma cene življenjskih potrebščin. Povprečna neto plača za leto 2020 znaša tisoč 208 evrov, po stari zakonodaji je prvi dohodkovni razred in s tem pravica do višjega zneska državne štipendije postavljen na 30 % povprečne neto plače. Pri današnji neto plači bi to znašalo 362 evrov, no, po spremenjeni zakonodaji pa je nominalni prag za ta dohodkovni razred postavljen nižje, postavljen je na 319 evrov. Se pravi, manj ljudi je upravičenih do tega višjega zneska. Še bolj očitno to velja za drugi dohodkovni razred, kjer je razlika celo večja, procentualno določen prag bi bil 435 evrov, veljavni prag je 382 evrov. Se pravi, učinek te reforme, kot kažejo številke, s katerimi lahko razpolagamo, je negativen na koristnike pravic iz javnih sredstev.
Zanima me, gospod minister:
Ali nemara razpolagate s kakšnimi številkami, koliko gospodinjstev je zaradi te reforme iz leta 2017 izpadlo iz pomoči?
Koliko gospodinjstev prejema nižje zneske, kot bi jih, če bi se pragovi še vedno določali kot delež od povprečne plače?
Koliko je skupna vsota sredstev, ki je bila na račun tihega šparanja javnih sredstev prihranjena v proračunu Republike Slovenije?

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanec Kordiš, hvala tudi za to dopolnilno vprašanje.
Seveda je težko v ustnem vprašanju komentirati konkreten primer, ki je gotovo, lahko rečem, zgovoren za posameznika, ki je v tej situaciji. Lahko se pa tudi po eni strani strinjam z vami, ta novelacija ZUPJS leta 2017 gotovo ni bila optimalna. Ravno zato smo se z ekipo tudi odločili, da bomo šli v predlog nove novele, ki bo kar prenekatero krivico, recimo ravno pri državnih štipendijah, ki ste jih izpostavili, odpravila in razširila krog upravičencev do državne štipendije. Hkrati bo tudi predlagala drugačne vrstne rede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, kar bo predvsem družinam z več otroki odpravilo krivico, ko so starejši sorojenci ob državno štipendijo zaradi tega, ker se upošteva otroški dodatek mlajših sorojencev pri njihovem preračunu. Tako da se lahko strinjam, da gotovo novela 2017 ni bila optimalna, ravno zaradi tega pa imamo zdaj v tej ekipi, tudi v koalicijski pogodbi smo se k temu zavezali, pripravljen predlog novele, ki bo marsikatero krivico tudi pri državnih štipendijah, tudi pri otroških dodatkih odpravila. No, pri uveljavljanju znižanega plačila vrtca pa smo že s 1. septembrom uveljavili veliko veliko razbremenitev družin in s tem z dejanji kažemo na to, da se zavedamo, da je potrebno družine podpreti v njihovi realnosti. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Moje poslansko vprašanje se ne v začetku ne v nadaljevanju ni nanašalo na aktualno socialno reformo Vlade, s katero bodo dodatne dohodke omogočili tudi družinam s 4 tisoč evri mesečne neto plače. To pomeni, da bomo srednji razred, v nekaterih primerih celo bogate financirali iz sredstev, ki bi morala biti namenjena reševanju revščine. Mi v Levici mislimo, da je to popolnoma napačen pristop, je pa, lahko rečem, skoraj logično nadaljevanje tega, kar smo videli v preteklosti. Denimo ravno na primeru teme, ki jo obravnava moje poslansko vprašaje, to je spremembe meja dohodkovnih razredov. V svojem poslanskem vprašanju sem res dal na prvo mesto boj proti revščini, sprememba dohodkovnih razredov iz odstotkov povprečne neto plače v nominalne zneske jih je preštimala na način, da so upravičenci do odhodkov iz javnih sredstev upravičeni do teh sredstev v manjšem obsegu in v nižjih zneskih, kot so bili, ker so se pragovi postavili na tak način, da zajamejo manj ljudi, kot bi jih zajeli sicer. Seveda bi v Levici to radi popravili in te dohodkovne razrede dvignili, kar me pripelje do moje druge poante z vidika administracije in vodenja same države. To, da so se v zakon za dohodkovne pragove napisali nominalni zneski, pomeni, da se, vsaj na tem področju, politika vodi popolnoma brez koncepta. Če ti misliš resno vzpostavljati ne samo socialni sistem, ampak kakršenkoli sistem v državi skozi zakonodajo, se boš kot hudič križa poskušal izogibati vpisovanju nominalnih zneskov v zakonodajo, kar tebe v resnici zanima, je mehanizem, po katerem naj določen sistem funkcionira, in to je tisto, kar mora v zakon.
Iz dveh razlogov, tako zaradi administrativne čistosti in enostavnosti kot tudi zaradi socialne pravičnosti v Levici želimo opraviti razpravo o odgovoru gospoda ministra Ciglerja Kralja na temo dohodkovnih razredov in kako so ti dohodkovni razredi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vzpostavljeni. Imajo direktne posledice na otroški dodatek, državne štipendije, subvencije vrtca in še kaj in seveda je edino pravilno, da nas tako v razmerah epidemije kot v razmerah postepidemije, ko vsesplošna kriza trka na vrata, ta vprašanja zanimajo in da nanje odgovarjamo socialno, solidarno in pravično.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 18. novembra 2021, v okviru glasovanj.
Maša Kociper bo postavila vprašanje ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Gospod Dikaučič, lep pozdrav tudi v mojem imenu!
Na vas ponovno naslavljam vprašanje o delegiranih evropskih tožilcih, in sicer zato ker ta zgodba po vsem tem času, potem ko je ministrica za pravosodje, vaša predhodnica, zaradi tega odstopila, še vedno ni dobila nekega epiloga. Nasprotno, zadeva se komplicira in zavlačuje. Zaradi Slovenije, ki je edina država, ki še vedno ni imenovala svojih tožilcev, se zavira delovanje Evropskega javnega tožilstva, in to evropskega organa, katerega naloga je pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, in za katerega je bistveno, da začne delati čim prej, sploh zato ker so se vse države v času covid epidemije znatno posluževale sredstev EU in je zelo nujno, da se ta poraba tudi kontrolira. Z ravnanjem v tej zadevi se je naša država tudi zaradi vas, gospod minister, uvrstila na zelo neslaven seznam tistih, ki jih Evropska unija šteje za problematične države, poleg Madžarske, Poljske in še koga smo zdaj tudi mi. To, da zaradi Slovenije Evropsko javno tožilstvo ne more začeti z delom, je zame gromozanska sramota. S tem in z vprašanjem nefinanciranja STA smo se po mojem mnenju postavili na en zelo zelo neugleden zemljevid v Evropi.
Da je zadeva še pravno totalno, da ne rečem kaj drugega, bom rekla smešna, ste pa poskrbeli v zadnjem času tudi vi, gospod minister. Najprej je Upravno sodišče v sporu, ki sta ga sprožila kandidata za evropska delegirana tožilca, ugodilo njuni tožbi in odpravilo – mislim, da pravniki vemo, kaj pomeni odpravilo – sklep Vlade, s čimer je prvi postopek za izbiro evropskih delegiranih tožilcev razglasilo za neuspešnega in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Kot veste, je Vlada nato sprejela sklep unikum, da sodbe ne more izvršiti zaradi ponovnega razpisa. Potem ko Vlada sprejme takšen sklep, se ta dva tožilca ponovno prijavita na ponoven razpis, vi pa ste, če podatki iz medijev držijo, ponovni kandidaturi obeh tožilcev zavrgli, ker naj bi bil do pravnomočne sodbe še vedno v teku prvi razpis. Ne razumem, kaj se Vlada in vi kot njen minister greste. Dajte se vsaj odločiti, katero špuro boste zasledovali.
V zvezi z razpisom za evropska delegirana tožilca me zanima:
Ali boste vztrajali pri tem, da ni mogoče več vztrajati pri prvem razpisu, ker je že v teku drugi razpis, ali se boste odločili drugače?
Prosim za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospa poslanka.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Hvala lepa. Spoštovana poslanka, najlepša hvala za vaše vprašanje.
Ob imenovanju za ministra sem poudaril, da bom v času opravljanja funkcije ministra dosledno spoštoval ustavo, pravni red in odločitve sodišča, in tako tudi ravnam. Postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ima več faz, kot veste. Tudi v nacionalni del izbire kandidatov je dejansko vključenih več organov, seveda vsak s svojimi pristojnostmi. O tem je bilo že veliko zapisanega pa tudi povedanega, zato se na tem mestu ne bi ponavljal. Ob vseh zapletih, ki so se v zadnjih mesecih pojavili pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, sem vedno ravnal v skladu z usmeritvami Vlade, in sicer v času, ko je Upravno sodišče prvo tožbo neimenovanih kandidatov zavrglo, nazadnje pa tudi v skladu z odločitvijo Upravnega sodišča, ki je sprejelo odločitev, da odpravi sklep Vlade in zadevo vrne Vladi v ponovni postopek.
V zvezi z odločitvijo, da izdam sklep o zavrženju kandidatur, bi rad poudaril naslednje. Upravno sodišče je v svoji sodbi sprejelo odločitev, da se odpravi sklep Vlade z dne 27. 5. 2021, s katerim je Vlada ugotovila, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki je bil objavljen 9. 10. 2020, že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zaradi česar na njegovi podlagi pripravljen predlog Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov ter se zato Vlada z njim ni seznanila, in Upravno sodišče je zadevo vrnilo v ponovni postopek. Glede na to odločitev Upravnega sodišča je ministrstvo ugotovilo, da glede začetega postopka javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev z dne 9. 7. 2021 obstaja do odločitve v zadevi, ki je bila vrnjena v ponovni postopek, ovira iz 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, in sicer da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali pa sodni postopek. Ker gre za procesne predpostavke, ki jih mora organ ugotavljati po uradni dolžnosti, mora seveda organ takšno vlogo zavreči, tudi če se kasneje v postopku izkaže, da obstaja razlog za njeno zavrženje, vendar le do izdaje odločbe prve stopnje. Če torej upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti. Upoštevajoč vse to navedeno je tudi ministrstvo izdalo sklep o zavrženju kandidatur. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovani minister, verjamem, da je za kakšnega prava neukega državljana, ki tole posluša, tole, kar ste zdaj povedali, popolnoma nerazumljivo, meni pa je razumljivo. In razumljivo mi je točno na en način. Noro zapletanje in iskanje izgovorov, da se teh dveh delegiranih tožilcev ne imenuje. Saj oba veva, da je to tako. Kar sem vas jaz vprašala, je, kaj se zdaj greste na Vladi, kaj se greste glede na to, da je Vlada celo sprejela sklep, da sodbe ne more izvršiti zaradi ponovnega razpisa. Se pravi, Vlada je štela prejšnji razpis za končan in ugotovila, da ne more odpraviti prejšnjega sklepa, zato ker se je začel novi razpis, ko se pa ta dva ista človeka ponovno prijavita na ta drugi razpis, očitno edini obstoječi po mnenju Vlade, pa vi njuno vlogo zavržete. Iz koga se mi delamo norca?! Zame je ta zaplet nič drugega kot pokazatelj, kam smo zašli v tej državi. Kaj lahko mi poslanci, opozicija in državljani naredimo, ko Vlada ne spoštuje zakonov? Vsa stroka je bila pri tem enotna. Vsa stroka. Tudi v pravni stroki veste, kako je, včasih tako, včasih drugače, eni tako, eni drugačna tolmačenja. Tukaj pa je odločitev Vlade, da ne bo upoštevala sodbe Upravnega sodišča, močno razburila vso širšo javnost. In po tej odločitvi Vlade še totalni posmeh celotni javnosti in tema dvema tožilcema, zlasti pa Evropskemu javnemu tožilstvu, ki čaka na kandidata, s tem, da ste pa zdaj vi zavrgli prijavo teh dveh. Kaj lahko onadva sploh naredita?! Državnotožilski svet ju je imenoval, tako kot to zahteva zakon, vi jima pa zdaj na vse načine izpodbijate možnost, da bi kandidirala na tem razpisu. Prosim za odgovor, kaj sploh je po vašem mnenju zakonit način, da se ta razpis konča.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MARJAN DIKAUČIČ: Kot sem že povedal, so razlogi za zavrženje vloge, in sem vam jih prej tudi pojasnil. Kot vedno do sedaj bom tudi v prihodnje ravnal v skladu z veljavnim pravnim redom in odločitvami sodišč. Tega se bom držal. Hvala.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Vi ne ravnate v skladu z veljavnim pravnim redom …

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Samo trenutek, gospa poslanka. Za magnetogram: zahtevo za postopkovni predlog imate.

Nadaljevanje MAŠA KOCIPER (PS SAB): Se opravičujem. Bi se poslužila te poslovniške možnosti, ampak sem se malo razburila in hotela najprej povedati, da vi ne igrate v skladu z veljavnim pravnim redom. Če vam do zdaj to še ni jasno, potem pa res bog pomagaj. V skladu z veljavnim pravnim redom bi bilo, da bi imenovali edina dva s strani Državnotožilskega sveta predlagana tožilca. Vlada bi se z njima seznanila in zadeva bi šla na višji nivo, na nivo Evropske unije, kjer kolegij Evropskega javnega tožilstva sploh nima možnosti, da izbira. Se pravi, ta institut je celotno imenovanje in celotno zaupanje o tem, da bodo imenovani pravi kandidati, prepustil državam članicam. Ta postopek je, kar se tega tiče, povsem jasen. O tem se strinjajo pravniki, ki jih dajemo bolj na levo, in pravniki, ki jih dajemo bolj na desno stran. Celotna strokovna javnost je opozarjala, da je nespoštovanje sodbe Upravnega sodišča nedopustno in da bi Vlada kot nosilka izvršne veje oblasti z zavračanjem izvršitve sodne odločbe neposredno in očitno kršila določila o načelu pravne države in ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva. S tem stališčem Vrhovnega državnega tožilstva se je strinjal vsak pravnik v tej državi.
Ker ne morete več odgovoriti, predlagam podpredsednici, da opravimo resno razpravo o tem, kaj se v tej državi lahko naredi, ko sama Vlada in njen minister ne spoštujeta zakonov. Kaj lahko naredita recimo dva kandidata, prejšnji razpis je bil razveljavljen, njuna prijava na novi razpis je bila pa zavržena? Kam gremo v tej državi, kakšen pravni red je to in kakšno spoštovanje pravnega reda in pravne države? Upam, da bomo to razpravo opravili in da se bodo celo poslanci koalicije strinjali, da je tako pri tej zadevi kot pri STA šlo za direktno kršitev slovenskega pravnega reda. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. O vašem postopkovnem predlogu bomo odločali v četrtek, 18. novembra, v okviru glasovanj. Sicer pa bo razprava, podobna vašemu predlogu, tudi v ponedeljek na interpelaciji.
Nadaljujemo. Mag. Dejan Kaloh bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa. Spoštovani kolegi v razpravni dvorani, spoštovani minister, gospod Janez Cigler Kralj!
