Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo je vodila Eva Irgl, predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Seja se je začela ob 14.03.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Dober dan!
Vse članice in člane odbora prav lepo pozdravljam. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo ter ostale prisotne.
Začenjam 59. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Vojko Starović, na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo, namesto Aljaža Kovačiča je z nami gospod Jože Lenart, ki ga lepo pozdravljam. In namesto gospe Tadeje Šuštar Zalar je z nami gospod Mihael Prevc, ki ga prav tako lepo pozdravljam.
Začenjam torej 59. nujno sejo odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Dnevni red seje je naslednji:
1. točka - predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.
2. točka - predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023.
Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda v kolikor nihče temu ne nasprotuje. Vidim, da ne.

Tako, da prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE, SPREMEMBE ZA LETO 2022 IN PA PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2023.

2. TRAK: (SC) – 14.05

(nadaljevanje) Gradivo, ki ste ga prejeli oziroma je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora je predlog proračuna ter še ostalo gradivo. Na sej sem vabila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. Z nami je gospod državni sekretar tudi s precej močno zasedbo tako, da bodo lahko odgovarjali v nadaljevanju, v kolikor bo to potrebno in pa vabili smo Ministrstvo za finance. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo predlog proračunov obravnaval kot zainteresirano delovno telo, kar pomeni, da v skladu s Poslovnikom lahko na tem odboru predloga proračunov obravnavamo samo z vidika svojih pristojnosti torej le v tistem delu, ki se nanašajo na njegovo delovno področje. Obravnavali bomo tore tiste postavke, ki so vezane na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Najprej tako kot pri že vseh dosedanjih drugih odborih v tem Državnem zboru dajem uvodno besedo predstavnici Ministrstva za finance gospe Mateji Urbančič, da nam predstavi predlog proračunov v celoti.
Izvolite, gospa Urbančič.

MATEJA URBANČIČ: Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Sem Mateja Urbančič.)
S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2022 in 2023. Predloga sprememb proračunov za leto 2022 in proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije Covid-19 ter relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnih pravil, ki bo zaradi izjemnih okoliščin povezanih z epidemijo veljala tudi v letu 2022 predvsem, zaradi spodbujanja okrevanja. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi lahko letos pričakujemo 6,1 odstotno rast BDP, ki se bo naslednje leto umirila na 4,7 odstotka. Leta 2023 pa bo znašala 3,3 odstotka. Poleg omenjenega tudi drugi kazalniki kažejo izboljšanje trendov tako na področjih mednarodne menjave zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 1,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 odstotka višjo kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 odstotkov manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Poudarjamo, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji, med katerim velja izpostaviti investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter infrastrukturi, investicije v proti poplavni ureditvi zagotavljanja poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce in osnovne šole, investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih

3. TRAK: (TB) – 14.10

(nadaljevanje) uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti.
Na koncu poudarjam, da bodo seji matičnega Odbora za finance, posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023, ter pristop upravljanja javnih financ.
Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, gospodu Cvetu Uršiču.
Izvolite.

CVETO URŠIČ: Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Lep pozdrav tudi v našem imenu, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Tako, kot je kolegica iz Ministrstva za finance povedala, velja tudi za naš del proračuna, da izhaja iz specifičnih razmer, Covid situacije, ki je bila lansko leto in nas še letos spremlja in nas bo tudi naslednje leto. Seveda, upoštevamo gospodarske razmere in pa zaveze iz koalicijske pogodbe, ter seveda to, kar je minister Janez Cigler Kralj, takrat, ko je se predstavljal na našem oziroma vašem odboru, da bo posebno pozornost namenjal dostojnemu življenju v starosti, dinamičnemu trgu dela in pa sociali; na eni strani, da dobijo socialno pomoč tisti, ki jo potrebujejo, na drugi strani pa, da oblikujemo vzvode, da ne bo možnosti za izrabljanje teh pomoči.
Zato je, zelo na kratko, skupna višina sredstev v predlogu sprememb proračuna pri naših postavkah, za leto 2022, znaša 1,872 milijarde, za leto 2023 pa 1,7 milijarde evrov seveda. V navedenih zneskih so upoštevana tudi sredstva, EU sredstva, ki so namenjena preprečevanju širjenja epidemije Covid, ki znašajo recimo, kar se govorimo o oceni(?) realizacije za letos, okrog 593 milijonov evrov, v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 znaša 68 milijonov evrov in za leto 2023 48,5 milijona evrov. Če odštejemo ta sredstva od celotne višine, je skupna višina predloga sprememb proračuna za leto 2022 1,804 milijarde evrov in za leto 2023 1,897 milijard evrov.
Ključne postavke, na katere bi že uvodoma želel poudarit oziroma vam jih predstavim, so vezane, kot sem rekel, Covid, gospodarske razmere, tukaj je predvsem z vidika trg dela, dogajanja na tem področju in pa dostojno staranje. In če začnem pri zadnji. V proračunu, smo za, predlagamo za leto 2022, 36,5 milijona evrov za investicije v domove za starejše oziroma institucionalno varstvo, za leto 2023 pa 22 milijonov. Če pogledamo zadnjih 10, 15 let, vemo, da se iz integrale praktično ni gradilo. Zadnji dom, ki je bil zgrajen, javni zavod, ki je bil zgrajen s sredstvi državnega proračuna, je bilo leta 2005, potem je bilo pa še tam leta 2010, je šlo še za eno javno zasebno partnerstvo.
Minister se je zavezal in mi intenzivno sodelujemo in z domovi, z lokalnimi skupnostmi in zaveza iz koalicijske pogodbe, da bo zgrajenih oziroma se bo začela gradnja, vsaj petih domov, bo realizirana. Ravno tako je tudi že realizirana zaveza glede doma starejših občanov v Osilnici, kjer bomo, vemo, poznamo to težko zgodbo, da se je tam že, u, 15 let gradi dom, v tretji gradbeni fazi je, mi smo se zavezal, da bomo zgradil in šli smo skupaj z Ministrstvom za zdravje, da bo v tej stavbi kombinacija doma in medicinske

4. TRAK (VI) 14.15

(Nadaljevanje) rehabilitacije. Pri tem sodeluje vrhunska slovenska inštitucija URI Soča. S tem na eni strani nudimo možnost starejšim, da bivajo doma, obenem pa tudi ljudem iz objemnega območja, kjer ni možnosti za delo in zaposlitev, omogočamo, da bodo lahko ostajali doma in si tam zaslužili dostojen kruh za življenje.
Ravno tako, če ostajam na področju sociale, dvigamo sredstva za socialno varstvene programe. Že kar let je velik napor na ministrstvu, da smo zagotovili ta obseg sredstev, ki je sedaj, s tem, da se plače za izvajalce, strokovne delavce, ki delajo niso dvigale tudi že nekaj let. Covid situacija je izrazito pokazala, da ti izvajalci, ravno tako tudi centri za socialno delo, pa še kdo drug v sociali, so se soočali poleg teh rednih obremenitev še težavami povezanimi, dodatnimi težavami povezanimi z duševnim zdravjem uporabnikov. Poznate vi verjetno bolj kot jaz, kaj se dogaja na terenu, kakšen porast je od nasilja do psihičnih in drugih stisk ljudi. In ti izvajalci tudi to delajo. Obenem pa, kot sem rekel, se njihove plače že tudi kar nekaj let niso dvignile in so tudi, podobno kot v vsej sociali bile nedostojno nizke.
Dvigamo tudi sredstva na področju starševskih nadomestil in družinskih prejemkov iz letošnje realizacije predvidene okoli 666 milijonov bo šlo na 692 milijonov. Tukaj so sprememba starševskih nadomestil, krajši čas, delno plačilo za izgubljeni dohodek. Tudi to se spomnite, to ste pred nedavnim v državnem zboru podprli spremembo, delno nadomestilo za izgubljeni dohodek se ni spreminjalo tam od leta 2011, razen neka malenkost v letu 2019. In seveda za te pravice je treba zagotoviti dodatna sredstva.
Morda samo še postavke, ki so povezane na dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, dejavnost centra za socialno delo in dejavnost varstveno-delovnih centrov. Tukaj se je dvignila minimalna plača delo v, recimo, zavodu za zaposlovanje, morda res kdo reče, da je precej manj iskalcev zaposlitve, kot jih je bilo, recimo, v tistih najbolj težkih letih, ko je bilo krepko krepko čez 100 tisoč. Sedaj smo pod 70 tisoč in morda se bomo ali pa ne, verjetno ne približali tistim naj naj najboljšim letom, ampak smo pa blizu. Je pa zato zahtevnejše delo. Ker ti, ki ostajajo so težje zaposljivi in je treba bistveno več sodelovanja z gospodarstvom, s centrom za socialno delo z različnimi programi, aktivacija, ali so to javna dela ali so to drugi programi. In zato je pač tudi tukaj nekaj več sredstev. Podobno je pri, recimo, centri za socialno delo iz 52 milijonov, kot je predvidena realizacija, bomo, recimo, v letu 2023 je predvidena 57 milijonov. Kdorkoli ve, centri za socialno delo, bom drugače začel, se je začela reorganizacija pred nekaj leti. Vemo, iz velikega števila smo prišli na 16 centrov. To je bila organizacijska reorganizacija. Vsebinske pa še nismo do kraja izvedli. Torej, tukaj se potrebuje dodaten kader zaradi zahtev tudi zaradi tega, ker je zahtevno delo, zelo zahtevno delo, še posebej v času covida. Podobno velja tudi za varstveno-delovne centre. Morda pa v zvezi z vsemi temi, predvsem CSD-ji in varstveno-delovni centri oziroma ti izvajalci te dejavnosti, velja še dodatno pojasniti, da, to kar smo večkrat v času covida vsi opazili, da so težki delovni pogoji in da nekateri kadri

5. TRAK: (NB) – 14.20

(Nadaljevanje): odhajajo tudi v gospodarstvo, ne bom rekel kam, zato ker je bistveno lažje delati, plača pa je približno enaka ali morda celo nekaj višja, tako da imamo zdaj pogajanja tudi s sindikati za dvig plač oziroma za spremembo standardov in normativov. To je treba narediti, ker tudi to se ni spreminjalo leta in leta in Covid je še dodatno, še dodatno opozoril na te težave, zato dvigamo tudi tukaj notri potrebna sredstva.
Morda stavek čisto za konec še v zvezi z, še dodatno z evropskimi sredstvi, še kratka informacija. Kar se našega ministrstva tiče, recimo delamo zelo intenzivno na react sredstvi, 93 milijonov za izboljšanje pogojev za bivanje v institucionalnem varstvu. Mi računamo, da bo že že začetek novembra znano kdo bodo dobili sredstva, in da bomo končno zagotovili, da ne bo več štiri, pet ali pa tri, štiri, pet ali več posteljnih sob. Bistveno bodo izboljšani pogoji za bivanje. Seveda v okviru tega reacta predvidevamo tudi izboljšanje informacijskega sistema. Standardi kakovosti so danes obveza. Brez tega ne gre. In če izvajajo standarde kakovosti posamezni izvajalci, je pa žal še večkrat, še vedno se dogaja, da to na papirju potem beležijo in tukaj bomo zagotovili dodatna sredstva za zagotovitev primernega informacijskega sistema, obenem pa tudi zato, da bomo imeli tak sistem, da bo vsako sekundo, vsako minuto vsakdo vedel koliko je prostih mest v institucionalnem varstvu. To je posebej pomembno še v kontekstu sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi.
Torej če sklenem, predlog sprememb proračuna za leti 2022 in 2023 izhaja iz specifičnih razmer Covida, gospodarske situacije in zavez, ki jih je dal minister Janez Cigler Kralj za dostojno življenje v starosti. Tudi morda samo en stavek še tukaj. Tudi vseeno, to kar bomo delali iz integrale, bo predvsem, predvsem bodo manjše enote, razen tam kjer je situacija tako težka, da se ne da nič narediti. Primer Dom starejših v Hrastniku, kjer je bil včasih dijaški dom in ta dijaški dom je postal dom za starejše in je bil v enem obdobju Covida povsem okužen, ker ni bilo možno zagotoviti ustreznih rdečih, sivih con in ustreznih poti. Trg dela in pa sistem socialnega varstva, ki bo najprej spodbujal, da si vsakdo sam zasluži za svoje delo, tistim pa, ki ne morejo, pač mu pa pomagamo.
Hvala lepa, in če bo potrebno, sodelavke so z menoj in vam bodo še kaj več pojasnile.
Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam, gospod državni sekretar. Vsekakor, če se bo v razpravi pokazalo, da je potrebno odgovoriti še na kakšna bolj specifična vprašanja, bomo seveda dali besedo in bodo lahko tudi ostali, ki so z vami danes prisotni, tudi odgovorili na zastavljena vprašanja.
Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in sprašujem, gospod Miha Kordiš se je prvi prijavil k razpravi. Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Imam serijo vprašanj povezanih na področni proračun ministrstva za delo. Za začetek me zanima, kakšna je porazdelitev sredstev glede intervencijskih ukrepov oziroma kako natančno je porazdeljenih teh 67 milijonov, ki so za to namenjeni po predlogu sprememb kot jih imate na mizi.
Drugo vprašanje, morda najpomembnejše ali pa trenutno najbolj pereče, ki se neposredno dotika življenja ljudi v temu trenutku, je vprašanje nadomestil za samozaposlene. Samozaposleni jih država zelo pogosto obravnava kot recimo temu podjetnike, kot pravne osebe, ob tem pa pozablja, da v teh espejih delajo dejanski delavci ne glede na to, da so odeti v pravno osebo espeja. In me zanima kako je z nadomestili samozaposlenim, ki

6. TRAK: (SC) – 14.25

(nadaljevanje) jim je ta hip odrejena karantena? V tem trenutku so diskriminirani, ne pripada jim nikakršno nadomestilo ne glede na to, da so zadržani z dela, zato ker so v karanteni. Na to temo se je oglasila tudi že civilna družba, prihajajo pobude in me zanima, če jih na ministrstvu nameravate upoštevati in če boste predlagali kakšne amandmaje za zagotovitev sredstev, da se področje nadomestil za samozaposlene v karanteni odredi?
Tretje vprašanje. Kakšen je razlog za zmanjšanje sredstev za socialne pomoči in za družinske prejemke in starševska nadomestila? Večkrat smo v Levici že izpostavili na diskusijah še posebej na Odboru za delo, da ne glede na to o kakšni gospodarski rasti se pogovarjamo tudi, če je ta recimo temu trajnostna gospodarska rast ne pa umetna in sfrizirana statistika na pogon zadolževanja kot je to v tem trenutku se ne prevaja avtomatično v zmanjševanje revščine, ker imamo vedno skupine državljank in državljanov, ki ne morejo dostopati do trga dela iz takih in drugačnih razlogov eni so morda invalidni in spet drugi so starejši pa jih delodajalci pod nobenim pogojem ne želijo vzeti v službo, ker seveda za tisto plačo želijo dobiti vse, kar lahko iz človeka izmolzejo in tudi če projiciramo v bodoče, da ne bo prišlo do javnofinančnega in gospodarskega kolapsa, čeprav imamo indice, ki pravijo v drugo smer to ne pomeni, da bomo soočeni z avtomatskim zmanjševanjem revščine, da bo kar magično manj ljudi, ki bodo potrebovali solidarnostno pomoč skupnosti v obliki socialnih transferjev še zlasti denarne, socialne pomoči in me zanima zakaj ste zmanjšali sredstva za socialne pomoči in za družinske prejemke tudi za starševska nadomestila? Skoraj 100 milijonov evrov je glede na predlog proračuna za leto 2023 manj denarja na teh postavkah.
Naslednje vprašanje. Ali nameravate na ministrstvu upoštevati pobudo Levice, da v danih razmerah, ko se hrana silno drži in ko se silno dražijo energijo energenti čim prej pristopite k ponovnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov? Naj spomnim za tiste, ki nas spremljajo in za tiste, ki so v tej dvorani pa tega ne vedo, da so minimalni stroški in njihov izračun sidro, iz katerega izhaja določanje višine minimalne plače pa tudi višine socialnih transferjev med njimi denarne socialne pomoči in če se ti minimalni življenjski stroški dvignejo pomeni, da se, potem dvignejo tako plačni kot solidarnostni ukrepi, ki jih imamo zato me zanima, če boste naši pobudi na ministrstvu prisluhnili, dvignili te minimalne življenjske stroške in posledično prilagodili rastoči draginji v življenju ljudi njihove socialne prejemke in njihove minimalne plače to sta dve izmed najbolj ranljivih skupin iz delavskega razreda, ki bodisi uživa dohodek iz zaposlitve pa je ta dohodek minimalen bodisi nima dostopa do tega, ker so ljudje v kapitalizmu pogosto dela oropani in potisnjeni v položaj rezervne delovne sile, zato jim je potrebno pomagati in priskočiti na pomoč z regulacijo na plačnem področju to je z minimalno plačo oziroma s socialno pomočjo? To vprašanje ne posredno povezano s proračunskimi sredstvi in postavkami, ker realna ocena minimalnih življenjskih stroškov pomeni tudi, če to na eni strani pomeni višji dohodek za revna gospodinjstva za delavska gospodinjstva se to iz vidika države spremeni tudi na večjo, prevede v večjo obremenitev proračuna se pravi ravno obremenitev postavk, ki jih s tem proračunom režete in znižuje.
Za zaključek. Kako poteka zaposlovanje novih inšpektorjev na Inšpektoratu za delo. Zanima me kolikor inšpektorjev za delovna razmerja se je zaposlilo v tem letu in če se predvidevajo nove zaposlitve v prihodnosti se pravi v letu 2022 in 2023? verjetno se spomnite, da je vprašanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo eno izmed prednostnih vprašanj, ki ga v Levici na Ministrstvu za delo naslavljamo preprosto zato, ker je delovna inšpekcija globoko, globoko podhranjena, je zelo preobremenjena hkrati pa je zadolžena za to, da varuje pravice 800 tisoč zaposlenih v tej državi in nujno je

7. TRAK: (TB) – 14.30

(nadaljevanje) konsistentno delo, zato, da se delovna inšpekcija okrepi in da ta delovna inšpekcija lahko učinkovito pomaga ljudem, zlasti tistim, ki so se znašli v prisilnem prekarnem položaju in ki so samozaposleni zgolj na videz, dejansko pa delajo v polnopravnemu delovnem razmerju. To je ena izmed zelo pogostih kršitev, ki jih pri nas imamo in krepka inšpekcija za delo lahko te negativne trende porasta prekarnosti že v okviru zdajšnjih zakonodajnih zmožnostih zavre, če je le dovolj kadrovsko močna, da se temu vprašanje primerno posveti.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala za razpravo in pa za vaša vprašanja.
Zdaj, jaz predlagam, da naredimo en krog razprav poslank in poslancev, potem pa bo ministrstvo odgovorilo na vsa zastavljena vprašanja, ki ste jih postavili tekom vaših razprav.
In preden dam besedo naprej, članicam in članom odbora, želim tudi sama razpravljati k obema proračunoma, torej spremembam proračuna za leto 2022 in pa proračunu za leto 2023.
Zdaj, zavedati se moramo, da je epidemija Covida-19 vsekakor pomembno vplivala tudi na trg dela. Začela bom s tem, zaradi tega, ker to področje, seveda, je eno izmed tistih, ki najbolj vitalno sodijo v področje dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj, v prvih mesecih leta 2021 je zaradi tega seveda tudi upadla gospodarska aktivnost, vendar pa je potrebno vedeti, da je Vlada poskrbela zlasti z interventnimi ukrepi, da so se v gospodarstvu ohranila delovna mesta. Ko razpravljamo o teh dveh proračunih, moramo imeti te, nekakšno to sliko pred sabo. Za odpravo posledic epidemije smo v prvi polovici leta 2021 namreč namenili več kot 1,8 milijarde evrov. Če pa pogledamo trenutno situacijo in trenutne kazalce, pa lahko vidimo, da je, v tem trenutku imamo najnižjo brezposelnost, gospodarska rast pa je v višini 16,3 odstotka.
Zdaj, če pogledamo spremembe proračuna za leto 2022, lahko vidimo, da za leto 2022 za Ministrstvo za delo znaša proračun 1 milijardo in približno 900 milijonov evrov, za leto 2023 pa eno milijardo in 750 milijonov evrov. Oba proračuna sta sicer manjša, glede na leto 2021, vendar pa še vedno predstavljata povišanje za več kot 100 milijonov evrov glede na leto 2019.
Zdaj, če pogledamo, kaj je vezano na Ministrstvo za delom in je, zagotovo, so to zelo pomembne postavke. Že prej je državni sekretar nekaj o tem povedal. Torej, načrtovana je gradnja ali pa rekonstrukcija najmanj desetih enot domov za starejše, s katerimi bomo seveda zagotovili približno 600 postelj. Veste, da se na tem področju, smo se tudi na Odboru za delo veliko ukvarjali s temi vsebinami. Jaz tudi, kot predsednica tega odbora, sem obiskala kar nekaj domov za starejše občane po celotni Sloveniji in drugih oblik institucionalnega varstva, nazadnje sem bila recimo v Idriji in vedno znova se seveda soočam z podobnimi vprašanji, in sicer, kdaj bomo zagotovili več prostorskih kapacitet, ker je pač pomanjkanje in kako bo država zagotovila takšno okolje, da bo se lahko zaposlilo več specifičnega, specializiranega kadra v domove za starejše.
Zdaj, epidemija Covid-19 je seveda prinesla tudi to, da smo lahko bolj videli, kakšna je situacija, še bolj videli, nazorno, kakšna je situacija v domovih za starejše in ravno zaradi tega, ker smo videli, kakšno pomanjkanje se kaže, zlasti v kadrovskem delu, je bilo seveda takoj zagotovljenih dodatnih 26 milijonov evrov prav za to področje. Kar pa zadeva prostorske kapacitete, sem pa že povedala, da se mnogo občin srečuje z tem, da sicer imajo domove za starejše, vendar pa, imajo premalo