V tem obdobju smo izvedeli, kdo se je znašel na seznamu prejemnikov sredstev v okviru razpisa za vlaganje v razvoj oziroma v dvig infrastrukture za oskrbo starejših, tako imenovanega REACT-EU. To je bilo 17 zavodov. Na Štajerskem je bil izbran Dom upokojencev Ptuj, smo videli, po drugi strani pa je Vlada v načrt razvojnih programov za obdobje od 2021 do 2024 vključila tudi gradnjo dislocirane enote Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Kozje, s čimer so bile zagotovljene dodatne kapacitete za 49 uporabnikov. Se pravi tudi na štajerskem koncu. Vendarle bi želel zdaj opozoriti, spoštovani minister, da imamo na štajerskem koncu tudi mega ustanovo za oskrbo starejših občanov. Seveda govorim o Domu Danice Vogrinec, ki je izrazito sodobno, razvojno usmerjen zavod, javni socialnozdravstveni zavod. In tukaj, kot veste, ga je tudi Evropska zveza za starejše nagradila, je dobil celo priznanje za obdobje 2018–2020 kot najboljši dom starostnikov v vsej Evropi. Njegov menedžment, njegovo strokovnost je tudi prepoznala Evropa širše. Seveda pa ta priznanja nekako niso zadostni pogoj za zagotavljanje kvalitetnih storitev za starejše, to je jasno. Nekaj so priznanja, nekaj pa so seveda potrebni investicijski ciklusi za izgradnjo in ustrezno posodobitev te infrastrukture. Kot veste, skupna kapaciteta te blagovne znamke, ki ji domačini pravimo Danica, je 809 postelj. Tudi pravilnik imamo o teh minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev. Jaz mislim, da iz tekočega poslovanja nekako seveda zdaj Dom Danice Vogrinec ne more zagotoviti investicijskih sredstev. Zato vas, spoštovani minister, tukaj zdaj sprašujem, ker na zavodu so se prijavili na ta razpis React-EU v zvezi z obnovo enega bloka na Pobrežju in dislocirane enote Tabor, tudi Dupleka in Maribora. Na React-EU jih niso izbrali.
Moje vprašanje je sledeče:
Ali bo zdaj z vaše strani, se pravi s strani ministrstva, sledil kakšen podpis pisma o nameri za izgradnjo teh manjkajočih dislociranih enot Doma Danice Vogrinec?
In pa če se bo morebiti to našlo v samem integralnem proračunu, kot se je našlo, kot sem rekel, v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah?
Jaz mislim, da je bila vendarle neka pomota, če tako rečem, glede React-EU, tako da vas res prosim za odgovore na moja vprašanja.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, imate besedo.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec mag. Kaloh, hvala za to vprašanje.
Kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsekakor prepoznavam in sem soočen s potrebami za obnovo ali pa gradnjo domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov ter njihovih dislociranih enot tudi v Mariboru z okolico in umestitvijo v načrte razvojnih programov za 2021–2024. Morda najprej omeniva v povezavi s tem razpisom React, ki je čisto svež. Komisija je objavila – tudi na naših spletnih straneh in tudi javno komuniciramo – izbrane prijavitelje. 17 zavodov je z 18 projekti, ki so se prijavili na ponujena sredstva iz sklada React v višini 93 milijonov evrov. V Mariboru in njegovi okolici so se neodvisno od tega sklada React na področju investicij v socialnovarstvene zavode izvedli nedavno ali pa so v izvajanju naslednji projekti: Dom Danice Vogrinec je obnovil kuhinjo in pralnico; sofinancerski delež ministrstva je dobra 2,5 milijona evrov; Dom starejših občanov Tezno je dobil dodeljena sredstva, dobrih 700 tisoč evrov, za gradnjo enote za zagotavljanje začasnih namestitev, to je v sklopu deinstitucionalizacije; potem je iz enakega razpisa Dom upokojencev Ptuj dobil dodeljena sredstva v višini 1,4 milijona evrov za dnevni center. Dom upokojencev Ptuj je tudi bil uspešen s svojim prijavljenim projektom za prilagoditev obstoječe infrastrukture doma upokojencev zaradi covida-19 na razpisu React, in sicer v višini slabih 12 milijonov evrov. Dom starejših Ruše bo zgrajen s strani koncesionarja in tam bo 150 mest; prav tako Slivnica je tudi v okolici Maribora, tudi 150 postelj. In tam je še Hajdina, tudi koncesija, tudi za 150 mest. In še investicija v dozidavo in rekonstrukcijo objekta za povečanje kapacitet v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, v enoti Slovenska Bistrica, v višini 4,1; skoraj 4,2 milijona evrov. Torej kar nekaj teh investicij je odprtih ali so bile izvedene. Investicijska dokumentacija, to moram povedati, za ta zadnji projekt dozidave in rekonstrukcije enote v Slovenski Bistrici je še v postopku potrjevanja in predvidena zaključitev v načrt razvojnih programov v letu 2022.
Zdaj pa bi se vrnil nazaj na ta razpis React. 93 milijonov je bilo razpisanih sredstev, prijavljenih projektov je bilo za še več kot enkrat toliko. Torej prijaviteljev je bilo še za dodatnih 100 milijonov evrov. To kaže na to, da je bilo področje gotovo podinvestirano, nekako zapostavljeno, ni bilo dovolj investicij v preteklem desetletju in več. Epidemija covida-19 je pravzaprav razgalila stanje teh domov in nekako smo vsi skupaj uspeli zmotivirati izvajalce, da so se dobro pripravili, pripravili dokumentacijo, vse potrebne pogoje, kajti teh 100 milijonov evrov več, kot je bilo denarja na voljo, so vsi projekti, ki imajo gradbena dovoljenja, ki imajo dobro dokumentacijo, vendar je v nekaterih podrobnostih očitno komisija odločila, da niso dobili polnega števila točk, so pa razlike izjemno majhne. Lahko vam zagotovim, ker sem že na vezi s ključnimi ministri te vlade in predsednikom Vlade, da bomo podobno, to vam pa lahko zagotovim, podobno, kot smo to naredili na šolski infrastrukturi, zagotovili nekje v začetku prihodnjega leta potrebna sredstva, da bodo lahko vsi ti prijavljeni – ker imajo dobro dokumentacijo, vse potrebno – izvedli svoje projekte. Kajti potrebno je, da se štiri-, pet-, šestposteljne sobe odpravijo, da se da dostojno eno- in dvoposteljne sobe, da se infrastruktura v teh domovih, ki so najbolj potrebni in nosijo največje breme epidemije, izboljša. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z vprašanji.
Naslednji je na vrsti gospod Samo Bevk. Postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Janezu Poklukarju ter ministru za obrambo mag. Mateju Toninu.
Oba ministra sta odsotna, zato prosim poslanca, da pove, ali želi pisni ali ustni odgovor.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Glede na število potrjenih okužb je Slovenija že 4. novembra 2021 postala država z največjim številom potrjenih okužb na milijon prebivalcev. Na evropskem zemljevidu okužb smo obarvani črno, saj smo jih po sedemdnevnem povprečju potrdili več kot tisoč na milijon prebivalcev. Podobne razmere kot pri nas so le še v baltskih državah. Število potrjenih okužb in covidnih pacientov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, je nato samo še naraščalo. V slovenskih bolnišnicah je po današnjih podatkih hospitalizirano tisoč 8 pacientov, od tega 226 na intenzivnih oddelkih. Za hospitaliziranje navadnih pacientov je še nekaj prostora, saj je bilo na vrhuncu epidemije lanskega decembra v bolnišnicah okrog tisoč 300 pacientov. Veliko bolj kritično pa je stanje na intenzivnih terapijah, kjer bo veliko težje zagotoviti dodatne kapacitete, tako postelje in ustrezne medicinske aparature kot tudi primerno usposobljen kader za oskrbo najtežjih covidnih bolnikov. Če Slovenija ne bo zmogla zagotoviti dovolj velikega števila mest za covidne bolnike, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo, bo morala zaprositi za mednarodno pomoč; bodisi da bi k nam prišle usposobljene zdravstvene ekipe bodisi pa bi slovenske covidne bolnike vozili na zdravljenje v druge evropske države. Koordinator za covidne bolniške postelje na Ministrstvu za zdravje Robert Carotta je sicer za Radio Slovenija že potrdil, da se z drugimi državami dogovarjajo tudi o pomoči pri oskrbi bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Tako naj bi Ministrstvo za zdravje že začelo postopek sodelovanja z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo, kamor naj bi premeščali slovenske covidne bolnike v primeru, če bomo presegli naše maksimalne kapacitete na intenzivnih oddelkih.
V luči navedenega me zanima naslednje:
Ali namerava Slovenija v tem primeru zaprositi za pomoč v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite in programa rescEU?
Za kakšno obliko pomoči pri zagotavljanju dodatnih bolnišničnih kapacitet za covidne bolnike bi lahko Slovenija zaprosila?
Ali pogovori, ki že potekajo s sosednjimi državami in Nemčijo o morebitnem premeščanju slovenskih covidnih bolnikov, potekajo v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite?
Ali namerava Ministrstvo za obrambo za zagotovitev dodatnih bolnišničnih postelj za covidne bolnike aktivirati tudi mobilno vojaško bolnišnico Role 2 in vojaško medicinsko osebje?
Ker sta ministra danes odsotna in ker Poslovnik omogoča ministru 30 dni za pisni odgovor, bom prosil, da mi odgovorita na naslednji redni seji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ministra bosta torej odgovarjala ustno na naslednji redni seji.
Nadaljujemo. Dr. Franc Trček ima besedo. Postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Janezu Poklukarju, ki je odsoten.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Hvala, da lahko postavim prislovično odsotnemu ministru poslansko vprašanje.
Vprašanje se nanaša seveda na Zakon o lekarniški dejavnosti, ki je pač v Državnem svetu, ki je bolj platforma za lobiranje kot drugi dom slovenskega parlamentarizma, doživel veto. Kako gre po Poslovniku? Sledi razprava na matičnem delovnem telesu – Odboru za zdravstvo Državnega zbora, kjer je v imenu ministrstva državna sekretarka Forte predstavljala stališča, za katere je izjavila, da so to stališča ministrstva. Med predstavljanjem stališč je prebrala dobesedno nek lobistični pamflet Kemofarmacije in Salusa. Nas poslance, ki zastopamo javni interes, je označila za lobiste. Sočasno lagala o direktivi v času, ko Slovenija predseduje Svetu EU, da direktiva prepoveduje vertikalna povezovanja grosistov in lekarn, kar ni res. Skratka, dejansko je izpadlo, da resorno ministrstvo za zdravje zastopa interese dveh največjih grosistov, enega v tuji lasti, enega v lasti skritih, večinoma očitno slovenskih delničarjev; in ne v bistvu javnega interesa. Mi poslanci, ki zastopamo javni interes, smo pa lobisti. Skratka, čas politične norosti.
Ali je to uradno stališče ministrstva?
To je prvo vprašanje.
Jaz lahko odkrito povem, da kot občana in poslanca Socialnih demokratov iz Maribora me ljudje ustavljajo na cesti in mi pravijo, kaj bo s Farmadentom. Druga zgodba je, čeprav so Mariborske lekarne 3. 11. letos pisale, da zagovarjajo to vertikalno povezavo, je Lekarniška zbornica, kjer je članstvo obvezno, na strani lobistov, na strani teh dveh prej omenjenih podjetij. Če pogledate v Erar, so od leta 2003 tako mariborske kot ljubljanske lekarne dejansko dale skoraj četrtino vseh prispevkov, prihodkov, ki jih ima Lekarniška zbornica, to je 23 %.
Zato je tudi moje drugo vprašanje:
Ali ministrstvo razmišlja o tem, da članstvo v neki zbornici, ki ne zastopa interesov svojih članov, ne bi bilo več obvezno?
Kakorkoli že obračamo, nekaj, kar je 50 let obstajalo v Mariboru, Farmadent, kar je ustvarilo pet generacij, minister Vizjak bi rekel – glupih davkoplačevalcev, bi bilo sedaj treba uničiti, ker očitno ni javni interes to, kar bi ta vlada zastopala.
Seveda zahtevam ustni odgovor na naslednji 28. seji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Tudi vam bo minister odgovoril ustno na naslednji seji.
Naslednji je na vrsti gospod Jure Ferjan. Postavil bo vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospa podpredsednica, najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci! Cenjeni minister!
Ena izmed pomembnejših prioritet aktualne vladne koalicije in Vlade Republike Slovenije je skrb za starejše in vzpostavitev ter izboljšanje pogojev za mirno, varno in dostojno tretje življenjsko obdobje. Za ta cilj je bilo storjeno v aktualnem mandatu te vlade že kar nekaj konkretnih ukrepov in rešitev. Dvignila se je zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo s 581 evrov na 620 evrov. Dvignila se je tudi najnižja pokojnina in najnižja invalidska pokojnina. Veliko je bilo narejeno tudi glede usklajevanja pokojnin. Bila je izvedena tako redna kot izredna uskladitev pokojnin. Odpravila se je diskriminacija kmečkim zavarovancem. Pomembno je zagotovo tudi to, da so tisti upokojenci z najnižjimi pokojninami, več kot 300 tisoč jih je v Sloveniji, prejeli tudi po 2 solidarnostna dodatka v skupni višini 260, 460 oziroma 600 evrov. Vsi upokojenke in upokojenci pa so v sklopu turističnih bonov le-te tudi prejeli, in sicer v višini 200 in 100 evrov. Mislim, da vsi vemo, da je v parlamentarni proceduri kar nekaj zakonov, ki bodo ne samo na starejše, ampak praktično na vse prebivalke in prebivalce naše države močno vplivali, nekateri posredno, nekateri pa tudi neposredno. Tukaj bi izpostavil Zakon o dolgotrajni oskrbi pa demografski sklad, zagotovo tudi novela Zakona o dohodnini, Zakon o debirokratizaciji in še bi lahko našteval, pa se bom na tej točki ustavil. Skratka, gre za sistemske zakone, ki v bistvu urejajo zelo občutljiva področja in bojo dejansko vplivali na vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo, nenazadnje ki v Sloveniji živijo.
Spoštovani minister, v zvezi z navedenim sprašujem:
Koliko so slovenski upokojenci in upokojenke prejeli v sklopu blažitve posledic epidemije covida-19?
Zanima me tudi:
Kakšne ukrepe je oziroma ministrstvo še načrtuje za izboljšanje razmer oziroma da bo tretje življenjsko obdobje res varno, mirno in dostojno?
Zanima pa me tudi, spoštovani minister:
Kakšno je gibanje pokojnin oziroma gibanje rasti pokojnin v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjih desetih let?
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec Ferjan, hvala za to res pomembno vprašanje.