8. TRAK: (NB) – 14.35

(nadaljevanje): prostora glede na to koliko ljudi čaka na vrsto, da pridejo v dom za starejše. Obenem pa je treba vedeti, da že, mislim da zdaj že trinajst let praktično ni bil zgrajen niti en dom za starejše in v to se praktično ni nič vlagalo. To področje je bilo totalno podhranjeno. Zdaj pa to ministrstvo oziroma Vlada seveda dela vse v tej smeri, da izboljša položaj starejših, skrbi za starejše, predvsem pa, da zagotovi takšno okolje kjer bodo lahko nekako živeli dostojno starost.
Za leta 2022 in 2023 lahko vidimo, da se povečujejo sredstva za štipendije. Mislim, če sem prav izračunala, da se povečujejo približno za 10 milijonov evrov. povečuje se subvencioniranje študentske prehrane, povečuje se otroški dodatek, povečujejo se drugi družinski prejemki in starševska nadomestila. Načrtovanih je tudi skupaj v obeh proračunih mislim, da 75 milijonov evrov sredstev, ki jih bomo namenili tako za zdravstvo kot za socialno varstvo. Gre torej tukaj za dodatna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Želim pa ob koncu jasno tudi povedati, da se za oba proračuna povečujejo sredstva tako za socialno varnost kot za pokojninsko varstvo, sploh če naredimo recimo primerjavo z letom 2019, lahko vidimo, da se sredstva za ti dve postavki povečujejo za več kot 25 odstotkov. Skratka jaz mislim, da je ta proračun oziroma da sta oba proračuna, tako spremembe za leto 2022 kot proračun za leto 2023, dobra in da predvsem kar zadeva naš del, torej Ministrstva za delo oziroma našega odbora, je precej vlaganj v tista področja, ki so bila do sedaj podhranjena.
Sedaj pa dajem besedo gospe Andreji Zabret. Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednica.
Jaz bi se navezala že tudi na kolega Kordiša, ki je izpostavil glede manjšanja sredstev za denarne socialne pomoči. Tudi moje vprašanje je to, zakaj se manjšajo ta sredstva. Predvsem pa mi je zanimiva, ko sem prebrala obrazložitev Vlade zakaj se ta sredstva manjšajo, pa bom kar prebrala. Predvideno zmanjšanje, se pravi, da je predvideno zmanjšanje prejemnikov DSP, kar je odraz, nadaljevanje optimističnega zaposlovanja, pa me zdaj tukaj zanima katero je to nadaljevanje optimističnega zaposlovanja, in pa višine sredstev, ki je v okviru limitov namenjena v ta namen plus upoštevanje spremembe ZUTD. Se pravi, Vlada je že pripravila proračun na podlagi nekega zmanjševanja sredstev za denarne socialne pomoči na podlagi nekega zakona, ki še sploh ni sprejet. Zdaj, kaj se bo zgodilo, če ta zakon ne bo sprejet, me pač zanima kak bo potem, koko bodo zagotovljena ta sredstva za te denarne socialne pomoči. Po drugi strani se mi pa tudi zdi, da je pravzaprav ta zakon, vemo da je iz nekega vidika tudi lahko sporen. Namreč ta zakon predlagam, da mora upravičenec, ki je brezposelna oseba in je prejemnik DSP, sprejeti zaposlitev, ki ustreza dve stopnji nižje izobrazbe te osebe. Tako da, je stvar že s tega vidika tudi sporna, tako da me zanima kakšna bo potem situacija, če ta zakon ne bo sprejet.
Potem se zmanjšujejo tudi sredstva, jemlje se sredstva nevladnim organizacijam. Vemo, da je ta Vlada že želela s PKP 7, ukiniti sklad za nevladne organizacije, kar je v bistvu edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij. In me zdaj zanima zakaj se tem nevladnim organizacijam ponovno jemljejo sredstva. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2023 in me zanima kaj je s temi, ker vemo, da tudi kljub temu, da se je dvignil ta dvig dohodninskih donacij za 0,5 odstotka, to ni tisto kar je bistvo nevladnih organizacija. Namreč ona je tudi,

9. TRAK: (NB) – 14.40

(nadaljevanje): če se jih ukine, ne morejo sodelovati na evropskih projektih, tako da, me zanima zakaj se jemlje tudi sredstva nevladnim organizacijam.
Potem bi se pa tudi še glede samozaposlenih. Ravno v tem tednu sem dala na Ministrstvo za delo pobudo, smo dali v LMŠ pobudo za samozaposlene, ki ne dobijo nadomestila za čas karantene. Vemo, da so samozaposleni v tistem času ne morejo delati in je v bistvu malo krivično, da se jih razlikuje glede na to ali imajo pogodbo o zaposlitvi ali ne, tako da smo dali, tudi sem dala pobudo, da se ta zadeva uredi tudi za samozaposlene, pa me zanima morda, ki je že tudi kolega Kordiš omenilo, morda kakšen odgovor z vaše strani, državni sekreta. Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Besedo dajem gospodu Jožetu Lenartu. Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Spoštovani državni sekretar z močno ekipo, kolegice in kolegi! Jaz bom malo drugače predstavil ta proračunski dokument, predvsem na 2022, ki nam je najbližje in je zelo realno, saj je 2023 tako in tako ga bomo ponovno obravnavali, upam da tudi ne bo potrebno za 2022 s kakšnimi rebalansi. Primerjal pa bom ta proračun z letom 2019. Zakaj? Ker 2019 je bila še uravnotežena bilanca z normalno kondicijo in nam dosti več pove kot pa, če to primerjamo kaj pomeni na leto 2021, ki še tako in tako ni končano in pa leto 2020, ker vemo, da ravno Ministrstvo za delo ima največje postavke poleg zdravstva kar se tiče Covid teh dodatkov iz ukrepov KPK. Poglejte, čisto preprosto povedano. Proračun 2022 je za 11,4 % višji kot je bila realizacija proračuna 2019. mislim, da bomo to dosti bolj realno lahko zadevi pogledali. Zdaj, ko pa pogledamo kje so tiste glavne razlike. Največ ste seveda pridobili s trgom dela, kar je zelo pozitivno, se sliši. Nižja brezposelnost in seveda potem ta nadomestila za brezposelnost se znižajo in tukaj pridobivamo ca 60 milijonov oziroma konkretno 57 milijonov pa potem še nekaj na drugih postavkah, pa da govorimo o 60. milijonih. In seveda, ta sredstva potem lahko vi vložite za gradnjo domov, za dolgotrajno oskrbo, to se pravi, za domove za starejše, če bi tako v grobem zadevo si predstavil. Vendar vmes je potrebno pogledati še ostale postavke, kar so pred mano kolegi in kolegica že opozorili. Socialna varnost se znižuje za 27 milijonov, ampak to je že potem skupa. Kako smo pa do tega prišli? Poglejte, denarna socialna pomoč se zmanjšuje za 21 milijonov, govorim o okroglih številkah, da se lažje sliši. Ali tudi to izhaja iz nižje stopnje brezposelnosti ali so to drugo vzroki? To bi želel odgovor. Predvsem pa ta postavka, pravice po vojni zakonodaji, 60 milijonov. Tole pa res želim, da za javnost odkrito povemo. Tukaj mi je pa takšna postavka mogoče, poglejte, bi moral sam si kaj pogledati, ali sem spregledal, ampak ta zadeva mi je, za javnost mislim, da je zelo pomembna. Praktično smo jo spravili na nulo, ko pa gledam… Boste povedal, ja. V 2019 je bila še ta nekje na tem nivoju normalna postavka. Tukaj je potem postavka znižana za ca dobrih 10 milijonov, družinski prejemki in starševska nadomestila. Sprašujem, kaj na to meni stranka NSi, ki ste tako, takšni zagovorniki, veliki, kar se tiče starševstva in

10. TRAK: (NB) – 14.45

(nadaljevanje): natalitete in te pomoči, tudi precej kritik sem že v naši Vladi dobil s strani vaših podpornikov NSi, za kaj več ne dajemo v ta namen. Tako smo rekli iz skupa tega potem seveda vlagate teh 54 milijonov v dolgotrajno oskrbo, kar je vsekakor spodbudno, seveda govorimo predvsem za gradnjo prizidkov obstoječim domovom in pa seveda ta dom, kot ste sam rekel, ki že skoraj 15 let čaka na zeleno luč. Upam, da so sploh ti zidovi še uporabni, da bo zadeva lahko šla skozi. In pa potem ta velika postavka, sredstva za financiranje epidemij, 67 milijonov. Prosil bi, kakorkoli, ste že prej omenil, če lahko tako plastično te glavne postavke. Jaz mislim, da tukaj so tiste glavne spremembe. Seveda, ne rečem, da niso pomembni tudi tisti zneski plus-minus, ki se gibljejo, ne vem, 100 tisoč, itn., ampak lahko smo tukaj potem dve, tri ure, da bi vse te zadeve podrobno razčistili. Ampak v glavnem ta sprememba na 2019, ki se mi zdi, da je neka primerljivost, smo rekli, 11,4 % je proračun višji na leto 2019, znotraj pa so zelo zelo močne spremembe, nekatere opravičuje Covid situacijo, nekatere pa boste, prosim, obrazložili.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod državni sekretar, želite sedaj odgovoriti na do sedaj zastavljena vprašanja? Izvolite.

CVETO URŠIČ: Hvala lepa gospa predsednica.
Najprej poslancu Lenartu. Vojni zakoni. To je najbolj enostaven odgovor. Lansko leto je bila spremenjena zakonodaja in je sedaj vojna grobišča in vse to področje v pristojnosti MORS in zaradi tega so, letos so bili še na naši postavki, vseeno če je bilo že v pristojnosti MORS, naslednje leto in leto 2023 in naprej gredo vse te pravice na podlagi vojnih zakonodaj, vojni invalidi, veterani, žrtev vojnega nasilja in pa tudi vojna grobišča je v pristojnosti Ministrstva za obrambo in je na tistih postavkah, tako da tukaj ni nobenih, nobenega kakršnegakoli slabšalnega ali kakršnegakoli zanikanja oziroma zmanjševanja sredstev. Potem, če se počasi sprehodim skozi ostale komentarje. Intervencijska zakonodaja. Zakaj so bila sredstva? Financiranje dodatnih kadrov v socialno-varstvenih zavodih. To vemo kako so bili ti kadri obremenjeni in kako ni bilo zaposlitev, novih, v številnih letih in zato smo, da smo omogočali ljudem, i so v domovih, da so imeli primerno dostojno oskrbo, kolikor je bilo to možno v času Covida, smo zagotovili 9 milijonov pa pol sredstev oziroma tudi za letos načrtujemo še. Tukaj poskušamo pač reševati nekaj za lansko leto, torej da smo pokrili, letos in naslednje leto, tudi leto 2022 in še ta sredstva zato, da ta kadrovski primanjkljaj, ki je tam, odpravimo. Obenem se pa pogajamo s sindikati in s strokovnimi združenji, skupnostjo socialnih zavodov in drugimi, da najdemo primerno, dolgoročno rešitev za kadrovsko problematiko v institucionalnem varstvu.
Potem recimo drug tak pomembnejši znesek je solidarnostni dodatek za novorojence. Prej je bilo izpostavljeno začudenje, da minister Janez Cigler Kralj, ki prihaja iz stranke Novi Slovenje ne posveča primerne pozornosti družinski problematiki. Bom v nadaljevanju povedal tudi nekaj več o prejemkih in ostalem, kar se tiče družin. Ravno tako financiranje dodatnih kadrov v čadu Covida, je bilo na Zavodu za zaposlovanje izjemno veliko treba izdati odločb, krajši delovni čas, čakanje na delo in podobno in seveda to zahteva tudi

11. TRAK: (NB) – 14.50

(nadaljevanje): dodaten kader. Potem seveda so bili stroški tukaj notri tudi za vzpostavitev rdeče cone. Vsem nam je znano, po bolnicah so imeli Covid oddelke, pri nas v domu institucionalnem varstvu smo morali imeti rdeče cone, tako zdravstvena stroka ali so bile v domu, znotraj ali pa so bile zunaj doma, torej je bilo treba najeti prostore in en velik znesek gre za zdaj in tudi za naprej še tudi te rdeče cone so za 2022, če bo potreba, so seveda osebna varovalna oprema za zaposlene in tudi za obiskovalce. Recimo, tukaj sem nekaj teh večjih zneskov naštel, ki seveda, kot sem že rekel, v letu 2021 imamo izkušnjo kaj se je dogajalo, v letu 2020 tudi in mi moramo načrtovati, če bo epidemija tudi naslednje leto, moramo načrtovati primerna sredstva, da ne bo očitkov, da se ministrstvo oziroma Vlada ni na primeren način pripravila na zgodbo, Covid epidemijo.
Ja, vprašanje, ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov poslanca Kordiša. Ja. Cene energentov zadnje tedne beremo kako norijo po Evropi, različno. Mi se odzivamo, Vlada je o tem že razpravljala. Evropska komisija ima različna priporočila kako se odzvati in o tem bomo, boste v naslednjem tednu ali tem mesecu prav gotovo seznanjeni na kakšen način se Vlada odziva, s tem pa seveda pri odzivanju pa sledimo smernicam Komisije, Evropske komisije.
Koliko novih zaposlitev je bilo v inšpektoratu za delo? Mislim, da je bilo v letu 2020, 10 novih zaposlitev. Vlada je v kadrovskem načrtu tudi predvidela še dodatne zaposlitve v letu 2021 oziroma letu 2022. tako da, ja, vemo, potrebe so na inšpektoratu velike in zato se tudi poskušamo na primeren način odzivati.
Nevladniki. Vaše vprašanje. To je, bi takole rekel, ministrstvo za delo, kar sem že v uvodu izpostavil, ve da so nevladne organizacije, so humanitarne in druge nevladne organizacije pomemben deležnik, pomemben deležnik pri reševanju socialne problematike v Sloveniji, zato se že vrsto let financirajo tako ali javni socialni varstveni programi, razvojni in kadar so sredstva, tudi ekperimentalni. Gre za programe materinskih domov, varne hiše, krizni centri za odrasle žrtve nasilja, dnevni centri za otroke in mladostnike, stanovanjske skupine, delo z brezdomci, nastanitve za brezdomce, da ne govorim o žrtvah trgovine z ljudmi. Za te razvojne in javne socialno-varstvene programe je za leto 2022 planiranih 2 milijona, za naslednje leto 2,2 milijona, pa dodati je treba še 19 milijonov torej za javno socialno-varstvene programe in skoraj 20 milijonov za leto 2023, kar sem že uvodoma povedal, da se skupen znesek se iz realizacije 18 milijonov za socialno-varstvene programe v letu 2020 dvigne na skoraj 26 milijonov. Torej ta Vlada, to ministrstvo sliši potrebe in se zavedamo, da ni možno, ni možno samo preko javne službe reševati. Tukaj so nevladne organizacije, ali so to humanitarne, invalidske ali druge, ki delujejo v javnem interesu, bistveni integralni del izvajanja socialno-varstvene dejavnosti oziroma socialnega varstva v Sloveniji. Zagotavlja se oskrba žrtev trgovine z ljudmi za leti 2022 in 2023 je planiranih 45 tisoč evrov, tako da, tudi za evalvacije in verificiranje imamo zagotovljena sredstva.

12. TRAK: (NB) –14.55

(nadaljevanje): Točno vemo, da to je pomemben dejavnik pri izvajanju programov, vseh, ali v javni službi ali v okviru socialno-varstvenih programov, evalvacija, verifikacija in seveda standardi kakovosti. Tako da, na tem področju kot sem rekel, se zagotavljajo sredstva… Tudi mogoče, ne, še ena skupina, ki smo jo zdajle spregledal, projekti socialnega vključevanja. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje lastne udeležbe na mednarodnih projektih in seveda jih mi sofinanciramo, ker na ta način se omogoča prenos znanja, zmenjava izkušenj, izmenjava dobrih praks znotraj Slovenije in v širšem evropskem prostoru. Tako, da na našem področju za izvajanje socialno-varstvenih programov, ki ga izvajajo nevladne organizacije, kot sem rekel, zagotavljamo več sredstev kot pa smo jih do sedaj tudi zato, da dvignemo plače. Že kar nekaj let, dolgo časa je višina, ki je v razpisu določena za stroške dela, ostajala enaka, s tem, da pa odpiram zdajle eno temo o kateri upam, da ne bo danes razprave, ampak v javni službi lahko strokovni delavci napredujejo, pri izvajanju socialnih programov imajo tudi, če si pet ali deset let, imaš ves čas enako plačo, ne moreš napredovati tako kot v javni službi in zato je tudi to ena izmed prioritet o kateri se z direktorico direktorata in pa drugimi pogovarjamo, tudi s sindikati, na kakšen primeren način tudi to zagotoviti, da bi lahko tudi v ta del izvajalcev socialno-varstvene dejavnosti bili na primeren način nagrajeni.
Družina. Kolegica bo potem nekaj več povedala, pa še direktorica direktorata za socialne zadeve, Valentina Vehovar, o denarnih socialnih pomočeh oziroma sredstvih za socialno varstvo. Torej kar se družine tiče, družinski prejemki in starševska nadomestila, realizacija v letu 2020 je 666 milijonov 450 tisoč, predlog sprememb za proračun za leto 2022 je 692 milijonov. Torej se poveča in približno enak znesek ostane tudi tukaj. Razlogi so pa, predpisi ki so bili sprejeti že tudi pred nastopom te Vlade, tako da ni vsa hvala namenjena samo tej Vladi, ampak tudi seveda preteklim, ki so delale. Pomoč ob rojstvu, ki je enkratni prejemek, se je dvignil iz 286 evrov na 350, starševski dodatek se je iz 258 evrov dvignil na 402 evra. Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se je tudi dvignil. Potem programi v podporo družini, bila je realizacija 2020, 1,1 milijona, ocena realizacije v letu 2021 bo 3,3 in približno enak znesek ostaja tudi za naprej, torej se ne znižuje. Tukaj so javni razpis za centre za družino, javni razpis za sofinanciranje psihosocialnih programov v podporo družinam v tveganjih ali visoko tveganih situacijah, itn. Na koncu mogoče ne smemo pozabiti tudi na rejništvo. Tudi ta dejavnost je pomembna, bistveno pripomore je v dobro otrok, ki živijo v družinah, da se jih začasno, za krajši čas ali daljši čas, ampak ne za trajno, izključi in se jim omogoči primerno otroštvo z vsem kar je potrebno. Tudi tukaj recimo, realizacija 2020, 5,9, ocena realizacije prav tako 5,9, sprememba proračun 6 milijonov.
Na koncu morda še ena zgodba o kateri danes še nismo govorili, pa bo morda tudi kakšna kritika na naš račun, zakaj, tako kot je bilo prej rečeno, zakaj imamo nekaj v proračunu, če ne vemo kaj je z UTD. Tudi za dolgotrajno oskrbo, če ste pogledali, smo dali v proračun že neka sredstva, če bo zakon sprejet, bo treba z januarjem, poudarjam, z januarjem, če bo sprejet, dvigniti nadomestilo za izgubljeni dohodek za te, ki so družinski pomočniki, to kar se je leta

13. TRAK: (SC) – 15.00

(nadaljevanje) in leta ni zgodilo smo tudi na pobudo Komisije za peticije spremenili, da bodo imeli družinski pomočniki oziroma v zakonu se jim drugače reče oskrbovalec družinskega člana 1,2 minimalne plače nadomestilo takoj, ko bo zakon sprejet oziroma s 1. januarjem takoj in to so sredstva v proračunu potrebna dodatna. In pa seveda še nekatere druge storitve, če bo zakon sprejet se bodo začele izvajati z julijem naslednje leto 2022. To je treba pač danes razmišljati, da boš imel ena sredstva zagotovljena, če pa ne bo pa z rebalansom namenjena za druge zadeve. Opozorilo, da Ministrstvo za delo in minister Janez Cigler Kralj kot iz stranke Nove Slovenija, ki poudarja pomembnost družine, da ni to / nerazumljivo/ udejanjil v proračunu… Pač upam, da sem pojasnil, da ministrstvo namenja zelo veliko pozornost družinski problematiki tako družinski kot tudi otrokom v stiski kot materam, ženskam in drugim ali pa moškim, ki se znajdejo v stiski torej minister ima posluh za ranljive skupine. Bi pa prosil direktorico Direktorata, da pojasni nekaj v zvezi z denarno socialno pomočjo.
Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala, državnemu sekretarju.
Izvolite, da pojasnite še bolj natančno določene stvari, ki so bile do sedaj izpostavljene v razpravi.
Izvolite.

GOSPA_______: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.
Torej Ministrstvo za delo je v bistvu višino sredstev na proračunski postavki 3652 transferji za socialno ogrožene, kamor sodi tudi denarna socialna pomoč med drugim tudi varstveni dodatek, izredna denarna pomoč, plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje za prejemnike trajne denarne socialne pomoči in drugo načrtovalo oziroma vezalo na naslednje predpostavke, če lahko bolj podrobno pojasnim. Ključna predpostavka je gibanje upravičencev do denarne socialne pomoči. To število se zmanjšuje. Upoštevali smo znižanje števila brezposelnih, ki so prejemniki denarne, socialne pomoči in izhajamo v bistvu iz deleža zaposlenih, ki so bili predhodno prejemniki denarne, socialne pomoči, kar se nekako sovpada tudi z nižanjem števila splošno brezposelnih oseb v evidenci na Zavodu za zaposlovanje.
Potem je druga predpostavka, da smo že v preteklem letu sprejeli določene zakonske ukrepe, s katerimi smo zagotovili višjo socialno varnost in sicer določen je najnižji znesek za denarno nadomestilo za brezposelnost in pa za starševski dodatek na osnovni znesek minimalnega dohodka to je na višino od 402,18 evra sedaj, kar je enako znesku za denarno socialno pomoč za samsko osebo. Urejen je bil tudi institut minimalne plače. Upoštevamo seveda tudi uskladitev osnovnega zneska minimalnega dohodka z rastjo življenjskih stroškov. Izhajamo iz predpostavke, da je cilj dela tako na Centru za socialno delo kot tudi pri ostalih izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov opolnomočenju oseb, ki so brezposelne, da se vrnejo na trg dela. Naš ključni cilj je seveda obravnava tako tistih, ki šele postanejo brezposelni, da se čim prej vrnejo na trg dela. Posebno pozornost pa namenjamo tudi tistim, ki so dolgotrajno brezposelni in so že dlje časa oddaljeni od trga dela, za katere seveda pripravljamo ukrepe, storitve. Zavedamo se namreč, da bolj, ko je oseba oddaljena od trga dela seveda s tem negativno vpliva na njene delovne kompetence in je seveda čas vrnitve na trg dela daljši. V tem duhu seveda tudi pomemben predlog ministrstva kot je že državni sekretar povedal povečanje sredstev za socialno varstvene programe, kjer