Morda uvodoma poudarim, da sem si med tremi glavnimi prioritetami tega mandata s svojo ekipo kot najpomembnejšo zastavil celovito skrb za starejše. Epidemija covida-19 je seveda to prioriteto še bolj poudarila in povzročila, da smo še bolj aktivno morali zaščititi najranljivejše, kamor starejši spadajo. Postavili ste mi 4 konkretna vprašanja. Poskusil bom biti čim bolj konkreten. Odgovor na prvo vprašanje bi tako želel pojasniti, da sta bila v okviru skrbi za starejše med epidemijo covida-19 na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja dva ukrepa namenjena zgolj prejemnikom pokojnin in invalidskih nadomestil. Prvi ukrep je bil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za uživalce pokojnin in invalidskih nadomestil, in sicer smo v zneskih, kot ste jih vi navedli, v prvem valu, ki smo jih izplačali 30. aprila 2020, namenili skupni znesek 66,5 milijona evrov in v drugem valu, ki se je izplačal 1. januarja 2021, skupni znesek v višini 67 milijonov evrov. Enkratni solidarnostni dodatek je bil izplačan tudi prejemnikom poklicnih pokojnin, in sicer v prvem valu v višini skupaj 11 tisoč evrov in v drugem valu v skupni višini okoli 11 tisoč evrov.
Odgovor na drugo vprašanje bi z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja želel poudariti in pojasniti, da je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj rešitev, ki so vplivale na dvig socialne varnosti prejemnikov pokojnin. Poleg rednih sistemskih uskladitev pokojnin so bile tako izvedene tudi dodatne izredne uskladitve, na podlagi katerih so se v preteklih letih pokojnine uskladile v precej višji višini, kot pa bi se, če bi se usklajevale zgolj po sistemskem zakonu. S temi usklajevanji smo torej šli naproti tem najranljivejšim prejemnikom pokojnin, ki si zaslužijo dostojne prejemke, dostojno starost, saj so pošteno oddelali svojo aktivno dobo. Torej ta ukrep usklajevanja, sistemskega ali pa izrednega, zajame vse upokojence in se s tem izboljšuje socialna varnost vseh prejemnikov pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Več sredstev smo namenili tudi za izplačilo letnega dodatka. Nekatere sistemske spremembe, ki so v zadnjem letu in pol vplivale na področje pokojnin, gotovo je treba na tem mestu izpostaviti novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2I, s katero je bilo skrajšano prehodno obdobje za dvig odmernih odstotkov, ki jih je sicer prinesla že tako imenovana mini pokojninska reforma iz leta 2019. Tisti, ki so sprejeli to mini pokojninsko reformo, so predvideli izenačitev odmernih odstotkov za moške s tistimi od žensk na 63,5 šele v letu 2025. Ta koalicija se je ob začetku mandata zavezala to obdobje skrajšati in tako bo odmerni odstotek za moške izenačen z ženskim na 63,5 % že v letu 2023 in tako bo odmerna lestvica po spolu izenačena. To je velik velik korak.
Zaradi hitrejšega zvišanja odmernega odstotka se bodo s prihodnjim letom posledično tudi hitreje zvišale vse pokojnine. Določena je tudi nova višina najnižje zagotovljene pokojnine ter novo uveden institut najnižje invalidske pokojnine. Prejšnjo rešitev ste že vi omenili, ta najnižja invalidska pokojnina pa je izjemno pomembna, saj prejemniki invalidskih pokojnin so izjemno ranljivi člani naše družbe. Povišale so se tudi pokojnine zavarovancev, ki so bili v pretežni meri zavarovani za ožji obseg pravic. Novela ZPIZ-2H je prinesla rešitve za vključitev dokupljene dobe po predhodno veljavni zakonodaji v pokojninsko dobo brez dokupa ter odločitev, da se je kmetom, ki so v preteklosti plačevali prispevke v enaki višini, kot je bila predpisana za širši obseg pravic, vendar pa so bili zavarovani za ožji obseg pravic, njihov status uskladil na način, da jim pripada tudi širši obseg pravic, saj so plačevali nenazadnje isto vsoto. Še veliko je tega, spoštovani poslanec. Zdajle sva nekje sredi drugega odgovora, morda mi boste dali priložnost, da še v nadaljevanju nadaljujem. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Zahtevo za dopolnitev ima gospod Ferjan.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Hvala ponovno za besedo.
Cenjeni minister, vam se zahvaljujem za prvi del odgovora na moja vprašanja. V nadaljevanju oziroma dopolnitvi pa vas bom prosil, da se dotaknete, kar se tiče obdobja zadnjih desetih let in gibanja oziroma rasti pokojnin slovenskih upokojencev in upokojenk ter kakšne so tudi nekako usmeritve za prihodnost. Dovolite mi, preden boste odgovorili na vprašanje, da še nekako zaključim svojo razpravo oziroma postavljanje tega poslanskega vprašanja z mislijo, da je verjetno edina ali pa vsaj največja garancija, da bodo v prihodnosti pokojnine višje, to, da so danes višje plače. In k temu moramo vsi stremeti, da se vzpostavljajo boljši pogoji za delo, da smo mednarodno konkurenčni, da imamo tudi primerljivo davčno okolje. In tisti ukrepi, ki jih je pripravila ta vlada in ki so že v parlamentarni proceduri, tudi k temu stremijo, pa ko govorimo o noveli Zakona o dohodnini, ko govorimo o paketu debirokratizacije in tako naprej.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec Ferjan, hvala za to možnost, da v dopolnilnem delu še nadaljujem z odgovori.
Torej vaše vprašanje, tretje po vrsti, se nanaša na gibanje pokojnin v zadnjih desetih letih v Republiki Sloveniji. Pojasnjujem, da je celotno strukturo gibanja pokojnin v Republiki Sloveniji zelo natančno mogoče najti v letnih poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so objavljena na spletni strani zavoda. Bi pa izpostavil, da se je na primer višina povprečne neto starostne pokojnine v letih od 2011 do 2020 povišala za 10,12 %, pri čemer je treba opozoriti, da se je gmotni položaj uživalcev pokojnin v obdobju od leta 2010 do 2015 zaradi interventnih zakonov, ki so usklajevanje pokojnin omejevali oziroma onemogočali, poslabšal, saj se je realna vrednost pokojnin v tem obdobju znižala. Po tem obdobju pa se je gmotni položaj spet začel počasi izboljševati. Ko pa hodim po terenu z vlado ali sicer z ekipo ministrstva, pa dobivam izjemno pozitivne odzive na vse intervencije, torej interventne pomoči upokojencem oziroma prejemnikom pokojnin in invalidnin, in na sistemske spremembe, ki nekako ljudem, katerim je bilo z nekaterimi krivicami tudi odvzeto dostojanstvo, vračajo to dostojanstvo.
Pa da mi ne zmanjka časa, še četrto vprašanje, projekcije gibanja pokojnin v prihodnjih letih. ZPIZ-2 določa redno uskladitev pokojnin, v okviru katere se morajo v skladu z zakonom vse pokojnine enkrat letno prilagoditi spremembam v ravni povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Predvideva pa tudi možnost izrednih uskladitev, čemur smo že bili priča v tem mandatu, ki se lahko opravi v odvisnosti od ugotovljene pozitivne gospodarske rasti v ugodnejših družbeno-ekonomskih razmerah. Letošnja gospodarska rast, če bo le-ta ugotovljena, bo tako lahko podlaga za določitev izredne uskladitve pokojnin v prihodnjem letu. Ekonomske napovedi za Slovenijo so izjemno ugodne, če bomo vsi skupaj stopili skupaj in res zdržali ta zahtevni čas, ko je virus izjemno razširjen v populaciji, da nam ne bo treba zapirati gospodarstva in vseh drugih delov družbe. Mislim, da lahko naredimo največ za to, da ohranimo tudi trg dela v takšni kondiciji, kot je, beležimo zelo nizke stopnje in številke brezposelnih, če omogočimo podjetjem, da bodo delala, da bodo ljudje imeli delo, da bo ljudem tudi izplačana večja plača, da bodo vplačani višji prispevki, potem smo na dobri poti, da imamo varne in višje pokojnine tudi v prihodnosti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Nadaljujemo.
Gospod Željko Cigler bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Gospa ministrica, po vaših podatkih ministrstva za šolstvo je bilo v šolskem letu 2021/2022 izdanih 660 odločb o zagotovitvi začasnega spremljevalca za otroke v osnovnih šolah. Te odločbe so pripravile komisije za usmerjanje na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami na Zavodu za šolstvo. Te odločbe zagotavljajo spremljevalca za osnovni in razširjeni del vzgojno-izobraževalnega programa, na katerega je oseba usmerjena. Ministrstvo tudi navaja, da je edini kriterij za odobritev dodatne sistemizacije delovnega mesta spremljevalca, tega začasnega, da šola utemelji, da nima svojega kadra, da bi to naredila. Ob tem pa vaše ministrstvo, vi trdite, da nimate podatkov o tem, koliko otrokom je zagotovljen spremljevalec in v kakšnem deležu.
Sprašujem vas, gospa ministrica:
Zakaj ministrstvo za šolstvo javno zatrjuje, da ne razpolaga s podatki, koliko upravičencem so skladno z odločbo o usmeritvi spremljevalci zagotovljeni in v kolikšnem deležu delovnega mesta, če so ti podatki jasno razvidni s strani vašega ministrstva izdanih soglasij k dodatnim sistemizacijam delovnih mest spremljevalcev?
To so takšnale soglasja, ki jih imam, za vsako šolo v Sloveniji posebej.
Prosim za kumulativni podatek – in zakaj ga ne date:
Koliko upravičencem so skladno z odločbo o usmeritvi spremljevalci dodeljeni in v kolikšnem deležu?
Zakaj ministrstvo za šolstvo spremljevalcev ne zagotavlja skladno z odločbami o usmeritvi, torej za osnovni in razširjeni vzgojno-izobraževalni program, v katerega so osebe z odločbo usmerjene?
In kar je pomembno, gospa ministrica:
Kateri organ vašega ministrstva, v kakšni sestavi in na kateri pravni podlagi odloča o tem, katera odločba o usmeritvi se bo glede zagotovitve spremljevalca realizirala in v kolikšnem deležu?
V občini, iz katere prihajam, imajo na podlagi odločb učenci zagotovljenih 28 celih spremljevalcev. Vi jih zagotavljate 18,39. Od 0,25 delovnega mesta do 0,5 delovnega mesta, 0,65 ali koliko.
Kako se lahko ministrstvo in organ na ministrstvu odloča mimo odločbe o usmeritvi, ki je pripravljena na podlagi 57. člena Ustave Republike Slovenije in na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami?
In kako lahko vaše ministrstvo meni poda uradni odgovor, da ne razpolaga s podatki, koliko otrokom so zagotovljeni spremljevalci, če so ti podatki jasno dani vsaki šoli, ko zaprosi?
Podpiše pa to Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. In to podpiše vodja mag. Polona Šoln Vrbinc, vodja Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Zakaj teh podatkov javno ne objavite?
Prosim.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala, gospa podpredsednica.
Spoštovani poslanec gospod Cigler, najprej hvala lepa za korektno postavljena poslanska vprašanja na način, kot ste nam vnaprej povedali, da vas zanima. Zato vam bom lahko zelo zelo specifično, konkretno tudi odgovorila. Dovolite mi, da bom večino prebrala, da ne izpustim kakšnega pomembnega detajla. Kar se tiče vašega prvega vprašanja, da ne razpolagamo s podatki, moram povedati, da smo v tem vmesnem času v resnici prvič do sedaj vzpostavili en poseben sistem spremljanja, tako da vam bom lahko sedaj za tekoče šolsko leto že povedala podatke, o katerih sprašujete. Če je bil odziv našega resornega direktorata dan na takšen način, kot pravite, sedaj pred kratkim, potem se vam iskreno opravičujem za takšen odziv in bom poskrbela za to, da dobim pojasnila tudi na naši strani, zakaj je tako, ker te podatke sedaj, kot rečeno, s tem šolskim letom in z vzpostavljeno aplikacijo tudi imamo. Ta aplikacija nam v osnovi seveda lahko omogoča točno to, kar tudi sami izpostavljate. Sistematično spremljanje vseh odobrenih in zavrnjenih delovnih mest na podlagi posamezne vloge šole. In spremlja se kumulativne podatke po delovnih mestih in po številu vloženih vlog.
V letošnjem šolskem letu je bilo do danes obdelanih in odobrenih 237 vlog za začasnega spremljevalca v deležu 233 delovnih mest in 165 vlog za stalnega spremljevalca v deležu 240 delovnih mest. V obdelavi so še štiri vloge za začasnega spremljevalca v deležu 5,5 delovnega mesta in 12 vlog za stalnega spremljevalca v deležu 8,5 delovnega mesta. To so nove vloge. Zavrnjena ni bila nobena vloga, razen nekaj vlog, ki so bile napačno vložene, ampak so tudi te potem po ponovni vlogi bile odobrene. Toliko glede vašega prvega vprašanja. Vaše drugo vprašanje, zakaj MIZŠ spremljevalcev ne zagotavlja skladno z odločbami o usmeritvi, torej za osnovni in razširjeni vzgojno-izobraževalni program, v katerega so osebe z določbo usmerjene, je naš odgovor sledeč. MIZŠ zagotavlja pomoč stalnih spremljevalcev za vse učence in dijake, ki imajo v odločbi zapisano pravico do stalnega spremljevalca. Odločba o usmeritvi, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami, z zapisano pravico do začasnega spremljevalca se je v šolah izvajala tako, da otrok fizično pomoč dobi pri dejavnostih, ki jo potrebuje. Šola pomoč zagotavlja s svojimi zaposlenimi, ki jih financira ministrstvo. Dejavnosti, pri katerih otrok potrebuje pomoč, določi posebna strokovna skupina, ki pripravlja in potem tudi evalvira individualizirani program, pri tem pa sodelujejo tudi starši. Če šola tega s svojimi zaposlenimi ne zmore ali otrok potrebuje ob sebi še eno osebo, potem šola zaprosi za dodaten kader, ki ga ministrstvo tudi odobri. Pri tem ministrstvo ne tehta strokovnih argumentov, ampak seveda moramo odgovorno preveriti tudi kadrovsko in organizacijsko strukturo šole. To je tudi tisto, za kar smo sami kompetentni pri tej odločitvi. Skratka, ni naša naloga, da strokovno tehtamo, ampak predvsem pogledamo, kako je s kadrovsko in organizacijsko zapolnjenostjo.
Kateri organ ministrstva, v kakšni sestavi, na podlagi katerega pooblastila odloča o tem, katera odločba o usmeritvi se bo glede zagotovitve spremljevalca realizirala in v kolikšnem deležu, ste tudi spraševali. Vsaka šola ima svojega svetovalca, ki pregleduje skladnost organizacije šole z normativi in standardi ter usklajuje tudi sistemizacijo. Edini kriterij za odobritev dodatne sistemizacije delovnega mesta začasnega spremljevalca je, da šola utemelji, da fizične pomoči začasnega spremljevalca ne more zagotoviti s svojimi že zaposlenimi. Pravna podlaga za odobritev dodatnega kadra na podlagi vloge šole pa je v pravilnikih, ki urejajo normative in standarde za izvajanje posameznih programov v vzgoji in izobraževanju.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Cigler, imate zahtevo za dopolnitev?
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.
Spoštovana gospa ministrica, povedali mi niste nič novega, česar ne bi jaz prebral iz papirjev vašega ministrstva.
Še enkrat prosim, da mi odgovorite:
Koliko od 660 otrok, podajte kumulativne podatke, ne osebnih podatkov, koliko jih ima zagotovljenega spremljevalca v celoti in koliko v manjšem deležu, koliko jih je po procentih, koliko jih ima 0,5, 0,35, 0,25?
Gospa ministrica, odločba o usmeritvi je pripravljena na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Odločbo o usmeritvi mora ministrstvo izvesti v celoti, ker jo je pripravila komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, drugače se otrok ne more enakopravno z ostalimi sošolci vključevati v osnovnošolski program, ki ga po Ustavi jamči in financira država. Torej jamči in financira tudi posebne pogoje, med katere spada spremljevalec.
In ne razumem, če piše v odločbi zelo jasno, zelo jasno, da je otrokova pravica, da se mu zagotovi sprehod, zakaj se ta ne zagotovi?
Kako lahko utemeljite, da enemu otroku v skladu s pravilniki in normativi za izvajanje osnovnošolskega programa v osnovni ali pa posebni šoli ena komisija na nam nepoznani pravni podlagi na ministrstvu za šolstvo odloči drugače, kot je določeno v odločbi o usmeritvi?
Ta zadeva ne gre, odločba je zakon, treba jo je v korist otroka izvajati. In če se odločba izvaja ena tako, druga drugače, je to arbitrarno in diskriminatorno početje, ker se diskriminacije delajo tudi med otroci. Gospa ministrica, že nekajkrat smo obiskali vaše ministrstvo in ko smo razlagali vlogo spremljevalcev, mislim, da je bilo jasno, da je pomembno, da ta odnos funkcionira, da je produktiven, da se otroku pomaga, da otrok sprejme spremljevalca, da spremljevalec pozna otroka. In na tem področju bi vi morali spoštovati pravni red, Ustavo in blagostanje otrok v Sloveniji.
Zakaj tega ne počnete?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod poslanec.
Izvolite, gospa ministrica.

DR. SIMONA KUSTEC: Hvala lepa.
Podatki, ki sem vam jih prebrala, so podatki, ki so zanesljivo javno lahko objavljivi. Razumem pa tudi vaše vprašanje, na katerega sedaj nimam konkretnega oziroma natančnega odgovora, ker mi ga sodelavci niso pripravili. Lahko tudi z razlogom, da moramo spoštovati tudi osebno varstvo podatkov, vendar pa to bomo preverili in v primeru, da vam še lahko podam ta zelo specifičen odgovor na vaše vprašanje glede na posameznika, vam bomo to tudi pripravili. Kot rečeno, zdaj tega odgovora nimam, lahko si razlagam to tudi s tem razlogom spoštovanja osebnih, individualnih podatkov. Kar se pa tiče samih naših odločitev, kako in kaj, pa kot sem vam rekla. Mi dobimo na podlagi strokovne komisije potem v presojo na naši strani, kjer pa sledimo kazalnikom, ki so bolj povezani s samim upravljavskim delom posamezne šole, vendar bom pa hkrati tudi povedala, da smo dejansko v letošnjem letu vse vloge, ki so prispele, tudi pozitivno odobrili. Morebiti sprašujete kaj za nazaj, za kakšno zadevo, to je treba razčistiti. Še posebej recimo če gre za kakšna individualna vprašanja, bi tudi svetovala in prosila, če se lahko posamezniki kar neposredno s svojim konkretnim primerom obrnejo, pa bomo pogledali, na kakšen način lahko pomagamo oziroma pojasnimo za te individualne konkretne primere. Tisto, kar lahko rečem ta trenutek, pa je, da smo končno vzpostavili en sistem, s katerim lahko zdaj celovito spremljamo, in verjamem, da nam bo ta pomagal tudi nadoknaditi vsa ta odprta vprašanja pa tudi razumevanja, na katera tudi sami že ves čas opozarjate. In je tudi pravilno, da to počnete, in se vam zahvaljujem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod poslanec, imate postopkovni predlog?
Izvolite.

ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoča.
Dajem skladno s Poslovnikom predlog, da Državni zbor obravnava to problematiko otrok s posebnimi potrebami. 660 jih je tukaj z začasnim spremljevalcem, pri katerih se očitno pravni red in Ustava Republike Slovenije kršita. In ne zmoremo premika na bolje. In če sem jaz povedal, da imamo 660 otrok z začasnim spremljevalcem, kako mi ne more ministrstvo odgovoriti, da jih ima na primer 50 celega spremljevalca, 100 jih ima 0,25 delovnega mesta spremljevalca, 10 jih ima 0,5 delovnega mesta spremljevalca. To je preprosta zadeva za osnovno šolo. In tukaj ne sme biti vprašanja. Predvsem je pa ključno to, kako si lahko na ministrstvu dovolite, da tolmačite in izvajate zakonite odločbe o usmeritvi na različen način, na svoj način. To je zakon, ki se izvaja tako, in ne more se drugače. Rad bi samo še to, ministrica, še enkrat povedal, mislim, da bi lahko tudi iz drugih občin ljudje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami, potrdili, tam, kjer se je takšnemu otroku skladno z odločbo o usmeritvi zagotovil spremljevalec v celoti delovnega mesta, je bil napredek otroka jasen in evidenten, koristili smo otroku, njegovi družini, šoli.
Tam, kjer se to ne naredi, se dela otrokom nepopravljiva škoda. Tudi sošolcem v razredu, ker ne more normalno razred funkcionirati. Kako ministrstvo ob vsej tej svoji intelektualni kapaciteti, tudi vas zraven štejem, spoštovana gospa ministrica, tega ne more dojeti in krši pravice otrok eklatantno, evidentno v Republiki Sloveniji. In pri tem karavana gre dalje. Mi na to opozarjamo, opozarjamo. Na to opozarjajo šole, starši. Tu zadaj so otroci. Gospa ministrica, jaz ne razumem, zakaj lahko na isti šoli z isto odločbo en otrok dobi 0,25 delovnega mesta spremljevalca, drugi pa celo delovno mesto spremljevalca. Obema pa odločba o usmeritvi določa, da jima pripada za osnovni in razširjen program te šole celotno delovno mesto spremljevalca. Vidite, to je naš problem. Gospa ministrica, to je vaš problem. Upam, da ga boste rešili ali pa prevzeli odgovornost za to. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Sedaj pa ima besedo gospod Janez Moškrič. Postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Janezu Poklukarju, ki je odsoten.
Zato prosim, da poveste, ali želite pisni ali ustni odgovor.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Ustni odgovor na naslednji seji, zato ga bom tudi zastavil.
Spoštovani! V Republiki Sloveniji je javno zdravstvo dostopno vsem prebivalcem, nujne medicinske oskrbe so deležni vsi, ne glede na stopnjo in status zavarovalnih pravic. Hkrati imamo v ustrezni zakonodaji in pravilnikih podrobno opredeljeno skrb in odgovornost posameznika, da pri svojem delu ali izven njega ravna odgovorno in varno. Podrobno je določeno, kako mora delodajalec poskrbeti za zaposlenega in kaj so odgovornosti zaposlenega in samozaposlenega. Še več, če s svojim nevestnim in neodgovornim ravnanjem ogrozijo svoje življenje in zdravje ali življenje in zdravje posameznika, smo, so materialno in kazensko odgovorni in tvegamo, tvegajo izgubo določenih zdravstvenih pravic, ki so nam zagotovljene na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ostalih prostovoljnih zavarovanj, ki so možna na ozemlju Republike Slovenije ali izven. Če se vsi delodajalci, samozaposleni ter zaposleni tega zavedamo, saj so sankcije podrobno opredeljene v 76., 77. in 78. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, se tega očitno ne zavedamo v primeru odgovornega ravnanja v času razsajanja virusa covida-19. Če plastično prikažem, tukaj je moja mapa od prejšnjega delovnega mesta kot samostojnega podjetnika, nujno sem moral imeti izjavo o varnosti z oceno tveganja. Če tega ne bi imel, mi pravi prvi odstavek 76. člena, da se z globo od 2 tisoč do 40 tisoč evrov kaznuje za prekršek take narave. Potem so tukaj spričevala o varnem delu, ki ga mora vsak delodajalec in delavec permanentno obnavljati, potem gre tukaj za zaščitno opremo, v mojem primeru čelada, varnostni pas, primerna delovna obleka, obutev in tako naprej. To je vsa potrebna zadeva za neko delovno mesto v tej Republiki Sloveniji. Če bi kaj od tega umanjkalo in bi se zgodila nesreča, bi bilo hudo narobe. Na drugi strani imamo pa virus covida-19, kjer se lahko zaščitimo z masko.
Zato vas sprašujem:
Ali je smiselno ukrepati tudi v primeru nalezljive bolezni virusa covida-19 in uvesti soodgovornost posameznika, ki ni upošteval ukrepov za zajezitev in varno sobivanje z virusom covida-19 ali je celo zavestno kršil ukrepe ter s tem hudo ogrozil svoje zdravje in zdravje ljudi okoli sebe?
V mislih imam delno povračilo stroškov zdravljenja ali druge oblike participacije.
Zanima me:
Ali je tako razmišljanje tudi v drugih državah Evropske unije, saj iz medijev lahko razberemo, da nekatere države sveta resno razmišljajo v to smer?
Zato vas prosim za odgovor … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Dobili boste odgovor na naslednji seji.
Naslednja je na vrsti mag. Elena Zavadlav Ušaj. Postavila bo vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednica. Prav lepo pozdravljen, minister ter ostali kolegice in kolegi!
Moje poslansko vprašanje se bo nanašalo na problematiko asfaltne baze v Vrtojbi, in sicer predvsem zaradi tega, ker se tako Evropska unija kot naša država precej trudimo z vlaganji v zeleno tehnologijo. In tudi zato moramo napeti vse sile, da vsako onesnaženje, vsaka odstopanja od tega, kar bi nakazovalo na škodo zdravja ljudi, poskušamo čim bolj omiliti. Najprej bi se ministru zahvalila, ker je že v poletnih mesecih pokazal naklonjenost oziroma pripravljenost k pomoči pri tej problematiki, saj je obiskal občino Šempeter-Vrtojba in civilno iniciativo, ki je sodelovala pri pogovorih in tudi v katero so se združili zainteresirani krajani in krajanke na tem območju. In seveda smo takrat izmenjali kar nekaj problemov in raznih podatkov, da je potem lahko tudi minister pristopil k tej problematiki, da je potem tudi poizvedel, v kateri fazi naprej na pristojnih službah so dokumenti. Skratka, hvala lepa za ta del.
Od tistega dneva v začetku poletja pa do danes se je marsikaj zgodilo. Iniciativa je delala dalje in so se pokazala tudi nova dejstva, predvsem v tem delu, da se je pojasnilo glede presoje vplivov na okolje in glede vplivov okoljevarstvenega dovoljenja. Pristojne službe so podale, da okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, ker je obratovanje tega obrata z manjšo kapaciteto. Vsekakor pa se pokazalo, da bi bilo treba po mnenju civilne iniciative in v skladu z uredbo o posegih v okolje izvesti postopek za presojo vplivov na okolje. To je bilo prvo dejstvo, ki kaže na spremembo. Drugo pa so tudi zračni posnetki, ki kažejo na to, da je asfaltna baza delovala že pred zakonskim rokom, in sicer pred letom 1967; in zato bi bilo treba po mnenju iniciative tudi pridobiti gradbeno dovoljenje.
Pa me sedaj zanima;
V kateri fazi reševanja je vloga na inšpekcijskih službah?
Kaj so inšpekcijske službe v nadaljevanju ugotovile, da bi se ta problematika nekako le rešila in premaknila en korak naprej?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka, hvala lepa za to poslansko vprašanje.
Ja, res je, ko sem že pred kakšnega pol leta začel postopke in tudi svojo angažiranost na tem konkretnem projektu, tudi z obiskom v občini, delim tudi jaz s civilno iniciativo, z vami in s krajani skrb, da ob obratovanju takšnega objekta ne pride do škodljivih vplivov in učinkov na zdravje bližnjih krajank in krajanov. Zelo pogosto se dogaja, da se taki objekti, ki so bili pred petdesetimi leti ali še več nekje na obrobju oziroma bolj ali manj izven naselij, pojavijo zaradi širitve naselij kar naenkrat sredi naselja ali zelo v bližini hiš in ostalega. In seveda začne to krajane motiti. Tudi ozaveščenost ljudi se z leti krepi. To, kar je bilo pred petdesetimi leti za marsikoga sprejemljivo, danes več ni sprejemljivo in zaradi tega se pojavljajo nove zahteve ljudi glede takšnih objektov, kot je ta konkretna asfaltna baza.
Seveda precej je tudi na občini. Občina namreč s prostorskim načrtovanjem umešča takšne objekte v prostor oziroma z namensko rabo na določenem območju omogoča ali pa tudi ne takšne objekte. In zato je del prihodnjih aktivnosti v zvezi s to asfaltno bazo seveda tudi na prostorskem načrtovanju oziroma umeščanju v prostor takšnih objektov v okolja, kot je v tem primeru v tej občini. Na Ministrstvu za okolje in prostor smo prejeli tudi nadaljnje dopise civilne iniciative Vrtojba, ki je 13. oktobra posredovala dopis z navedenimi problemi, s katerimi se soočajo zaradi obratovanja te asfaltne baze Vrtojba, ter priložila poročilo Kakovost življenja v Vrtojbi, ki ga je izdelalo mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Ministrstvo je proučilo to poročilo ter ugotovilo, da vključuje informacije o stanju okolja, in sicer onesnaževanje tal, onesnaževanje podtalnice, hrup, emisije, snovi v zraku in prašne delce ter tudi vprašanje glede potrebnosti okoljevarstvenega dovoljenja asfaltne baze ter predpisov in ukrepov, ki se v asfaltnih bazah uporabljajo za zmanjševanje. Mi smo seveda tej civilni iniciativi odgovorili na to z dopisom 8. 11. tega leta. Del poročila, ki se nanaša na okolje, pa smo odstopili agenciji za varstvo okolja, ker je za to pač pristojna.
Torej če zelo strnem, tudi občina Šempeter-Vrtojba je v občinskem prostorskem načrtu že spremenila namembnost za zemljišče na območju asfaltne baze. Ministrstvo za okolje in prostor bo tudi poskrbelo, da bo delovanje baze v Vrtojbi v okviru pooblastil inšpekcije Republike Slovenije za okolje redno spremljano glede izpolnjevanja vseh okoljskih predpisov, zato smo tudi že kar nekaj inšpekcijskih nadzorov imeli v preteklosti. Na inšpekcijskem nadzoru recimo konec lanskega leta je bila tudi podana izjava zavezanca, da asfaltna baza ne predeluje, niti ne uporablja recikliranih asfaltnih zmesi. Glede na navedbe v tem poročilu o meritvah iz leta 2018 gre v bistvu za 80-tonsko asfaltno bazo, ki je bila proizvedena leta 1973. Zavezanec je tudi inšpektorju podal pisno izjavo v zvezi z morebitnimi spremembami posegov v okolje. Kolektor, to je družba, ki pač ima to bazo, je v pisni izjavi zagotovil, da na asfaltni bazi niso izvedli sprememb posega v okolje, za katerih bi bil po uredbi potreben predhodni postopek. Glede na ugotovitve na izrednem inšpekcijskem nadzoru, pridobljenem tolmačenju veljavne zakonodaje in izjavah zavezancev ugotavljamo, da za obratovanje te baze ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa
Gospa poslanka, imate dopolnitev.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala.