14. TRAK: (SC) – 15.05

(nadaljevanje) verjamemo, da bomo tudi tukaj dosegli boljši učinek obravnave naše ranljive populacije. Seveda v kolikor bo število upravičencev do denarne socialne pomoči naraščalo, v kolikor bo potrebno dodatna sredstva pa imamo v veljavni zakonodaji ustrezen institut in lahko seveda z rebalansom zagotovimo, potem še dodatna sredstva, ki bodo potrebna.
Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam.
Sedaj nadaljujmo z razpravo poslank in poslancev.
Besedo dajem Primožu Siterju.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsednica.
Lep pozdrav še z moje strani spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!
Jaz ne bom skrival svoje kritike do tega rebalansa proračuna in sicer na naslednje način. Rebalans, ki je prevod politike v številke berem jaz vedno na dveh ravneh. Najprej je ta splošna raven, kjer Vlada, ki je pristojna za sestavljanje proračuna preveri svoje prioritete in reče okej, na to področje bomo dali več, temu področju bomo nekaj vzeli in tako naprej in iz tega naslova vidiš dejansko politične prioritete torej pisca proračuna. Sedaj na tej točki, kolegice in kolegi, sem jaz do rebalansa proračuna za leto 2022 v bistvu najbolj kritičen, zato ker na eni strani, če pogledamo postavke na Ministrstvu za obrambo rastejo v nebo. Prioritete in politike Vlade, ki hranijo oboroževanje v popolnoma mirnem času rastejo v nebo. V letu 2021 namreč je predvidenih 60 milijonov evrov za ta naslov torej oboroževanja. Drugi največji del tega gre za orožje torej sredstva se tam povečujejo za dodatnih 31 milijonov skupaj je ta stvar težka 156 milijonov govorimo o obrambnem proračunu. Že leta 21 je bil proračun za MORS večji za 34 odstotkov kot leto pred tem in po napovedih sodeč bo leta 23 proračun MORS torej totalni jackpot zmagovalec višji za 76 odstotkov sedaj pa govorimo na Odboru za delo, ko češemo po proračunu za torej področje sociale, družine in invalide govorimo o 16 milijonih manj sredstev kot je bilo sprva predvideno. To je nekaj, kar me na tej generalni, splošni, globalni ravni v bistvu najbolj skrbi oziroma kjer Vladi izrekam največ kritike.
Sedaj bi še pa na to drugo raven, kjer bi pa izpostavil nekaj točk, ki se tičejo pa resorja, socialnega resorja. In sicer tovariš Kordiš je že izpostavil pa ste mu državni sekretar odgovorili delno na vprašanje v zvezi z izračunom minimalnih življenjskih stroškov, pri čemer je treba poudariti eno stvar. Ko izračunavamo minimalne življenjske stroške, ki so podlaga za določitev minimalne plače, za določitev socialnih transferjev in tako naprej v ta izračun jemljemo veliko faktorjev se pravi cene hrane, nepremičnine, prevozi, energenti in tako naprej seznam je dolg. Faktorjev, ki padejo v formulo torej za izračun minimalni življenjskih stroškov, ampak dejstvo je, da na tej točki ali pa v tem poglavju so najbolj pomembni seveda stroški hrane, ker brez javnega prevoza človek preživi, brez bencina človek preživi brez hrane težje. Sedaj, če primerjamo rast vseh elementov, ki vplivajo na izračun minimalnih življenjskih stroškov je ta krivulja navpična bistveno bolj agresivna pa je krivulja rasti cen hrane.

15. TRAK: (SC) – 15.10

(nadaljevanje) Sedaj nekaj takih povednih številk je, da so se izdatki za hrano v Sloveniji v bistvu se povečujejo hitreje kot povprečna rast cen splošno. Cene hrane so se v letu 2020 povišale, trend se nadaljuje tudi v 2021. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je hrana podražila takole sadje za 8 odstotkov, zelenjava za 7, krompir za 15, dvignile so se cene kruha, pekovskega peciva, mesa, olja, maščob, kisa, sladkorja, surovine kot so pšenica, koruza, soja in tako naprej za 30 odstotkov, olje za 60. Govorimo o zares osnovna življenjska se pravi osnovna prehrambena živila surovine, ki so nujno ABC preživetje vsakega posameznika. Ekonomija svari, da se rast teh cen nima namen ustaviti in jaz tukaj izrekam pobudo ministrstvu, da pobudo, ki smo jo v Poslanski skupini Levica vložili po čim prejšnjem in čim bolj učinkovitem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ker se tako ali tako po zakonu kolobarno mora izračunati vsakih šest let, da se to zgodi čim prej in da se upošteva te abnormalno hitrost rasti cen, ker rasti cen energentov ni vse, kar se je zgodilo, to je sedaj res vroča tema v mediji. Beremo, da prihaja podražitev za 30, 40 odstotkov zraven navadno pozabimo povedati, da je ta ista Vlada tista, ki je deregulirala trg cen pogonskih goriv, da je med tem eden od ministrov poslal srečni lastnik delnic Petrola in da je mimogrede v tem času zaslužil 60 tisoč evrov, ampak to je detajl, ki ga lahko na Odboru za delo pustimo na strani. Tukaj se pridružujem pobudi, ki smo jo v Poslanski skupini Levica že vložili in ki jo je omenil pred menoj tudi kolega Miha.
Sedaj pa druga stvar, ki smo jo pa tudi že odprli so pa seveda domovi za starejše, vroča tema. Vsi se strinjamo, da je pa to sedaj ni kritika tej Vlade, vi ste / nerazumljivo/ situacijo kakršna je in situacija ni rožnata niti zadovoljiva ni je pa tukaj seveda tudi problem kako Vlada pristopa k reševanju tega izziva. Sedaj domovi za starejši imamo dve varianti ali ga rešuje trg preko koncesij ali pa ga rešuje jasna in plodna strategija politike skozi krepitev javne mreže javnih domov. Ta Vlada se je zavezala k reševanju po prvem receptu torej predajanju reševanja dolgotrajne oskrbe trgu, kar je seveda meni nerazumljivo. Računsko sodišče samo je pred časom pred dvema letoma prišlo z revizijskim poročilom, ki je ugotovilo, da je ravno na tem zasebnem delu oskrbe starejših več priložnosti za kakšne sporne finančne prakse. Ugotovili so, da je bilo več nepravilnosti od dvojnega zaračunavanja cen do plačevanja kreditov za investicije torej zasebnih podjetij, ki so skrbela za oskrbo starejših preko plačevanja mesečnih oskrbnin starejših in tako naprej torej nekaj praks, ki jih v javnih domovih starejših pač ne vidimo. Jaz bi prosil predstavnike ministrstva, da mi odgovoriti v bistvu zakaj se bodo ta sredstva in pozdravljam samo idejo, da se sredstva na tej postavki višajo me pa zanima zakaj, ne zakaj, ampak za kaj konkretno se nameni. Rekli ste zaposlovanje kot eden od odgovorov zaposlovanje v socialno varstvenih? Potem sva se narobe razumela. Bi pa prosil torej, če se ne motim 54 milijonov povečanje za dolgotrajno oskrbo kaj konkretno in če je zaposlovanje ali kakorkoli na kakšen način?
Seveda ob zaključku poziv še enkrat poziv, da izkoristim vsako priložnost in bom tudi to.

16. TRAK: (SC) – 15.15

(nadaljevanje) V praksi se je izkazalo, da je gradnja domov za starejše, da je krepitev javne mreže za starejše nekaj, kar je a priori ločeno od kakšnega koli poizkusa ustvarjanja biznisa iz skrbi za eno ranljivo skupino se je v praksi pokazalo, da funkcionira bolj je tukaj kot orodje krepitve socialne države je tukaj enostavno krepitev neke civilizirane in solidarne družbe, ki pa mislim, da ji vsi moramo biti toliko bolj zavezani.
Torej, če povzamem. Pobuda Levica v 1. točki pobuda Levica v zvezi z izračunom minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga iz račun minimalne plače in drugih socialnih transferjev na drugi strani dolgotrajna oskrba oziroma za kaj so namenjena torej povečana sredstva na področju dolgotrajne oskrbe in pa tista uvodna kritika preveč za orožje in premalo za skrb za najšibkejše.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam. Naj vas samo opozorim preden dam besedo, da vam odgovori gospod državni sekretar, da zraven vas je sicer do nekaj sekund nazaj sedel predstavnik tudi Ministrstva za obrambo, vendar to področje ravno ne sodi sicer na Odbor za delo.
Sedaj pa dajem besedo gospodu državnemu sekretarju, da odgovori.
Izvolite.

CVETO URŠIČ: Hvala lepa, gospa predsednica.
Naj začnem pri zadnjem vprašanju torej domovi za ostarele, javna mreža. To kar stalno slišimo, da spodbujamo, da smo pozabili na javna sredstva. Torej na javne, socialno varstvene zavode. Škoda, da nimam s seboj grafa koliko so pretekle Vlade namenila sredstev za investicije v javne zavode. Leta 2017 ne bom imenoval ne ministrice oziroma ministra kdorkoli je bil nič evrov 2017. Predlog za leto 2022 36 milijonov in pol v javne zavode, ponavljam, v javne zavode. Gradil se bodo, imenoval sem enega, ki je v času covid-a bil tisti, ki je bil res praktično 100 % okužen, ker je bil nekoč dijaški dom. To je nedopustno. Tukaj ne moremo govoriti o dostojnem življenju v starosti. Gradilo se bo kar nekaj dodatnih enot, manjše enote 25, 45, 60 postelj dodatnih javnih zavodov in ta sredstva 36 milijonov pa pol so za investicije v javne zavode. Ob tem pa ne pozabimo prosim mislim, da je bilo 21 milijonov namenjenih za kratkotrajne namestitve in dnevne centre v javnih zavodih, ponavljam, v javnih zavodih. Razpis je bil. Razpis je bil za namestitve minus 65 torej mlajše javni zavodi. Res pa je tudi to, da smo imeli 2 razpisa za koncesije, ker ni v proračunu dovolj sredstev. Še enkrat ponavljam, v letu 2017 je bilo nič sredstev. Leto dve pred tem malce več in situacija je težka, primanjkuje postelj in zato sta bila tudi dva razpisa za koncesije, ker so se prijavili in ker je bil tudi poudarek nad tem, da se koncesije dodeli v območjih, kjer je premajhna oziroma ker so večje potrebe po namestitvah. Na koncu, če samo res kot primer naveden še enkrat Dom v Osilnici, kjer se je od leta 2005 naprej poskušalo rešiti problem, za to, da ljudje ostanejo dol v tej regiji ob Kolpi, kjer ni lahko dobiti službo in kjer ni možnosti, da živijo starejši

17. TRAK: (SC) – 15.20

(nadaljevanje) tam in ker tudi ni blizu zdravnika. S tem, ko bomo pripeljali dom bomo omogočili tudi na dolgi rok, da bo morda tam končno eden zdravnik, ki bo skrbel za ljudi v tistem koncu. Osilnica je res majhna občina, zelo majhna, ampak je velik velik delež ljudi starejših od 65 let in to pomeni, da so velike potrebe tudi po zdravju. Desno dol moraš iti ob Kolpi ali pa levo kakor pogledamo do Črnomlja gor pa do Kočevja, kjer je prvi zdravstveni dom. To so težave. S tem financiranjem iz proračuna bomo tudi omogočili nove zaposlitve in kvalitetno življenje v starosti. S projekti, kjer jih tudi bomo financirali ali iz evropskih sredstev ali iz naših bomo poskušali pomagati tudi ljudem, da ostanejo na vas na stara leta in da se tam zagotovi neka podpora preko različnih programov. Recimo eden o enem pilotnem projektu se sedaj pogovarjamo tudi v enem delu Slovenije, ki je zelo redko naseljen in je dobro, da ostane, ker je tudi ob eni meji, da se zagotovi, da ljudje živijo tam po hišah, nudiš jim pa podporo skozi oskrba na domu ali na podoben način, da pride k njim pa živi tudi med njimi. Torej tukaj je ta Vlada težko sprejmem kritiko, da vse dajemo zasebnikom. Tudi, ko boste šli pa boste imeli možnost seznaniti se naslednji teden s predlogom ali na tej redni seji s Predlogom Zakona o dolgotrajni oskrbi. Tam notri so prvi napisani javni zavodi, potem so kmetije napisane kot možnost je pa seveda tudi možnost koncesij tudi ta možnost obstaja ali je ta dobra ali slaba je pa seveda stvar možnosti in politične in strokovne presoje, ampak očitek, da ta Vlada ni usmerjena v podporo javnim zavodom res ne morem sprejeti, ker vse številke kažejo, da je bistveno bistveno več sredstev šlo kot je šlo v preteklih 10, 15 letih.
Druga zgodba res je žal tudi danes v medijih beremo, da so podražitve hrane danes sem videl na enem od portalov, da se bo meso podražil, slišali smo tudi, da se je kruh podražil toliko in toliko procentov hvala, gospod Siter, za te podatke tudi koliko se je sadje, zelenjava to vidijo ljudje na svojih denarnicah. Jaz sem prej omenil, da cela Evropa sedaj išče kako pomagati, zaradi dviga cen energentov. Komisija je neka priporočila poslala. Res je to, kar ste tudi vi rekli cena energentov vpliva na celo verigo, potem navzdol. To nam je znano. Res mi bomo proučili znotraj Vlade kaj je možno pomagati ljudem, na kakšen način. Več možnih je, ampak o tem o tom potom torej čez nekaj dni.
Kar se pa tiče izračuna teh minimalnih življenjskih stroškov se izračunajo na podlagi podatkov SURS o izdatkih za življenjske potrebščine in to se dogaja vsake tri leta in naslednja ocena bo v letu 2022, kjer se bo ocenjevalo 2019-2021 tako, da mi računamo, da se bo to, če kakršni računi bodo take bomo spoštovali. Ne pa pozabiti, da se je v tem mandatu te Vlade tudi dvignila minimalna plača in s tem se je tudi tem z najnižjimi dogodki pomagali kot se je dvignila minimalna pokojnina za polno pokojninsko dobo, se je dvignila invalidska pokojnina, so se dvignila nadomestila tudi za nego otroka do 18. leta. Torej tem ranljivih skupinam se je v mandatu te Vlade pomagalo in se jim pomaga. So različne poti kako ljudem pomagati in kot sem rekel, kar se tiče pa izračuna minimalnih življenjskih stroškov sem povedal kako je. Bomo pa seveda hvala stranki gospod Siter in bomo seveda proučili tako kot vse druge predloge.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala lepa tudi vam. Nadaljujemo z razpravo poslank in poslancev. Besedo je želel gospod

18. TRAK: (TB) – 15.25

(nadaljevanje) Soniboj Knežak, sedaj.
Izvolite, beseda je vaša.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča.
Spoštovani državni sekretar, sodelavke, sodelavci, kolegice, kolegi!
Zdaj, uvodoma jaz običajno zavzemam, da če se pogovarjamo, se pogovarjajmo pa, korektno, pa primerjajmo stvari, ki se dajo primerjat. Tako da, se mi ne zdi »glih«, da danes primerjamo proračun ministrstva v primerjavi z letom 2019. Bom kratko razložil zakaj. Leto 2019 je bilo leto uravnoteženega proračuna, rekordnega proračuna takrat. Jaz sem imel velika pričakovanja, kaj bomo vse lahko takrat naredil, od tem, ki jih danes naslavljate, ki jih pozdravljamo, še kako besedo v nadaljevanju, pa sem tedaj(?) prvič, seveda kot nov poslanec, bil / nerazumljivo/ pred dejstvom, da imamo 90 procentov, pa mislim, da še kaj več, celo zabetoniranega z obveznostmi, ki jih imamo, da ta država, pa ta aparat funkcionira. Tako da, je bore malo sredstev bilo v preteklosti z, ne samo za te namene, tudi za zdravstvo, pa še kaj bi dal naštet, tako da, to dajmo primerjat tisto, kar se primerjat, kar je primerljivo, no.
Jaz sam že od začetka mandata sem kritičen do države v smislu, v tem smislu, da za starejše, se pravi za naše starše, stare starše, nismo »glih« najbolje poskrbel no. Od moje kritike pokojninskega sistema, kjer smo z raznimi reformami v bistvu naredil, da smo čuval blagajno, nismo pa se vprašali s tem denarjem, ki ga dobijo upokojenci, pa upokojenke, lahko preživijo, se pravi, zviševal smo pogoje, zniževal smo količnike, skratka, vse, da bi ohranil blagajno, brez tega, da bi se vprašal, ali lahko s temi preživijo.
Drugo je pa tema, ki ste jo danes odprli, tudi, državni sekretar, ki je tudi del tega, proračuna. Če sem jaz kritik, tudi na nekaterih drugih odborih sem bil, ker nam ponujajo več 100 milijonska dodatna sredstva, bi človek tu težko rekel, da si, da moraš temu nasprotovat, ampak, sem kritik v tem, da se(?) vse to, predvsem me jezi ta hvala, ker to jemljemo vse večinoma na račun zadolžitve, pa spet razumem, ker je bilo specifično leto, zadnje leto pa pol, tudi, to razumem, tudi razumem, da so se pa zdajle sprostila sredstva, ki se jih da dobit, tudi evropska sredstva in se strinjam, da bi bili skoraj nori, če se ne bi za določena področja pa izkoristil, pa se zadolžil. Predvsem infrastruktura, o kateri ste danes govoril, za starostnike. Res, DSO-je, poznam ta kritičen primer, ki ste ga sam omenil, ki ste imel tudi priliko videt, ker izhajam iz Hrastnika. Dijaški dom, ker smo že tudi prejšnje vlade opozarjal, da zadeve niso, tudi lokalna skupnost je že, mislim da okrog 50, če ne več, tisoč evrov namenila tudi za projekte, pa te zadeve. Skratka, res nam ni v ponos, tu se povsem strinjam z vami, da je to standard, 4 pa 5 posteljnih sob, za leto 2021.
Mi smo sicer, tudi v preteklosti so se zavedal tega. Jaz sem, vem, eno od vprašanj ministrici Klampferjevi, ker sem vedel, poznal to problematiko teh domov, sem jo vprašal, mislim, da je bilo to(?) leta 2020 ali 2021, so bili predpisani standardi in normativi, ker naj bi odpravili te… Pa me je zanimal, ker ni bilo, mislim, da so bila 4 milijona sredstev, kako to mislimo naredit. V glavnem, mi je potožila »tedi«, da na žalost ni denarja, da bojo po vsej verjetno priložil v, ne vem, iz 2021, ne vem, na 2025 in tako smo verjetno reševal tudi v vseh preteklih desetletjih te zadeve, da se je običajno zataknilo pri denarju, sem šel malo pogledat tudi proračune preteklih vlad, so bile različne zgodbe, finančna kriza, naslednja Vlada reševanje zadolžitve povrnitve ZUJF-a, pa vsega tistega, kar je bilo(?). Skratka, vsi so imeli neke razloge. Vi(?) bi si verjetno mogli, kot(?) država priznat, da z obstoječim nismo tega, rednimi prilivi, nismo tega zmožni financirat in bi se mogli odločit, koliko ste se, pač, / nerazumljivo/ so nam predstavili ta del, da se uredi na pod…, z zadolževanjem. Mi moramo uredit te zadeve, spravit standard na nivo leta 2021. Pa ne govorim kar za, domove za starejših, tudi na področju zdravstva, mi imamo te večje infrastrukturne, te projekte, oba klinična centra, tu imamo res(?), pa večinoma domov, zdravstvenih domov, že zgrajena, še iz prejšnjega sistema, pa je seveda krepko potrebno.

19. TRAK: (TB) – 15.30

(nadaljevanje) Tako da, če sem kritičen na drugih odborih, jaz se s, tisto, kar ste mi(?) predstavili danes, kar se tiče DSO-jev, tudi kadri, to ni danes problematika te Vlade. Mi enostavno teh kadrov, zgleda, da jih, ne znamo cenit njihovega dela no, ampak to je, to je delo z ljudmi. Tisti, ki je kdaj delal z ljudmi, mora vedet, da je to specifika in tu moramo, bo treba nekaj tudi, tako kot ste rekli, da so dodatna sredstva, jih pozdravljam, ker to je pa rak rana. Mi lahko zgradimo, če ne bomo imeli zadaj kadra, pa ljudi, da se bojo ukvarjali z to problematiko, nismo kaj veliko storili.
Tako da, saj pravim, to, ko(?) sem bil kritičen na ostalih odborih, ker se mi zdi, da nekatere zadeve niso potrebne zadolževanja, sem pa na tem področju, v oskrbi za starejše pa to, jaz mislim, da moramo, da si zaslužijo to naši starši, pa da jim zagotovimo no, mirno starost, človeka dostojno življenje, tako da, vse tisto, kar ste predvideli s tem proračunom, pozdravljam.
/ nerazumljivo/ za enkrat. Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj dajem besedo gospodu Marijanu Pojbiču.
Izvolite.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana predsednica.
No, moram reči, da sem zelo vesel tega, kar sem slišal od mojega predhodnika, da končno tudi ne glede na politično pripadnost, ljudje, tudi tisti, ki sedimo tukaj v Državnem zboru, ne glede na barvo, ugotovimo in ugotavljamo, da je predlog, ki ga je pripravila sedanja Vlada, sedanji minister Kralj in pa tudi državni sekretar, Cveto Uršič, z njegovo ekipo, dober in predvsem je pomembno to, da je tudi ta gospod pred mano, ki je razpravljal, poudaril, da je fokus in da so prioritete prave. Sam moram reči, da sem zelo razočaran, predvsem zaradi preteklih zadnjih desetih let, ker je bil fokus napačen, prioritete napačne in posledice so se pokazale v tej krizi, ki se nam je zgodila, v tej zdravstveni krizi.
Gospod državni sekretar Cveto Uršič, je danes povedal, da – in tu se bom morda malo osredotočil na domove za ostarele, ker se mi zdi zelo pomembno – da bo v letošnjem letu oziroma v letu 2022 za to namenjenih iz integralnega proračuna, 36,5 milijona več sredstev in v 2023 22 milijonov evrov več. To pomeni, vsega skupaj v dveh letih, skoraj 60 milijonov evrov. Iz integralnega proračuna. In, povedali, torej gospod Cveto Uršič je povedal tudi, da so bili razpisi tudi za koncesije, torej pomeni, da je končno nastopil trenutek, da me ne bo skoraj vsaki drugi dan ljudje klicali pa prosili, kako naj pomagam, da bi njihovi starši lahko dobili mesto v domu za ostarele, zaradi tega, ker so mlade družine zaposlene, da ne morejo ostati doma, živijo morda od minimalne plače, njihovi starši imajo od 400, 500, 600 evrov pokojnine in tako dalje in tako dalje. In teh problemov se je v zadnjih desetih letih nakopičilo bistveno preveč. Sami vemo, koliko ljudi čaka za to, da bi lahko prišlo v dom za ostarele ali pa tudi kakšno drugo rešitev in to ministrstvo, ta Vlada, moram reči, da tukaj ima ne samo posluh, da je tukaj odlična.
Ljudem čisto nič ne pomeni, ali je dom financiran iz javnih sredstev ali je pridobljen s koncesijo. Njim je pomembno, da jim pomagamo reševati tiste najbolj kritične, najtežje situacije in zato čestitke Vladi, čestitke ministru Cvetu in vam, z ekipo tukaj, za ta pravilni fokus in pravilno usmeritev. In tukaj seveda ne smemo pozabiti na tiste, ki so zaposleni v DSO-jih, ki so bili sedaj plačani praktično slabše, kot je to sploh normalno, za normalnega človeka, pri vseh teh stvareh, ki jih morajo dati skozi in tukaj je nujno potrebno in ta Vlada tukaj ima fokus in ve, da je na tem področju potrebno spremeniti. 10 let nazaj, kot da smo pozabili na to strukturo ljudi in ministrstvo je vodila, kar veliko časa, so vodili Socialni demokrati. In to je ravno tista stvar, ki je ne morem razumet. Na eni strani socialno čuteči, ko je treba floskule metati, ko je treba provocirati ljudi, ko je treba zavajati, na drugi strani, ko pa je treba argumentirano, z dokazi reševati stvari in problematiko ljudi, pa jih ni nikjer, so pa hlače prazne. To je tisto, kar je mene motilo v preteklosti in hvala bogu, da je prišlo do teh pomembnih sprememb.