Vsekakor to, kar ste povedal, drži. Civilna iniciativa in tudi občina sta prebrali glede tega odgovora, ampak predvsem civilna iniciativa meni, da ni bil podan odgovor v istem delu, ali asfaltna baza potrebuje gradbeno dovoljenje. Kajti po odločbi iz leta 1965 je navedeno v 1. točki, da je dovoljenje za to, da se dovoljuje črpanje gramoza na zemljišču, kot je razvidno iz priložene dokumentacije, in pod 4. točko, da pred pričetkom del v asfaltni bazi mora cestno podjetje zaprositi za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja, s katerim se predpišejo tudi morebitni drugi tehnični varstveni ukrepi. In v tem delu dejansko, ker je z zračnih posnetkov razvidno in ker ima asfaltna baza samo to dovoljenje in nič drugega, civilna iniciativa meni, da v tem delu inšpekcija ni podala dovolj konkretnega odgovora. In jih zanima, kaj bodo v zvezi s tem preverili; tudi glede na to, da je Kolektor CPG predložil odgovor, da ni uporabnega dovoljenja pri njih v arhivu, tudi ne v arhivu upravne enote, niti v arhivu v Novi Gorici. S temi zračnimi posnetki bi bilo treba po njihovem mnenju narediti več in vložiti več truda, da bi se prišlo do pravih rezultatov.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka, jaz vam lahko zagotavljam, da bomo na Ministrstvu za okolje in prostor naredili vse, da odgovorimo na vse detajle civilne iniciative, ki izpostavlja ta problem. Kot sem povedal, smo poslali odgovor 8. novembra, torej prejšnji teden, in seveda v nadaljevanju, če nismo zadovoljivo pojasnili vseh teh zadev, ki ste jih sedaj izpostavili, vas seveda prosim, da civilna iniciativa izpostavi potrebo ali pa zahtevo po dodatnem pojasnilu vseh teh detajlov v zvezi z veljavnostjo dovoljenj iz prejšnjega, lahko rečem, tisočletja, ne samo stoletja. In bomo tudi odgovorili, tudi skozi tolmačenje gradbene zakonodaje, kaj se smatra za pridobljeno gradbeno dovoljenje, to se pravi gradnja pred katerim letom. Kajti morate vedeti, da so se predpisi precej spreminjali v tem času, dopolnjevali in nadgrajevali, zato so določeni objekti starejšega datuma tako ali drugače upoštevani; in bomo to tolmačenje tudi še dali, če je to seveda še problem. Kar se tiče formalnosti, bomo odgovorili na vse, zato vas prosim, da naj zahtevajo dodatna pojasnila glede na naš odgovor z 8. 11. Zagotavljam pa vam, da bomo z inšpekcijskimi nadzori, to se pravi permanentno in dosledno, nadzirali izvajanje spoštovanih prepisov glede mejnih vrednosti in ostalega obratovanja te asfaltne baze, ker se zavedamo, da je ta problem tam pereč. Zato bomo nenehno to spremljali in hkrati tudi ukrepali v primeru nespoštovanja predpisanih ukrepov, mejnih vrednosti ali kakršnih drugih odstopanj od veljavne zakonodaje. Po eni strani si tudi mi želimo ta problem rešiti. Jaz se strinjam, da dostikrat določeni objekti, ki so bili sprejemljivi pred desetletji, danes niso več sprejemljivi. Ključna je pri tem, kot sem povedal, občina. In občina je že začela s temi postopki. Res pa je veliko problemov glede pridobljenih pravic, kajti gospodarski subjekt tam posluje v skladu z veljavnimi predpisi, veljavnimi dovoljenji. Spremembe niso mogoče, kar tako se mu pa tudi tega dovoljenja ne da odvzeti. Mi bomo seveda skrbno spremljali, da pri tem svojem obratovanju spoštuje vse predpise, in s tem bomo maksimalno varovali zdravje ljudi in tudi izpostavljenost ljudi negativnim vplivom.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Imate postopkovni predlog, gospa poslanka?

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Ne, hvala.
Samo zahvalila bi se za odgovor ter za skrb za zdravje in življenje ljudi.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: To ni praksa. To lahko storite zunaj, potem ko opravite svoje.
Nadaljujemo. Gospod Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku, ki je odsoten.
Prosim, podajte zahtevo za pisni ali ustni odgovor.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Ostanem pri okoljski problematiki. Podnebna kriza je vse glasnejša. Prav je, da naglas spregovorimo o vseh njenih dejavnikih. Tudi industrijska množična živinoreja predstavlja enega izmed večjih globalnih okoljskih onesnaževalcev, ker med drugim prispeva znaten delež izpustov toplogrednih plinov. Kot kmetijska, kot gospodarska panoga je torej eden ključnih deležnikov v poglabljanju globalne podnebne krize in tudi njenih lokalnih vplivov. Na ozemlju Republike Slovenije med kmetijskimi panogami prednjači ravno živinoreja, kar je seveda problematično tako v luči okoljske, podnebne krize in kar posledično kliče po učinkovitih rešitvah na področju tudi pravičnega prehoda za kmete.
V zvezi s tem pa ministra za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano prosim, da mi odgovori na naslednja vprašanja, in prosim, da to stori ustno na naslednji seji:
Na kakšen način Republika Slovenija v svojih podnebnih politikah upošteva dejstva o okoljski in podnebni škodljivosti množične živinoreje?
Katere zaveze je in bo Vlada Republike Slovenije sprejela v smeri zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v živinorejski panogi?
Na kakšen način se na področju živinoreje v Sloveniji udejanjajo zaveze pariškega sporazuma o podnebnih spremembah?
Katere zaveze so predstavniki Vlade Republike Slovenije na aktualnem podnebnem vrhu v Gasgowu sprejeli na področju manjšanja ogljičnega odtisa skozi živinorejsko panogo?
Katerih ukrepov se lahko nadejajo slovenski kmetije v skladu s smernicami pravičnega prehoda?
Najlepša hvala službam Državnega zbora.
Želel bi, da minister, kot rečeno, odgovori ustno na naslednji seji.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Vojko Starović je naslednji na vrsti, postavil bo vprašanje ministru za infrastrukturo gospodu Jerneju Vrtovcu.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoča.
Spoštovani minister! Luka Koper je bila v preteklih dneh, v preteklem mesecu deležna velike medijske pozornosti. Ogromno se je govorilo še o enem v vrsti političnih kadrovanj in čistk, ki jih izvaja ta vlada. Manj pa se je govorilo o dogajanjih v zvezi z zemljišči na razvojnem območju Luke Koper, ki zanimajo Madžare in od katerih, ker jim je bilo to očitno nekoč nekako obljubljeno, se nočejo posloviti.
Zanima me:
Ali držijo navedbe, da se Madžarom znova obeta možnost nakupa, in to 46 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki sicer niso v lasti Luke Koper, a so zajeta v njenem prostorskem načrtu?
Gre za zemljišča, ki so v trenutni lasti Intereurope, glavni lastnik Intereurope je pa Pošta Slovenije, ki je državna, ki je v državni lasti, ima vlada vse ingerence nad njo. Vsa ta zemljišča, o katerih govorimo, so zajeta v prostorskih načrtih Luke Koper, zato so tako z vidika njenega razvoja kakor z vidika razvoja Slovenije silno pomembna, saj Luka Koper je okno v svet. Ti madžarski apetiti pravzaprav niso nič novega. Obljubljala jim je že koalicijska partnerka SMC, ki je vodila vlado; in v ta najpomembnejši infrastrukturni projekt drugi tir so hoteli pripeljati tujce, in to Madžare. V Poslanski skupini SAB smo že tedaj poudarjali, da je šokantno, s kakšno lahkoto se država odpoveduje tako velikim zemljiščem, čeprav hkrati vemo, da zemljišč Luki Koper primanjkuje.
V stranki SAB temu ostro nasprotujemo in me zanima:
Kaj boste vi storili kot infrastrukturni minister, ki bi morali braniti to naše okno v svet, to našo luko pred drugimi apetiti, da se lahko zadeve naprej normalno in učinkovito razvijajo?
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite. Samo trenutek. Gospod Starović, če se … Ja.
Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Kar se tiče Luke Koper: Luka Koper ni le okno v svet, Luka Koper so vrata v svet, ker skozi okno lahko samo gledamo, skozi vrata vstopamo. In to venomer poudarjam, kako je pomembna Luka Koper ne le za slovensko gospodarstvo, ampak tudi za gospodarstva in razvoj gospodarstev tudi ostalih držav zaradi tega, recimo, ker zlasti kar se tiče avtomobilske industrije in tako naprej, je Luka Koper res izvrstna priložnost. Verjamem, da se bo s tem, ko je tako fleksibilna in tako dalje, da se bo krepila, zlasti potem ko bomo zgradili drugi tir, ki ga gradimo pospešeno.
Kar se pa tiče samih zemljišč. Glejte, res je, da Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi teh špekulacij ne razpolaga z informacijami glede možnosti nakupa 46 tisoč kvadratnih metrov zemljišč v lasti Intereurope s strani Madžarske in tako dalje, ki pač niso del območja pristanišča, a jih zajema njen prostorski načrt. Tukaj moramo biti samo previdni. Naj pa povem eno stvar. V lanskem letu smo z občino Ankaran podpisali dogovor in je država odkupila kaseto 5A, veliko zemljišče je odkupila država. Pogajanja so trajala dolga leta in smo jih lansko leto zaključili. Ta trenutek je to še vedno last Republike Slovenije in se razpravlja pač o tem – mi že imamo od Luke Koper seveda prošnjo o tem, da to damo koncesionarju, kar je Luka Koper, in o tem se zdaj vije diskusija, ampak to ni povezano s tem. Glede Intereurope. Glejte, mi s temi informacijami ne razpolagamo in težko rečem, kaj je na tem. Težko rečem, ker s temi informacijami ministrstvo ne razpolaga. Mislim zdaj, če razpolaga Luka Koper, če razpolaga Intereuropa, tega pa jaz ne vem, ker gre za gospodarske subjekte. Ampak zagotovo pa je potrebno zagotoviti Luki Koper dodatna zemljišča, dodaten prostor za njen razvoj. In ne le samo na območju pristanišča, ampak tudi izven območja pristanišča. Zaradi tega govorimo o zalednih terminalih, kot so lahko pri Sežani. Povejte mi to, če so videli Slovaki in Avstrijci oziroma Nemci, Tengelmann, priložnost, da razvijejo v Sežani velik logistični center, verjamem, da je to priložnost tudi za Luko Koper. Zakaj ne bi Luka Koper tudi imela velik zaledni logistični center na območju Sežane in prostor na območju Beltincev? Ker ima Luka Koper že približno polovico zemljišč v lasti, tam je treba konsolidirati še ostala zemljišča, dokupiti, kar je potrebno, in zgraditi velik logistični terminal, ki bi lahko razvijal dodatno Luko Koper. Torej ne govorimo samo o zemljiščih na območju pristanišča, da jih tam Luka Koper potrebuje, ampak tudi izven tega. Glejte, več materiala iz Luke Koper se ta trenutek skladišči v Gradcu in v Beljaku kot pa kjerkoli v Sloveniji. Zdaj nečesa ne razumem. Zakaj mi nismo dali Luki Koper priložnost, da bi tukaj skladiščili, tukaj imeli to logistiko in zraven tudi lahko proizvodno dejavnost in tako dalje. Saj ne gre samo za kontejnerje. Gre zraven za surovine, ki jih ti lahko potem predelaš, imaš tovarno zraven, karkoli še. In zdajle razvijajo, kot jaz vidim – recimo, v Beljaku gradijo velike logistične centre za severnojadranske luke. In mi moramo res priti na to, da omogočimo Luki Koper kot našim edinim vratom v svet pogled proti zahodu, če želite. Najsevernejši jadranski luki moramo omogočiti pač to, da se lahko nemoteno razvija in uporabno zemljišča in hitro povezavo proti osrednjemu delu, proti srednji Evropi skozi drugi tir. Pa drugi tir ne bo dovolj, bojo potrebni še ostali dodatni infrastrukturni projekti na železnicah, da bi bil ta prevoz tovora hitrejši.
Kar se pa tiče teh stvari, ki ste jih omenili glede Intereurope in tega, mi s temi podatki, da bi lahko odgovoril brez špekulacije, ne razpolagamo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Dopolnilno obrazložitev želi gospod poslanec.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Dopolnilno vprašanje.
Gospod minister, me veseli, da ste to okno spremenili v vrata, in mislim, da je ta vrata treba razširiti. Tudi me veseli, da se zavedate pomena tega območja, ki je trenutno na območju luke, ampak možnosti razvoja območja, tudi logističnega centra, kjer je pač en velik logist bila včasih Intereuropa, dokler niso s kadrovskimi špekulacijami tudi njo sesuli. Ampak mislim, da je prav, da se kot pristojni za to področje pozanimate tudi z gospodarskim ministrstvom, se povežete, kamor spada Pošta, ki je večinski lastnik Intereurope. S tem je pravzaprav vse skupaj v prenesenem pomenu v upravljanju države in vlade vsakokratne, ker vpliva na kadrovsko in ostalo politiko pri tem.
Tako bi bilo prav, gospod minister, da bi … Ker o tem se govori, jaz ne vem, se je treba pozanimati. Mislim, da ni to koristno, da gre kar nekje v zasebne roke in tisti se bo jutri odločil, da tega pač ne bo dopustil, ne bo vključil – in kaj bom potem delali? Tako je bolje, da ostane to še pod ingerenco naše države.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ja, gospod minister, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC: Ja. Samo mnogo premalo je to: o tem se govori. Je mnogo premalo do dejstev samih, da bi imeli mi o tem ta prave informacije. A razumete? Jaz sem tudi nekje to slišal, pravite, ampak zaenkrat ne razpolagamo z informacijami, da bi bilo to res.
Lahko pa rečem stvar. Se ne strinjam s tem, ko ste rekli, da vsakokratna vlada upravlja z Luko Koper. Ne! Upravlja z Luko Koper Slovenski državni holding. In pri tem moramo vztrajati. Enostavno vlada ni tista, ki lahko reče karkoli pri razvoju Luke Koper, ampak imamo za to Slovenski državni holding, ki imenuje nadzornike, potem upravo in tako dalje. Zaradi tega imamo sistem korporativnega upravljanja v Republiki Sloveniji tudi tako sestavljen in je zaradi tega, da pač ne more vsakokratna vlada vplivati na politiko vodenja Luke Koper. Ker vodenje Luke Koper je več kot pa, ne vem, kdor je minister za infrastrukturo, ampak gre za to, da imajo pač svoje strategije, svoje načrte, ki niso iz leta v leto ali pa skozi štiri leta različna ali drugačna.