20. TRAK: (TB) – 15.35

(nadaljevanje) In spoštovani kolegice in kolegi, sam se zavedam, da za nazaj stvari ni možno spreminjati in da nima smisla se sedaj obtoževati, kdo je za kaj kriv. Dejstvo je, da ljudje potrebujejo rešitve.
In še ena stvar, ki moram reči, da sem zelo vesel, da smo v času krize, krize tako kot leta 2008, ko je bilo 56 tisoč leta 2008 brezposelnih, sedaj prišli pod mejo 70 tisoč brezposelnih, v času krize. Torej pomeni, da je ta Vlada z svojimi ukrepi, z vsemi, zakoni in vse, kar smo sprejeli, da smo pomagali podjetnikom, obrtnikom in njihovim zaposlenim, prebrodili to krizo in na koncu prišli iz 90, skoraj 100 tisoč brezposelnih, na 70 ali pa še manj. Če to ni dovolj viden in celo čuten dokaz, poleg vseh tistih stvari, o katerih je govoril državni sekretar, kjer smo vse namenjali sredstva, zato, da smo pomagali ljudem, potem je pa res težko še karkoli narediti, da bi to dejansko na pravi način prikazali, kaj je tisto, kar je oprijemljivo, kar se pozna v denarnicah ljudi in veste, da sami brezposelni, vsaj tisti, ki niso želeli postati brezposelni in se je to zgodilo, so se, se veselijo in so zelo veseli, da so spet ponovno na delovnem mestu in da si svojo socialno in vse tisto, kar potrebujejo, rešujejo sami, skozi svojo plačo, na delovnem mestu. To mora biti namen socialne države. Ne deliti socialno pomoč, ampak ljudem zagotavljati pogoje, podjetnikom in vsem, / nerazumljivo/ zagotavljati pogoje, da bodo zaposlovali in da bodo ljudje dostojno plačani. To je ključ prave socialne politike in nikakor ne delitev socialnih pomoči in višanje socialnih pomoči.
In še ena stvar, ki jo moram tukaj opozoriti, je. Pogovarjam se z velikim številom podjetnikov in skoraj vsaki, do katerega pridem, mi pravi, veš kaj, Marijan, ne morem dobiti nikogar, da bi se zaposlil, za tako in drugačno področje. Pri 70 tisoč brezposelnih, ki še ne glede na to ali pa še manj, ki so na Zavodu za zaposlovanje in med njimi je veliko takih, ki so tudi prejemniki socialnih pomoči, jih ni možno pridobiti, da bi se aktivno vključili nazaj, na trg dela. In to je problem, ki ga, sem prepričan, ministrstvo rešitve pripravlja in upam, da bomo vsi skupaj toliko modri in te rešitve tudi podprli, da bo tisti, ki resnično potrebujejo pomoč, vse te ranljive skupine, o katerih govorijo, resnično to pomoč dobili, vsi tisti, ki pa lahko delajo, so zdravi, mladi, pa se morajo vrniti nazaj na trg dela in potem bomo mi to državo peljali v pravo smer in ta Vlada točno to dela, obrača fokus v pravo smer in ljudje so bolj veseli, ljudje so bolj ponosni. Razlika je, če ti dobiš 500 ali pa 600 evrov, nekih transferjev ali pa dobiš tisoč evrov ali pa nekaj, plače, na mesec, ker lahko z njo nekaj postoriš. Je pa tudi res še, to moram poudariti, da se z veliko ljudmi do tega trenutka srečujem in mi povedo, veš Marijan, jaz, zakaj bi jaz šel delat? Jaz, meni, od minimalne plače, če bi jo prejemal, ostane manj, kot če prejemam socialne korektive. Vse skupaj povežeš in ugotoviš, da je to praktično, to razmerje, porušeno in je nesprejemljivo.
Se pravi, tudi tukaj bo potrebna celotna ekipa v Državnem zboru, ne glede, kdo pripada kateri politični opciji, še enkrat povem. Najti konsenz, kompromis, da bo se ljudem splačalo delati. To vas lepo prosim, vsi tisti, ki sedimo tukaj, ne glede na politiko, dajmo enkrat to razumet na tak način. In še enkrat povem, večina ljudi je ponosnih, da lahko pride nazaj na trg, zaradi tega, ker takrat rešuje svojo, vse tiste stvari, ki so potrebne, zato, da lahko ustanovi družino in tako dalje in tako dalje.
In tudi danes je bilo tukaj veliko povedano o tem, da se veliko sredstev vlaga v družine, v nataliteto in tako dalje. Ne bom ponavljal vsega tega, kar je bilo danes povedanega. Tudi to, sam osebno ocenjujem, da je pravi fokus in prepričan sem, da če bomo skupaj stopili, če bomo znali skupaj držati, ne glede na to, da ti prepiri bodo vedno, tudi imeli bomo drugačna in različna mnenja, kar ni nobenega problema, lahko pripeljemo to državo tam, kjer smo si želeli leta 1990, ko smo se osamosvajali in to je, med

21. TRAK: (TB) – 15.40

(nadaljevanje) najbolj razvite evropske države ali pa svetovne države. Nikakor pa ne za kakšne province ali pa, province ruske, kaj jaz vem, kitajske ali pa še katerekoli druge države. Mi moramo vztrajati na razvoju. Ljudje si želijo tisto, kar smo jim obljubili, ko smo se osamosvajali. Zaradi tega smo šli iz enega sistema v drugi sistem in jaz mislim, da smo v tridesetih letih prišli do nekih zaključkov, da skupaj zmoremo vse in še več, če le želimo in če želimo ljudem pomagati in vas lepo prosim, naj bo to vodilo vseh nas, ki sedimo v tem državnem zboru in potem verjemite mi, ne bomo imeli problemov na volitvah, ne bo hujskanja, ne bo vsega tega, kar se zdaj dogaja, ne bo teh protestov in tako dalje, ker bodo ljudje veseli, da lahko delajo in bodo delali, ker bodo za to tudi primerno plačani. Veliko odvisno pa je od nas, ali smo to sposobni, ali si to želimo. Jaz verjamem, da to zmoremo in da smo to sposobni in da si to želimo.
Hvala lepa pa ministru, Ministrstvu za delo, hvala lepa za trud in vse tisto, kar je bilo do tega trenutka narejeno, da gremo v pravo smer, da imamo pravi fokus in da imamo prave prioritete.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj imam prijavljeno k razpravi še Mojco Žnidarič, potem pa v drugem krogu gospod Jože Lenart in pa še gospod Primož Siter. Potem pa bomo počasi, ker ne vidim več želje po razpravi, nekako razpravo zaključili oziroma dali končno besedo, če bo to želel, še državnemu sekretarju.
Izvolite, gospa Mojca Žnidarič, beseda je vaša.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Lep pozdrav prav vsem prisotnim!
Torej, govorimo o proračunu oziroma o delu proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za delo in sicer, o spremembah proračuna za leto 2022 in pa tudi o predlogu proračuna za leto 2023.
Višina sprememb predloga proračuna je za 2022 za Ministrstvo za delo, torej ta višina za Ministrstvo za delo znaša 1 milijardo 872 milijonov in sicer, kot smo slišali, je za 16,6 milijonov evrov nižja, kar je sicer na prvi pogled tudi mene presenetilo, ampak, ko vidimo, da se, ne vem, 60 milijonov prenaša na Ministrstvo za obrambo, zaradi pravic po vojni zakonodaji, potem seveda, da se zelo znižujejo ta sredstva za financiranje epidemije. Na primer letos, v letošnjem letu, je ocena, da bo realizira…, torej, da bomo za to postavko rabili 593 milijonov, med tem ko, ne vem, za predlog proračuna za 2022 je 67 milijonov, tako da, tu vidimo potem, kje so te velike razlike in zakaj je dejansko predlog proračuna nekoliko nižji, kljub temu, da smo mi v tem času oziroma v tem mandatu, celotnem, našem, sprejeli kar nekaj zakonov, ki zvišujejo pravice določenim ranljivim skupinam in tudi odpravljajo nekatere krivice.
Kot je bilo povedano, ne bom vsega ponavljala, ampak, na primer, pomoč ob rojstvu otroka se je dvignila iz 286 na 350 evrov, potem starševski dodatek, se pravi, za tiste starše, ki niso bili zavarovani pred, torej so bili ali študentje ali nezaposleni pred nastopom, pred rojstvom otroka, torej, tukaj se je precej dvignil ta znesek iz 258 evrov na 402 evra.
Potem ena večja krivica, ki smo jo pred kratkim odpravili, torej dvignili smo delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki bo zdaj v višini te minimalne plače, tako da ti, se pravi, vsi ti zakoni, ki smo jih sprejeli, prinašajo seveda dodatne finančne obremenitve. Potem, kot smo videli, ne vem, malo je bilo, se dotaknem malo tudi Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, vidimo nekoliko povečanje in sicer, poznam ta projekt socialne aktivacije. Tukaj je do sedaj, gre za povečanje za zaposlitev za 48 koordinatorjev socialne aktivacije. Ta projekt, ne vem, zdaj mislim, da zadnje 3 leta, mogoče še malo več, že teče preko sredstev, preko ESS sredstev in sedaj se je, seveda je potrebno zagotoviti tudi sredstva za zaposlitev teh koordinatorjev potem tudi iz integralnega proračuna, gre pa res za delo z težje zaposljivimi osebami. Vsi ves čas pa vemo in govorimo, ja, brezposelnost se znižuje, kar je v redu, je pa zato seveda delo na Zavodu za zaposlovanje in pa centrih za socialno delo, vedno težje, vedno več je treba vlagati energije, da lahko pomagaš tistim ljudem, ki ostajajo na Zavodu za zaposlovanje.