Glejte, jaz lahko povem, da bom glede teh zemljišč spremljal situacijo, pa da vidimo, kaj je. Ampak samo, da se govori, je pa mnogo premalo, da bi lahko karkoli kaj naredili. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Postopkovni predlog ima gospod Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Moram povedati, da nisem zadovoljen z odgovorom. Zato v skladu s poslovnikom našega Državnega zbora predlagam splošno razpravo na Državnem zboru.
Ker meni je še vedno to čudno. Govori se in je občutljivo to področje. Se je govorilo pred leti z Madžarom, se je iskalo stik z Madžari ponovno, ko je bil že projekt drugi tir zaprt, se jih je zopet hotelo vleči v zadevo. Ampak dajanje zemljišč ob meji na tako pomembnem območju, kot je Luka Koper, če je to res, je škandalozno.
Primorci, ki smo oziroma ki so naši predniki doživljali hudo obdobje pod tujim škornjem, so še posebej razburjeni in jezni. Tako se govori, dragi moj minister. Zakaj v samostojni Sloveniji sploh razmišljamo, da bi dajali zemljo tujcem, sploh na takem občutljivem območju? Borili smo se za to, ne samo zdaj na koncu, cel čas, skozi zgodovino, da bi bili na svoji zemlji svoj gospodar. V predvideni prodaji zemljišč, ki so posredno v rokah države, vam je to omogočeno, da imamo. Ker vpliv imamo na kadrovsko politiko in tudi na državni holding.
Zato tudi predlagam na to temo, da o prodaji zemlje tujcem na razvojnem območju slovenske Luke Koper, naših vrat v svet, spregovorimo tudi na Državnem zboru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Sedaj pa ima besedo gospod Boštjan Koražija. Postavil bo vprašanje ministru za zdravje gospodu Janezu Poklukarju, ki je odsoten.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo. Imam vprašanje za gospoda Poklukarja, pa od njega bi potem tudi zahteval ustni odgovor naslednjič na naslednji seji.
Epidemija covida je tudi na področju stisk učencev prinesla dodatne težave. Rad bi posebej izpostavil predvsem povezavo med osebnimi in duševnimi stiskami in učnimi težavami učencev in dijakov, na katero sem tudi opozarjal vašo kolegico ministrico za izobraževanje gospo Kustec na prejšnji seji. In o duševnih stiskah lahko govorimo tudi na različnih ravneh in tu pride definitivno do povezave med samimi učnimi težavami in duševnimi stiskami, ki pa jih je žal ta epidemija covida poglobila, tudi spet dvignila na površje in so zadeve dosti bolj problematične in kaotične, kot si človek predstavlja.
Na splošno, ko govorimo o duševnih stiskah mladostnikov in otrok, je treba biti zelo specifičen. V Sloveniji bi potrebovali več strokovnega kadra, več kliničnih psihologov.
Zato vas bom tudi vprašal kot ministra:
Kako na ministrstvu ocenjujte stanje na področju klinične psihologije?
O katerih težavah vam poročajo s terena?
Koliko kliničnih psihologov manjka po vaši oceni?
Ali načrtujete spremembo financiranja specializacij in klinične psihologije?
Če da:
Kakšna je časovnica, v kolikšnem času lahko pridobimo vsaj osnovno število dodatnih specializantov?
Pa bom to bolj ponazoril s številkami. Vsi dobro poznate oziroma poznamo to posebno telefonsko linijo TOM, ki že dejansko 30 let naslavlja svoje, anonimno, težave mladih in otrok. Po njihovi raziskavi je dejansko v primerjavi z leti od 2015 do 2019 v letu 2020 bilo kar 72 odstotkov več mladostnikov in otrok, ki so razmišljali oziroma ki razmišljajo ali celo grozijo s samomorom, kar je dejansko zastrašujoče in ne samo premisleka potrebno, ampak dejansko reakcije in čimprejšnje reaktivacije, da pomagamo tem mladostnikom, ki nujno potrebujejo pomoč. Glede na stanje epidemije, ki jo imamo v državi, se bojim, da se bo to stanje na duševnem zdravju mladostnikov in otrok še bolj poznalo oziroma da bodo mladostniki in otroci potrebovali še več neke strokovne podpore kliničnih psihologov, ki jih žal na tem področju primanjkuje. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Odgovor boste prejeli ustno na naslednji seji. Prosim, če izklopite mikrofon. Hvala.
Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh. Postavil bo vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Spoštovani minister, kolegice poslanke in poslanci!
Pretekli teden ste skupaj z ministrom za zdravje in predsednicama obeh reprezentativnih sindikatov na področju zdravstva in socialne nege podpisali sporazum o plačah in s podpisom dogovora ste se zavezali k boljšemu vrednotenju plač za približno 200 poklicev v socialnem varstvu in zdravstvu. To pomeni, da okoli 35 tisoč zaposlenih v teh dveh dejavnostih bo predvidoma že meseca decembra dobilo boljšo plačo od 4 do 24 odstotkov. V SAB to seveda pozdravljamo.
Nas pa zanima glede na to, da se bodo plače povišale in da v proračunskih pozicijah, ki jih bomo obravnavali v tem tednu, niso razvidna sredstva, pravzaprav zanima:
Na kakšen način bo Vlada ta sredstva zagotovila?
Govorimo namreč o približno 120 milijonih evrov in nam se zdi v SAB pošteno in pravično, da če Vlada sklene z nekom dogovor, ki ima finančne posledice, da za ta dogovor potem zagotovi tudi sredstva, drugače imamo občutek, da se je sklenil dogovor s figo v žepu.
Pa me zanima:
Na kakšen način bodo ta sredstva zagotovljena?
Še posebej ob dejstvu, da smo nekako slišali zelo tak, bom rekel, mogoče celo vehementno, da se Vlada strinja s povišanjem cen oskrbnin v domovih za upokojence za 5,6 procenta. In to predstavlja, bom rekel, namesto božičnice, kot je pač koalicija večkrat obljubljala božičnico za 500 evrov, so dobili pač eno klofuto za 5,6 procenta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec mag. Rajh, hvala za to vprašanje.
Lahko rečem na začetku, da vsekakor sam ne bi uporabil take besede za eno povišanje plač, ko je bilo ob parafi dogovora izjemno slavnostno vzdušje, tako na strani predstavnic obeh sindikatov, ključnih sindikatov za zdravstveno nego in socialno varstvo, in na drugi strani tudi naju s kolego Poklukarjem. Vsi skupaj smo ocenili, da je ta dogovor dejansko na eni strani nujen, na drugi strani pa izjemno izjemno dobrodošel za vse te poklice, na katerih pravzaprav sloni naša družba, še posebej v takih preizkušnjah, kot je covid epidemija.
Kot minister za področje socialnega varstva bom sicer odgovoril le za področje, ki se nanaša na resor, za katerega sem pristojen. Moram povedati, da sem vesel in ponosen še vedno, da smo s slavnostno parafo in skorajšnjim podpisom dali pomemben pečat dogovoru o potrebnem, prepotrebnem dvigu plač za poklice, ki so bili in so nepogrešljivi vsa ta leta poprej in so toliko bolj nepogrešljivi pri soočenju z epidemijo in so osrednji temelj za učinkovito delovanje mreže socialnega varstva v naši državi. Govorim seveda o zaposlenih v domovih za starejše, zaposlenih v varstveno-delovnih centrih, v centrih za usposabljanje delo in varstvo, zaposlenih v pomoči na domu in v centrih za socialno delo.
Že od pričetka mandata je naša ključna prioriteta poleg bolj učinkovitega in pravičnega trga dela in bolj življenjskih socialnih družinskih transferov celovita skrb za starejše. S tem dogovorom dosegamo pravzaprav dva cilja: pravičnejše plačilo za opravljeno delo vseh teh, ki so zaposleni, in tudi za zaščito stanovalk in stanovalcev v domovih za starejše ter posebnih socialno-varstvenih zavodih, ki potrebujejo seveda vsakodnevno intenzivno zahtevno nego.
Delo zaposlenih v socialnem varstvu in tudi v zdravstveni negi ni le služba. Je poslanstvo. Na delovnih mestih, kjer zaposleni izvajajo osnovno in socialno oskrbo, se večini zaposlenim plače zvišujejo za 3 do 4 plačne razrede. Pri zdravstvenem kadru v socialno-varstvenih zavodih pa se bodo plače povečale za 4 plačne razrede. Recimo, srednji medicinski sestri za slabih 200 evrov bruto. Mislim, da obstaja v naši družbi širok konsenz o tem, da so ti dvigi prepotrebni in gotovo prepozni, ampak bolje sedaj kot nikoli.
Na posameznih delovnih mestih strokovnih delavcev v centrih za socialno delo in domovih za starejše, torej socialni delavec, psiholog, ki jih zelo manjka mimogrede, koordinator za pomoč na domu, pa se bodo plače povišale za dva plačna razreda. Torej gre za najbolj obremenjene poklice v zdravstvu in sociali. Dvig plač je bil nujen in konsenz zato širok. Ravno zato so ta pogajanja bila rekordno kratka. Mislim, da smo vsi deležniki prepoznali nujnost tega dviga plač.
In sedaj k črpanju sredstev za ta dvig plač, za teh 37 milijonov evrov, kolikor znaša delež za socialno oskrbo. Višje plače se bodo, kot smo večkrat že skupaj predstavili s sindikati, črpale v višini 17 milijonov evrov iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 4,2 milijona evra iz proračuna Republike Slovenije in v razliki do zneska 37 milijonov evrov iz oskrbnin. Skupaj s sindikati, Skupnostjo zavodov, ki je bila stalno prisotna na teh pogajanjih, smo ocenili, da si nihče ne želi dviga oskrbnin, da smo pa izčrpali vse ostale vire v takšni meri, kolikor smo mogli in da je ta dvig oskrbnin za največ 5,6 odstotka utemeljen in razumen, nenazadnje pa bodo stanovalke in stanovalci deležni boljše oskrbe od bolj zadovoljnih zaposlenih. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa
Zahtevo za dopolnitev ima gospod Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani minister, hvala lepa za izčrpen odgovor.
Seveda se vsi strinjamo, nihče ne problematizira potrebe po izboljšanju plač v socialnem varstvu, ker gre res za garaške poklice, slabo plačane. Tudi zaradi tega se domovi in varstvene institucije soočajo s pomanjkanjem kadra, še posebej v obmejnih področjih, kjer si lahko za isto storitev izvajalec, zaposlen, dobi bistveno boljšo plačo in tega, seveda, mi nikakor ne problematiziramo. Problematiziramo pač ta dogovor, da se bo cena oskrbnin prenesla na uporabnika. Torej, da se bo del tega povišanja prenesel na uporabnika in to v bistvu problematiziramo in opozarjamo. Večkrat opozarjamo, da ko so bile stranke vladne koalicije v opoziciji, so večkrat obljubljale božičnice za 500 evrov, sedaj pa nekako dobimo občutek, da se varovancem domov za upokojence ali pa drugim koristnikom teh storitev iz srca podarja podražitev za 5,6 odstotka. Seveda to pomeni 35 evrov, približno, za oskrbnino v dvoposteljni sobi za osnovno oskrbo, pri čemer pa moramo vedeti, kajne, da so se pokojnine letos povišale le za 2,5 odstotka. Na primer to pri pokojnini, ki znese 600 evrov, pomeni 15 evrov mesečno in torej ta dvig, dvig na eni strani pokojnin, ne pokrije stroškov povišanja oskrbnine in na to mi opozarjamo.
Nas zanima:
Na kak način se bo to rešilo?
Še enkrat poudarjamo, ne zdi se nam pravično, da če se Vlada dogovarja z nekom, da ne zagotovi sredstev.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovani poslanec mag. Rajh!
Osrednja točka, okoli katere mislim, da obstaja širok konsenz, je, da so bile in so plače vseh zaposlenih v socialni oskrbi, zdravstveni negi, prenizke in da so bile predolgo prenizke. Ravno zaradi tega smo prepoznali nujnost tega dviga plač in ta dvig plač ni majhen. Za primer sem navedel primer srednje medicinske sestre v domu starejših, ki se ji bo plača, ko bo naš dogovor tudi podpisan in realiziran, zdaj je že parafiran, dvignila za slabih 200 evrov bruto. Dejansko se bo zaposlenim v zdravstveni negi v domovih za starejše povišala plača za 4 plačne razrede, sicer pa v socialnem varstvu za 3 do 4. Za dva plačna razreda se bo povišala tudi tistim, ki delajo v centrih za socialno delo in socialnim delavcem v domovih za starejše. Torej, to je ključno, to je prva točka, o kateri obstaja širok konsenz. Ravno zaradi tega, ker smo vsi skupaj prepoznali, da je nujen ta dvig plač, če hočemo zagotoviti kakovostno oskrbo in predvsem dostojno ali pa bolj dostojno plačilo vsem, ki ta poklic – ki je še več kot poklic, tudi poslanstvo –, opravljajo, da moramo te plače zvišati.
Sami ste izpostavili tudi veliko, veliko težavo oziroma velik izziv v obmejnih območjih. Sam sem doma s Koroške in gotovo preveč teh kadrov odhaja po boljše plačilo čez mejo. Ravno to je motivacija, da te plače dvignemo. Lahko rečem, da ko sem že po tej parafi obiskal v sklopu vladnega obiska jugovzhodno statistično regijo pretekli četrtek in petek, so bili odzivi na dvig plač dobri in bilo je pripoznano, da so nujni. Seveda so pa predstavniki stanovalcev v svetih zavodov izpostavili vprašanja, za koliko se bo ta oskrbnina povišala zanje. Ko sem jim razložil, da je dvig plač razdeljen med zdravstveno blagajno, proračun in v enem delu na največ 5,6-odstotno povišanje oskrbnin, sem nekako spoznal, da je ta najvišji dvig 5,6 procenta utemeljen in razumen. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zahteva za postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Glede na to, da je tema zelo pomembna in da ima lahko zelo pomembne posledice na dostopnost domov za upokojence, še posebej tistih, ki potrebujejo dražjo oskrbo, torej tam, če stane določena oskrba preko tisoč evrov, pomeni povišanje za 5,6 odstotka podražitev za 60 evrov na mesec. Torej gre za zelo pomembno temo in tudi, bom rekel, uporabnikov ni nihče vprašal, če se strinjajo s povišanjem cen storitev.
Seveda predlagamo, da se o tej zelo pomembni temi opravi razprava, še posebej zato, ker smo globoko prepričani, da če Vlada s partnerji sklene dogovor, ki ima finančne posledice, potem mora za to zagotoviti sredstva, ne pa obveznosti prenašati na uporabnike. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Sedaj pa ima besedo gospa Violeta Tomić. Postavila bo vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča. Pozdravljam ministra!
Naše pravice nikoli niso varne in izborjene enkrat za vselej. Ko smo že mislili, da so pravice žensk nekaj, kar v civilizirani družbi 21. stoletja ne more več biti pod vprašajem, smo dobili tretjo vlado Janeza Janše, ki nas potiska v skupino višegrajskih držav in s tem v zelo sumljivo druščino tistih, ki vlogo žensk vidijo nekako bolj tradicionalno; se pravi kot stroj za rojevanje ali pa za kuhanje. Ponekod se pod vprašaj postavlja celo pravice žensk do izobrazbe in volilne pravice, slišimo celo pozive k odstopu od istanbulske konvencije. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini ni obnovljena že desetletja, kar je precej zgovoren podatek o pomembnosti te teme. Vse to še poglablja slab odnos do žensk, ki že tako delajo v podplačanih skrbstvenih poklicih in oddelajo doma ogromno neplačanega, izjemno pomembnega dela. Epidemija in uradna politika te vlade stiske žensk samo še poglablja. Femicid še vedno ni ustrezno prepoznan, obravnavan in definiran. Med epidemijo je nasilje v družini naraslo za 30 do 50 odstotkov. Žrtve so večinoma ženske in otroci.
Za krono vsega pa se desnica skupaj z RKC, ki se vse bolj meša v dnevnopolitične teme, na tako imenovanih Shodih za življenje zavzema za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Njihov očitni vzor je Poljska, kjer je nedavno umrla 30-letna ženska, ki ji kljub hudim zapletom in popolnoma deformiranem plodu niso opravili nujnega medicinskega posega, ker je plodu še vedno bilo srce. Pa naj vas opozorim, da je tudi ženski takrat še vedno bilo srce, a se je ustavilo, saj je v mukah umrla zaradi sepse. In ta ženska si je želela imeti otroke in bi jih zagotovo še vedno imela, če je ne bi ideološki zaslepljenci dobesedno ubili. Doma pa je pustila moža in devetletno hčerko. Od 90. let dalje se tam pravice žensk do splava vsak dan bolj krčijo, tako so bogate hodile na sosednjo Češko opravljat abortuse, revne pa so umirale po nestrokovnih posegih raznih mazačev. Tako kot so naše babice umirale ob zapletih pri premnogih nosečnostih, taka usoda očitno čaka tudi naše hčere.
Zato me zanima:
Ali je to vzor, h kateremu vi stremite?
Kako lahko dovolite, da Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji vodi demografsko politiko?
Kako lahko dopustite, da Cerkev, ki mora biti po Ustavi ločena od države, se vmešava v tako pomembne zadeve, ki je ustavna materija, ki zadevajo človekove pravice, pravice žensk?
Za spremembe Ustave potrebujete dvotretjinsko večino v parlamentu, vi pa to ignorirate in te večine nimate, ampak samo delate tako, kot da bi tako bilo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.

JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica.
Hvala lepa, gospa poslanka Tomić, za vaše vprašanje, ki sicer vsaj v večjem delu niti ne sodi v pristojnost ministrstva, ki ga vodim. Bom pa vseeno poskušal na en del odgovoriti.
Zakonodaja, ki sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je sicer Družinski zakonik. Ta določa, da se zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. In vsaj kolikor opazujemo, spremljamo, je ta pravica še vedno močno zagotovljena v Sloveniji in ni na vidiku, da ne bi bila tudi naprej. Do skupnih otrok imata zakonca tudi enake pravice in obveznosti. To je določeno v 57. členu. Navedena zakonska določba ureja izključno medsebojni odnos zakoncev glede odločanja o rojstvu skupnih otrok. Zdravstvene ukrepe pri uresničevanju pravice svobodnega odločanja o rojstvu otrok pa ureja Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Navedeni zakon pa spada v pristojnost Ministrstva za zdravje in določa, da ima človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok ter da morajo biti ženski in moškemu dostopne vse možnosti, s katerimi se jima v okviru zdravstvenega varstva pomaga uresničiti to pravico. Podrobnejša vprašanja glede določb tega zakona, spoštovani, naslovite na pristojnega ministra za zdravje.
Kar se tiče položaja in ravnanj RKC, pa pojasnjujem, da so skladno z določbo 7. člena Ustave Republike Slovenije država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so enakovredne in njihovo delovanje je svobodno. Pravni položaj verskih skupnosti je urejen v Zakonu o verski svobodi. Tudi navedeni zakon ne sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, temveč Urada za verske skupnosti. Toliko. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospa poslanka, imate zahtevo za dopolnitev.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ja, seveda ste mi citirali nekaj členov in tako bi tudi moralo biti. Vi vodite ministrstvo, ki ima poleg dela zraven še družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tukaj upam, da razumeva oba, da gre tudi za enake možnosti žensk. In ženske danes v Sloveniji, verjemite, da izgubljajo enakopravnost močno. Omenili ste svobodno odločitev o rojstvu otrok. Zakaj potem Zavod Iskreni, domovina.si, zakaj nadškof Zore govori, da je treba svetost življenja upoštevati od rojstva do naravne smrti in tako naprej. Veste, ja, po 17. členu Ustave je življenje nedotakljivo, vendar po 55. členu pa ženska ima pravico se odločiti, ali tega otroka lahko ima, ali mu lahko zagotovi dostojno življenje ali ne. In potem pred porodnišnicami, kamor ženske hodijo pač opravit prekinitev neželene nosečnosti, nune molijo. Lepo vas prosim, a to ni vmešavanje Cerkve v posvetne zadeve? In vršijo pritisk na ženske, ki so že tako in tako v stiski. In kaj se bo zgodilo, če jih tudi prepričajo, kako je to življenje, ki ga nosijo v sebi, sveto. Upam, da res si ne želimo, da bi se spet ponovili časi, ko so obstajale katoliške sirotišnice, kjer vemo, koliko trpinčenja, spolnih zlorab in umorov so doživljali ubogi otroci, sirote in kako so jih obravnavali kot pankrte ti isti ljudje, ki danes govorijo o svetem življenju.
Sveto življenje je dostojno življenje in tudi od rojstva, ko ti lahko zagotoviš otroku, da bo njegovo življenje dejansko nedotakljivo. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Hvala, poslanka Tomić, za to dopolnitev vprašanja.
Sektor za enake možnosti ženskih in moških je izjemno pomemben del Ministrstva za delo, družino, socialnega zadeve in enake možnosti, ki ga vodim. Zelo sem ponosen na svoje sodelavke na tem sektorju, ki so izjemno prizadevne in stalno iščoče načine in poti, kako čim bolj izenačiti možnosti ženk in moških. In če smem nadaljevati, v tem smislu imamo tudi kar nekaj programov za promocijo, lahko rečem, večjega vključevanja žensk na vse ravni naše družbe. Imamo tudi kar nekaj programov v okviru predsedovanja, ki poudarjajo in spodbujajo ženske k aktivaciji, in tudi konferenco, ki opozarja na sodobne težave, ki so, recimo, posledica tudi covid epidemije. Recimo, lock downi so povzročili večjo prisotnost na spletu, na avdiovideo konferencah in s tem posledično tudi več nasilja, spletnega nasilja nad ženskami in dekleti, in tudi o tem v okviru predsedovanja govorimo. To je izjemno pomemben del našega dela. Nepozabno mora biti tudi priznanje vsem ženskam, ki večinoma … Torej večinoma ženske delajo v poklicih, ki skrbijo za naše najranljivejše v negovalnih, socialni oskrbi, socialnem varstvu in tako naprej. Torej na njihovih hrbtih smo dejansko preživeli to epidemijo in ravno zaradi tega sem spoštovanemu poslancu mag. Rajhu pred vami odgovarjal tudi glede nujnega povišanja njihovih plač za bolj dostojno plačilo, za bolj dostojno življenje.
Zaključim pa s tem, da ko se zagotavlja pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, je zagotovljena pravica v obe smeri. Mislim, da ni nič narobe, če se lahko tudi starša odločita ali pa ženska odloči tudi za tisto življenje v okviru svobodne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Imate postopkovni predlog?
Izvolite, gospa Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala.
Seveda ni nič narobe, če se starša odločita za življenje, to je smešno, kar ste sedaj rekli, minister. Starša se praviloma vedno odločita za življenje. Izjeme so vedno, ko se ženska odloči bodisi da je sama, bodisi da je brezposelna, bodisi da jo mož pretepa doma, bodisi da ima že doma trpinčene otroke in za božjo voljo ne glejte na svet, kot da je neka roza torta s par mašnicami gor. Življenje je kruto. Govorili ste seveda spet o podplačanih medicinskih sestrah in kako smo vsi na njihovi plečih, dodatke pa so dobivali tisti doktorji, ki skoraj da niso bili tam in so povzročal čakalne vrste. Danes nimamo medicinskega osebja, ker so sestre šle raje delat v skladišča in kamorkoli že, za blagajne raznih veleblagovnic. Veste, to je tako neverjetno, kako sprevračate stvari in delate se, kako je vse čudovito. Po drugi strani pa vaše poslanke, poslanke Nove Slovenije, poslanke SDS hodijo na Shode za življenje in jemljejo tem ženskam, ki niso tako srečne, da bi imele poslansko plačo in topel dom, jemljejo pravico do tega, da zaščitijo svoj plod pred tem, kar se mu lahko potem v življenju zgodi.
Veste, ta primer, ki se je zgodil na Poljskem, ko so somišljeniki teh mračnjaških želja ubili mlado žensko, ki je imela doma že enega otroka in moža, je nedopusten in bi moral biti rdeča cunja pred našimi nosovi, predvsem pred vašimi, ki ste trenutno odločevalci, da česar takega v Sloveniji nikoli ne bi dovolili. Kajti veste, da so posledice tragične in grozovite za matere, za njihova življenja, tudi za male otročke, ki niso čist nič krivi, da so prišli na takšen svet.
Zato res zahtevam, da v tem državnem zboru opravimo debato o tem, kako smo prišli v neko rekatolizacijo naše družbe na vseh področjih, kjer se vrednote prevrednotijo in kjer nas vodijo dejansko v nek čas, ki je bil nekoč ko so naše babice – moja babica jih je rodila 10, preživelo jih je pet, pa komaj. In veste, take prihodnosti našim hčeram ne dovolimo in se bomo borili, da ohranijo te pravice, ki smo jih mi v tej generacijo v sredini imele. Ne smemo dopustiti, da se izborjene pravice ženske kakorkoli ogrozijo, da se ogrozijo življenja ubogih mater, ki bodo morale, tako kot Poljakinje, bogate opravljati prekinitve nosečnosti v tujini, revne pa umirati pri mazačih. Tega pa res ne bomo dovolili! Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
To je bilo prvo vprašanje iz drugega kroga.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil mag. Andrej Raj, in sicer ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, kolegica poslanka in poslanci!
19. februarja letos smo na pobudo stranke opozicije sklicali nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ in obravnavali smo sum nepravilnosti pri izvedbi javnega razpisa družbe Dars za vzpostavitev prodajnega nadzornega sistema za e-vinjete v korist slovaške družbe Skytoll. Konec letošnjega januarja je potem Dars sprejel odločitev o izbiri ponudnika Skytoll iz Slovaške za 15,7 milijona evrov in to odločitev je tudi verificirala revizijska komisija.
Nas pa seveda zanima, ker smo iz medijev izvedeli, da bo za dokončanje tega posla sklenjen aneks v višini 900 tisoč evrov, tako da bo znašala končna skupna cena 16,4 milijone evrov.
Zanima me, spoštovani minister, vaš komentar:
Ali je aneks upravičen in zakaj je do njega prišlo?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo.

JERNEJ VRTOVEC: Najlepša hvala.
Super vprašanje, glede na to, da ste bili pobudniki tiste seje Komisije za nadzor javnih financ, in na podlagi potem v nadaljevanju je Državna revizijska komisija ugotovila, da ni bilo nič narobe, da smo mi izbrali ponudnika oziroma da je Dars izbral ponudnika – koliko že? – mislim, da za okrog 15 milijonov evrov, drugi ponudnik pa je bil za 33 milijonov evrov. Se pravi, to v bistvu gre za to. V okviru družbe Dars kot upravljavca omrežja cestninskih cest in tudi naročnika same vzpostavitve novega sistema e-vinjete, so bili prvotno vsi roki za vzpostavitev sistema e-vinjete postavljeni pod pogojem, da se pogodba z izbranim izvajalcem podpiše najpozneje s 1. marcem. Ker je bila pogodba podpisana šele s 27. 5. 2021 zaradi razlogov, ki niso na strani družbe Dars, ampak neupravičene pritožbe neizbranih ponudnikov, ki jih je Državna revizijska komisija potem zavrnila, bi se vsi roki posledično zamaknili skoraj za tri mesece; kar pomeni, da bi se lahko pričelo s prodajo e-vinjet šele 27. 2. 2022, ko bi v bistvu bila večina letnih vinjet prodanih že v obliki nalepk. Zaradi neupravičenih razlogov smo prišlo v to zamudo, razpis pa je bil objavljen že meseca septembra.
Si predstavljate, koliko časa je potekalo javno naročilo zaradi tega, ker je nekdo želel, da je izbran ponudnik, ki je 33 milijonov evrov namesto 15? In pri tem smo delali še medijsko zgodbo v Državnem zboru. Do zamude je prišlo zaradi tega, ker so bile pritožbe na pritožbo in so se postopki vlekli. Ampak sem vesel, da bomo s 1. 12. imeli možnost nakupa letne e-vinjete, in to izhaja tudi iz Zakona o cestninjenju.
Glejte, rokov za izvedbo nadzora – problem je bil v tem, ker rokov za izvedbo nadzora izvajalec pač ni mogel skrajšati v celoti, ampak samo delno. In še to naj povem, da izvajalec je bil pripravljen posamezne roke skrajšati zagotovo, za kar pa je seveda potrebno izvesti vrsto sprememb, vložiti dodatno delo, včasih najeti tudi dodatno opremo. Seveda je bilo zato s strani izvajalca zahtevano tudi dodatno plačilo. Pred podpisom aneksa k pogodbi je družba Dars pridobila tudi mnenje odvetniške pisarne glede skladnosti z javno naročniško zakonodajo in mnenje pogodbenega inženirja, ki je ponudbo pregledal s tehničnega in tudi stroškovnega vidika.
Ampak glejte, poudariti je potrebno še nekaj, in sicer da se bo s skrajšanjem možnih pogodbenih rokov doseglo enakopravno obravnavo uporabnikov letnih vinjet. Na primer, pri e-vinjeti je možnost vračila sorazmernega dela vrednosti letne vinjete. Poleg tega ne bomo imeli dvojnega in s tem neučinkovitega izvajanja samega cestninskega nadzora, ki bi obenem povzročil izpad prihodkov od prodanih vinjet. Obenem se bo pa lahko tudi stacionarno opremo za cestninski nadzor začelo uporabljati takoj po dobavi, saj je bila zaradi dvojnega sistema stacionarna oprema za nadzor do 1. 2. 2023 povsem neuporabna in vseeno bi pač nastali stroški same amortizacije.
Torej glejte, glede na vse navedeno ocenjujem, da je družba Dars v primeru sklenitve tega aneksa k pogodbi ravnala gospodarno z namenom, da se sistem e-vinjete vzpostavi skladno z zakonskimi določbami ter na način, ki bo prijazen do uporabnikov cestninskega omrežja. Zakonska določba pa je 1. 12. in potem 1. 2. Glejte, imamo sistem javnega naročila, ki je bil takšen, kot je bil, vmes pa smo imeli še seje KNJF in dodatne pritiske in medijska natolcevanja samo zaradi izbora cenejšega ponudnika. Na koncu ste iskali krivce. Kdo je kriv?
Na KNJF je bilo prvo vprašanje za ministra: Ali boste odstopili, če se bo pokazali, da je bilo vse narobe pri tem javnem naročilu? In zdaj se je ugotovilo, da ni narobe. Ali bo kdo drug odstopil?
Ampak, v glavnem, sistem javnega naročanja iz pritožbe v pritožbo traja predolgo časa. Zagotovo, in zaradi tega je prišlo do teh zamud. Pol leta je trajalo to javno naročilo, pol leta. Predolgo se te stvari vlečejo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Rajh, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Ja. Za gledalce je treba povedati, da sem jaz bil sklicatelj te, torej v imenu predlagatelja, in da smo sejo sklicali zato, ker je bil razpis napisan tako, da noben ponudnik ni ustrezal razpisnim pogojem in da je zaradi tega v fazi samega poteka razpisa bil razpis tolikokrat spremenjen, da je ustrezal enemu ponudniku, izbranemu ponudniku. In to smo mi problematizirali.
Kar se drugih zadev tiče. Sami ste povedali, da imamo v bistvu sistem javnega naročanja, ki je relativno neučinkovit, v tem smislu pač, ker omogoča pritožbe. Mene čudi, da sami niste nekako predvideli tega dodatnega roka v terminskem planu glede pač teh posledic pritožb na postopke. Nam se zdi glede na tudi to, da ste sami večkrat poudarili, da imamo mi ta sistem v tem smislu nepregleden in nepredvidljiv, da že v sami ponudbi ni bilo predvideno dodatnega roka, ki bi ponujal neko rezervo. Zato nekako upravičeno sklepamo ali pa se bojimo, da je zaradi ene te, bom rekel, ali malomarnosti – malomarnost je mogoče huda beseda – ali pa enega spregleda, da je zaradi tega pač nastal aneks za 900 tisoč evrov, česar nekdo, ki bi moral biti odgovoren in pristojen, ni predvidel teh par mesecev zamud pri projektu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

JERNEJ VRTOVEC: Glejte, seveda, da ni predvidel, ker je bilo to nemogoče predvideti – kajne? Vlada je bila imenovana 13. marca in takoj smo začeli s pisanjem Zakona o vinjeti. Imeli smo ga tukaj v Državnem zboru sprejetega septembra meseca in takrat smo tudi začeli s samim razpisom. Saj sam parlamentarni postopek traja toliko časa, zelo dolgo časa: od javne obravnave, do onega, do tretjega, do četrtega in to je tudi vse. Prej ni bilo mogoče, razen če bi vaša vlada začela e-vinjeto, pa je ni. Če bi vaša vlada prej začela, potem bi lahko to speljali mnogo prej. Zaradi tega je pač Dars prišel v to časovno zanko, ne Vlada, in pri tem jih pač razumem. Zakaj tega ni v pogodbi? Glejte, ne vem, morda skličite še eno Komisijo za nadzor javnih financ o tem, kakor ste zadnjič, pa bomo svet rešili. Pa ga ne bomo. Tako da to, zakaj je prišlo do pritožb in zakaj se je toliko časa odločevalo o tem, ne vem in obžalujem to. Ampak ali veste, da bi se lahko vleklo tudi dve leti, tako kot so se Karavanke vlekle? To je še huje. Lahko bi se dve leti vleklo. Tako da … Prej ali slej bo pa treba ta sistem javnega naročanja, ki ga imamo v Republiki Sloveniji, spremeniti, s tem se pa strinjam. Zaradi tega, ker se postopki vlečejo predolgo, vmes lahko grejo že cene gor in tako naprej.
Če zaključim, jaz bom vesel in sem vesel, da bomo 1. 12. imeli e-vinjeto. Glejte, čez 14 dni bomo imeli e-vinjeto in to smo speljal v bistvu v mandatu te vlade zelo hitro. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Rajh, imate besedo za postopkovno predlog.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.
Vprašanja in odgovori na moja vprašanja, seveda, odpirajo številno in poglobljeno debato in zato seveda prosim in predlagam, da se o tem našem predlogu, mojem predlogu, razpravlja na eni od naslednjih sej Državnega zbora. Še posebej zato, ker je o tej temi, ki se nanaša na Dars in je v pristojnosti Darsa, potrebno razpravljati. V bistvu ni izključno minister tisti, ni nujno minister za infrastrukturo tisti, ki je pristojen dajati odgovore s področja Darsa. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo postavil vprašanje ministru za zdravje, Janezu Poklukarju, ki je odsoten.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav z moje strani tudi!
Na 16. seji Odbora za zdravstvo 30. septembra 2021, na kateri je potekala druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, je državna sekretarka Alenka Forte napovedala spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti. V ta namen naj bi po njenih navedbah na Ministrstvu za zdravje že delovala delovna skupina, ki naj bi svoje delo v kratkem tudi zaključila. Za lažje razumevanje in preverbo izrečenih besed spodaj navajam besede državne sekretarke: »Na Ministrstvu za zdravje lahko povem, pravkar oziroma v naslednjih tednih končuje svoje delo skupina za spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti, zelo široka skupina, in ko bo zaključila s svojim delom, bomo predstavili vsem deležnikom celovito spremenjen Zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo naslavljal nekatere dileme, ki so mogoče še sedaj odprte.«
Pri obravnavi novele na matičnem odboru 30. septembra, pri čemer poudarjam, da je v sprejeti različici ostala samo določba, ki se nanaša na spremembo 26. člena veljavnega zakona in odpravo prepovedi vertikalnih povezav, je državna sekretarka Alenka Forte dejala naslednje, »da gre za čisti goli kapitalski interes dveh velikih mestnih občin.« Na seji matičnega odbora 5. novembra, na kateri je bilo obravnavo mnenje o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje, je izpostavila, da nestrinjanje z odpravo prepovedi vertikalnih povezav ne pomeni zagovarjanja ukinitve dveh lastnih dobaviteljev, temveč gre preprosto za to, da se mora lastništvo obeh lastnih dobaviteljev spremeniti. Slednje razumem preprosto kot zagovarjanje interesa oseb zasebnega prava, in sicer tujega, z namenom prevzema strateške dobave zdravil v Republiki Sloveniji.
Zato sprašujem spoštovanega ministra glede na zgoraj navedeno naslednje:
Kdo so člani delovne skupine, ki je bila imenovana za oblikovanje sprememb Zakona o lekarniški dejavnosti?
Kdaj bo, če že ni, delovna skupina zaključila z delom?
Ali je vaše stališče enako oziroma drugačno od stališča državne sekretarke?
In tretjič:
Ali se lahko opredelite do vprašanja, ali ste zagovorniki javnih lekarniških zavodov, ki so del javnega zdravstvenega sistema, ali pa njegovega popolnoma nasprotja, ki ga je bilo mogoče razumeti s strani državne sekretarke, in to je, da se daje prednost privatnemu lekarniškemu sistemu?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednji bo poslansko vprašanje postavil sicer kot zadnji Primož Siter ministru za finance mag. Andreju Širclju.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dober večer. Hvala lepa za besedo, predsednik. Dober večer, minister!
V Sloveniji imamo trenutno eno tako zanimivo situacijo na področju davka na nepremičnine. V bistvu davka na nepremičnine kot takega nimamo, odkar ga je zadržalo Ustavno sodišče, in vrednotenje davkov iz naslova nepremičnin velja še vedno po Zakonu o davkih občanov oziroma imamo upravičence, ki so lastniki nepremičnin, ki so zdaj v tem vmesnem času, v nekem takem zanimivem, čudnem, da rečem davčnem nedorečenem limbu.
Moje vprašanje je v bistvu zelo preprosto:
Kako ta zakon, ki v bistvu ne bi smel veljati, obravnava upravičence oziroma lastnike nepremičnin?
Koliko ljudi ne plačuje davka zaradi te davčne izjeme?
Oziroma kakor smo vam v najavi, spoštovani minister, zabeležili:
Koliko zavezancev za plačilo davka od premoženja je bilo leta 2020 oproščenih plačila davka na podlagi 162. člena Zakona o davkih občanov?
Ta določa, da so davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za 10 let.
Drugo vprašanje:
Za koliko bi se na letni ravni povečali prihodki iz naslova davka od premoženja v primeru ukinitve zgoraj navedene oprostitve?
Oziroma če te olajšave za prvih 10 let ne bi bilo:
Kako bi se to poznalo oziroma koliko proračunskega prihodka bi iz tega prišlo?
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za odgovor.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za to vprašanje. Res imamo Zakon o davkih občanov. Zakon o davkih občanov določa davek od premoženja na posest stavb. Tukaj, kot ste omenili, so začasno za 10 let oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž. Poleg tega je pa treba upoštevati še druge določbe zakona, in sicer da se ta davek plačuje samo od nepremičnin – pa tukaj govorim predvsem o stanovanjih in stanovanjskih hišah –, ki so večje od 160 kvadratnih metrov. Kar pomeni s tega zornega kota, da večina fizičnih oseb, to je 86 odstotkov, ima v Sloveniji v lasti eno stanovanjsko nepremičnino, nekaj odstotkov, pa zelo malo, predvsem okoli polovice stanovanjskih hiš, presega prag 160 kvadratnih metrov. Tako je oproščenih tega davka 70 odstotkov stanovanjskih nepremičnin fizičnih oseb.
Tukaj je predpostavka, da ima vsaka fizična oseba eno nepremičnino, kar pa vedno ni tako, plačuje se pa ta davek tudi od druge nepremičnine ali, če želite, pri nas bolj znane kot vikende in tako naprej, kar z drugimi besedami pomeni, da je tudi relativno skromen finančni učinek. Na primer 8,2 milijona evrov v letu 2020 in potem v letu 2019 je bil nekoliko višji, za dober milijon in pol višji. To predstavlja med 0,5 in 0,7 odstotka prihodkov občine. Govorimo samo o občinah. Se pravi, manj kot en odstotek prihodkov občin, kar pomeni, da 70 procentov stanovanjskega fonda – fizičnih govorim –, stanovanjskega fonda fizičnih oseb je v bistvu oproščenih.
Sedaj mi postavljate hipotetično vprašanje, kaj se zgodi, če vse te oprostitve in olajšave ukinemo, potem je to dejansko nek nov zakon. Tukaj je treba seveda povedati še eno zadevo, preden o tem novem kateremkoli hipotetičnem, teoretičnem zakonu, da je res, da imamo tudi tukaj progresivne davčne stopnje. S tega zornega kota bi tako rekel, da progresivne glede na vrednost od 0,1 do en odstotek znašajo te stopnje. Se pravi, relativno nizke in relativno skromen je tudi ta finančni učinek. Ovrednoten je celoten fond nepremičnin. To ga ovrednoti Geodetska uprava fizičnih oseb. Sedaj si morate pa v bistvu sami predpostavke predočiti, kaj boste obdavčili, katere vse nepremičnine, in ali se bodo obdavčile teoretično vse, ne glede na to, kdo jih ima, ne glede na to, kakšen je socialni status, ne glede na to, kakšna je progresija, ali je progresija ali ni progresija in tako naprej. In teoretično seveda potem lahko izračunate, koliko davka dejansko dobite. Moram reči, da jaz tega podatka tukaj nimam.
Sem pa celotno pot naredil, kako se to naredi: Geodetska uprava ima celoten fond izračunan in potem se igrate z davčnimi stopnjami. Spreminjati ta zakon je pa seveda, da lahko ukinete pač teh 160 kvadratnih metrov, lahko se igrate z novimi stopnjami in potem dobite finančni učinek.
Moram reči, da Ministrstvo za finance tega nima v svojem načrtu, da bi ta zakon karkoli spreminjalo. Je pa res to star zakon, mislim da 30, 40 let, 50 let je ta zakon star.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Siter, imate besedo.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Minister, spraševal sem o aktualnem stanju z aktualno obstoječo zakonodajo, ki je na tem področju predvsem nefunkcionalna, ker kot sem rekel, imamo nek limbo; na eni strani je zakon zadržan, na drugi strani ta drugi, ki velja, pa ne bi smel veljati. Moje vprašanje je bilo v bistvu zelo enostavno – koliko je teh ljudi v tej nedorečenosti?
Servirali ste mi neko številko, ne vem, 70 odstotkov. Prepričan sem, da vi in ministrstvo imate številko, koliko je ljudi.
Mogoče pa vam dam sedaj tukaj domačo nalogo, pa mi lahko tudi pisno odgovorite na podvprašanje:
Koliko je po projekciji teh ljudi in kako se to odraža na prihodkovni strani proračuna?
Zelo preprosto. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Še enkrat. Jaz sem vam povedal številko 12 tisoč in tako naprej, ki so dejansko tisti, ki so oproščeni. Celotno projekcijo tega ima ministrstvo, ki pokriva Geodetsko upravo, in so tam dejansko tudi navedena vsa lastniška razmerja.
Če vi meni date tudi pisno vprašanje, da vam na to natančno odgovorim, bomo pogledali natančno. Ampak jaz teh ljudi … Ker tukaj ne moramo govoriti o stanovalcih, ampak verjetno o lastnikih nepremičnin. In od vseh nepremičnin ima 86 procentov v lasti eno stanovanjsko nepremičnino, večjih ima več. Saj pravim, s tem se ukvarja drugo ministrstvo, ki pokriva tudi vrednotenje nepremičnin in tako naprej. Mi lahko to iz davčnih podatkov dobimo, lahko tudi pripravimo pisni odgovor. Ne obdavčuje se, bom rekel, praviloma pri davkih na premoženje ljudi, ampak objekt je nepremičnina. Nepremičnino obdavčiš in seveda potem določiš, kdo je plačnik tega davka. Ni vedno tudi samo lastnik.
Bi pa rekel, da seveda to ni edini davek. Imamo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta davek pa se v bistvu ravno tako plačuje na vse nepremičnine, razen tisto, kar jih občine oprostijo. Če boste postavili drugačno vprašanje, vam bomo seveda tudi na ta način odgovorili pisno. Mislim pa, da pisni odgovor bo dal tudi novo vsebinsko vrednost. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Siter, imate besedo za postopkovni predlog. Mikrofon, če izklopite, gospod minister.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala.
Potem pa Državni zbor prosim, da opravi širšo razpravo na to temo, če je pač tukaj potrebno več resorjev nabrati na kup, torej Ministrstvo za okolje oziroma Geodetsko upravo, da diskutiramo, koliko je teh nepremičnin, koliko je dejansko lastnikov.
Še vedno pa seveda ostaja moj poziv, da ministrstvo pripravi neko pisno projekcijo, kako bi se to finančno poznalo na prihodkovni strani proračuna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.

S tem prekinjam 1. točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v četrtek, 18. 11. 2021, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 27. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 15. NOVEMBRA 2021 OB 17.27.)