22. TRAK: (TB) – 15.45

(nadaljevanje) Me pa sicer malo čudi, da se tako drastično znižujejo te spodbude za zaposlovanje. Na primer, predlog v letu 2022 sicer ne, je še vedno predvideni skoraj 40 milijonov, med tem, ko predlog proračuna za leto 2023 je pa potem samo še 7 milijonov. Kot rečeno, ja, brezposelnost se niža, je nižja, ampak, za tiste ljudi, ki ostajajo težje zaposljive, je pa po navadi potrebno še več sredstev vložiti. Jaz upam, da se bo tu namenjalo čim več sredstev, še vedno in čim več možnosti za vključitev v javna dela. To tudi vidimo, da zelo prav pride tudi v domovih za upokojence, to družabništvo, družabništvo in spremljanje.
Nedolgo sem bila na enem posvetu tudi Društva Spominčice, se pravi, demenca se zelo širi in tudi oni bi si želeli, da bi lahko ta društva, kot so Spominčica in to, koristila ta javna dela, da bi ti ljudje lahko obiskovali tudi ljudi doma in jim delali družbo, saj drugo dejansko ne potrebujejo. Tako da, mogoče še kakšen korak v tej smeri, ampak res, za te ljudi, ki ostajajo na Zavodu za zaposlovanje, so potrebne finančne vzpodbude, da se jih lahko potem ponovno aktivira.
Potem, postavka podpora zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov. Tukaj je v sprejetem, torej letos je realizacija predvidena nekje skoraj 9 milijonov, medtem ko je v proračunu za 2022 skoraj 8 pa pol, enako tudi v 2023. Je pa res, če se spomnite, smo sprejeli Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in tam tudi dvignili precej ta, mislim precej, kar pridvignili ta nadomestila, ki jih imajo invalidi vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo, priznali smo jim tudi stroške prehrane, tako da, tukaj bodo kar neka dodatna sredstva potrebna. Tako da ne vem, ali je planiranje na tej postavki dovolj visoko ali boste imeli potem možnost prerazporejanja iz drugih postavk. To boste zagotovo vi vedeli povedati.
Ja, glede centrov za socialno delo, če še rečem…. Državni sekretar je povedal, res je, bila je ta reorganizacija narejena, bolj ne vsebinska, ampak bolj območna, kot bi rekla, ampak res, vsebinsko delo bi pa bilo potrebno, ljudje zelo pogrešajo, da socialni delavci so včasih, nekoč, pred leti bili veliko več lahko na terenu, kot so sedaj, zdaj še sami rečejo, da so bolj administratorji in vse drugo, čeprav je bilo tukaj nekaj že narejenega, kajne, te letne pravice, pa se sedaj rešujejo na teh območnih izpostavah centra za socialno delo, ampak, zagotovo še je treba v tej smeri tudi delati.
Glede same brezposelnosti, kot(?) smo vsi omenili, res je nizka, neverjetno nizka, glede na to situacijo. Malo se sicer bojim, da bi znala narasti, pa ne zato, da bi bili naši ukrepi nepravi, bili so pravi, torej ukrepi Vlade, ampak glede na vso to pomanjkanje, delo, sploh avtomobilska industrija, ko že napovedujejo določena odpuščanja, kajti, ni, na samem svetovnem trgu ni možnosti dobiti določenih sestavnih delov, tako da, kaj nas tu čaka, pa tudi vsemi temi podražitvami, verjetno bomo še priča številnim izzivom, ki jih bomo mogli reševati sproti.
Vesela sem tudi, da je kar nekaj investicij na področju varstveno delovnih centrov, zato ker vsi vemo, zadnja leta je precej primanjkovalo mest, torej ljudje, ti, odrasli, ne otroci, ampak odrasli, ki so zaključili osnovno šolo s prilagojenim programom, ta del, niso imeli možnosti se potem sploh vključiti v varstveno delovne centre, ker je bilo pomanjkanje mest, tako da vidim, da je zdaj kar nekaj investicij tudi na tem področju, kar me veseli. Seveda tudi na področju domov za upokojence in vesela sem izjave, ki sem jo prej slišala s strani opozicije, ko je naš poslanski kolega rekel, ja, bili bi nori, če se ne bi ugodno zadolžili in gradili seveda teh prepotrebnih kapacitet za starejše in ranljive, kar je zagotovo, se strinjam, popolnoma tudi z njim.
Še ena zadeva, ki, upam da bomo jo rešili tudi sedaj, s sprejemom Zakona o osebni asistenci. Če ne bomo, kajne, tukaj sredstva kar iz leta v leto rastejo. Za letos je predvidenih 120 milijonov porabe.

23. TRAK (VI) 15.50

(Nadaljevanje) Sedaj vidim, da je v naslednjih proračunih, se pravi 2022 je planiranih 91, skoraj 92 milijonov oziroma je bilo predvidenih 92, zmanjšuje se na 88, leta 2023 na 75 milijonov. Nekaj zagotovo bomo s tem sprejetjem zakona, če bo, upam da bo sprejet, teh anomalij odpravili, pa tudi, kot smo lahko slišali v razpravi na odboru zadnjem je bilo rečeno tudi, če bo sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, da se bo tukaj kar en del, kar tam celo do 30 % pravijo, da bi se potem lahko tukaj te storitve znižale. Jaz upam, da se bodo, ker če ne bo na teh postavkah sredstev primanjkovalo. Potem tudi z zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki smo ga tudi tukaj sprejeli in tudi slovenski znakovni jezik vpisali v Ustavo, tako tudi tukaj na tem področju bodo zagotovo potrebna dodatna sredstva. Mreže domov, ja, prej sem varstveno delovne centre omenila, tukaj je tudi zapisano in tudi državni sekretar je povedal kateri domovi se bodo gradili. Zelo sem vesela, da se končno reši ta Osilnica. To res poslušamo že leta in leta. Tudi Hrastnik, kot ste omenili, tam je bilo številne nepotrebne, verjetno tudi smrtne žrtve, ko niso mogli zajeziti širjenja kovida. Novogradnje doma starejših v Kranju, kjer res imajo zelo zelo malo kapacitet glede na velikost kraja. In pa tudi številne druge so tukaj naštete, ne bom vseh brala.
Bi pa mogoče samo še vprašala za konec, na eni izmed prejšnjih sej je bilo povedano, da bodo, da naj bi bili še v letošnjem letu sprejeti tudi kadrovski normativi v domovih za upokojence. Jaz upam res, da bodo in da so tudi zato potem planirana tudi dodatna sredstva, ker bodo zagotovo potrebna. Sicer pa seveda bom sam proračun podprla. Tudi mislim, da je ministrstvo samo planiralo zelo dobro, ampak neke stvari pa bo najbrž možno tudi med samimi postavkami potem prerazporediti na to, kar sem nekaj izmed teh opozorila. Hvala.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Kot že rečeno, sedaj imam še dva razpravljavca, in sicer gospod Jožeta Lenarta in gospoda Primoža Siterja, potem bom dala zaključno besedo državnemu sekretarju, nato pa bomo sejo nekako zaključili.
Izvolite, gospod Jože Lenart.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa še za dodatno besedo. Spoštovani državni sekretar, hvala za tisto pojasnilo, kar se tiče postavke 60 milijonov za to področje, oprostite, pravice povojna(?) zakonodaja. Zakaj? Poglejte, namen da sem to vprašanje vzpostavil, da tudi javnost ve, mogoče kdo gleda te dokumente pa mu ni jasno zakaj. Zato sem tudi to naredil. In sicer sem dolžan tudi jaz sedaj popraviti mojo projekcijo, ki sem jo prej predstavil. Seveda sedaj to pomeni, da če izločimo v 2019, ko sem primerjal na leto 2019 teh 60 milijonov, ker je bila podobna cifra, to pomeni ne samo 11,4 % povečanje proračuna, ampak sedaj to predstavlja 14,6 % povečanje. Sedaj pa, če mi dovolite, da to takole predstavim, glede na Umarjeve napovedi, vemo da v letu 2020 je BDP padel, sedaj sicer popravek že pod 5 % in pa napoveduje se rast dobrih 6 % v letošnjem letu in pa potem nekoliko manj kot 5 % v letu 2022. Če to takole pogledamo, pomeni, da potem je kljub temu ta rast proračuna bistveno višja kot pa je rast BDP. To se pravi, da nismo planirali na realnih osnovah. Iz tega sledi, da nekje manjka cirka 120 milijonov, kar pomeni, da bi vaše ministrstvo k celotnemu proračunu Republike Slovenije preneslo cirka 120 milijonov banka, seveda ne moremo pa tu računati evropska sredstva NOO-ja, ker

24. TRAK (VI) 15.55

(Nadaljevanje) tam bodo tako, če boste dobili nepovratna sredstva so novi projekti in bo potem seveda popravek proračuna. Če pa ste že v tem obdobju 2022 planirali sredstva iz strukturnih skladov nepovratna, potem ta del opravičuje. Seveda če so pa strukturna sredstva tudi kreditna, pa sem rekel, je pa to tako zadolževanje. To, če imate slučajno podatek vas prosim, da poveste, če je v tem proračunu že kaj nepovratnih sredstev planiranih iz strukturnih skladov, da teh 120 milijonov manjka v proračunu 2022, potem lahko zmanjšamo.
Želel bi pa reči še to, danes je bilo veliko govora tudi o minimalni plači, o tem povečanju oziroma rasti plač. Poglejte, to je zasluga pretekle vlade, da smo dvignili minimalno plačo, sicer ste tudi danes v svoji predstavitvi tudi dal vedeti, da so določene zadeve prenesene še iz preteklih vlad. To je treba razumsko, govorim pač iz razpravljavcev nekaterih, ki znajo določene zadeve takole populistično predstaviti, ne pa čisto na realni osnovi. Tu mislim kolega Pojbiča, ki je pa, seveda, med drugim rekel tudi naslednje, da si ta vlada želi, da bo Slovenija v prihodnosti pač dohitela najboljše. Poglejte, kdo si tega ne bi želel, ampak želim realno predstaviti. Jaz ne maram populizma. Mi se moramo zavedati, da smo še vedno 20 % pod povprečjem EU je naš BDP in dodana vrednost, če tako rečem. To se pravi, naš cilj je, da v 10 letih ali pa recimo 2030 dohitimo, da pridemo na povprečje, tu govorim sedaj na splošno, ne ravno vam na ministrstvu, če do leta 2030 dohitimo povprečje EU smo zmagali. Bodimo realni. To je tisto, kar moramo za javnost in tudi vlada je dolžna takšne zadeve javno povedati realno, ne pa populistično, kot se obnašajo določeni poslanci. Kje je pa potem še tisto obdobje, da bi mi dohitevali najboljše. Toliko sem želel. S tem zaključujem. Če pa državni sekretar lahko kakšno zadevo še pojasni bom pa temu vesel. Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Besedo dajem še gospodu Primožu Siterju v tej razpravi poslank in poslancev. Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo. Oglašam se še enkrat. Spoštovani sekretar zato, da v bistvu odgovorim na neke stvari ali pa izpostavim nekaj stvari, ki ste jih v odgovoru na moje prvo izvajanje podali.
Številke so jasne, govorim najprej o domovih za starejše, torej javno-javno versus zasebno oziroma koncesionirano. Številke so jasne in očitno po proračunskih dokumentih in v skladu s tem kar ste mi odgovorili, so številke kakršne so in namenjate javnim-javnim, kot ste…, torej 36 milijonov in pol. In v to ne dvomim in to ni stvar diskusije. Zakaj pa sem uvodoma v svoji prvi razpravi sploh predstavil ta elaborat o političnih prioritetah, ki se odražajo po celi vertikali proračuna je pa jasen. Torej, več sredstev ja, več priložnosti za to, da se neka stvar razvije pa ne. Ker, če na eni strani beremo o proračunu, recimo, obrambnega ministrstva, ki je jack pot dobitnik z dodatnimi 165 milijoni se meni samo, da rečem, nekomu, ki a priori v jedru svoje duše navija za bogato in robustno socialno državo, pojavi vprašanje kaj bi lahko s temi 165 milijoni, ki romajo na tisti naslov, naredili na področju socialne države. To je ta moja kritika, ki sem jo izpostavil uvodoma in želja, da bi se pač Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tukaj spustilo v en bolj krvav boj

25. TRAK (VI) 16.00

(Nadaljevanje) za še več sredstev. Ker, kot ste sami rekli, dva razpisa za projekte koncesioniranih domov sta se izvedla zato, ker je na drugi strani pač zmanjkalo priložnosti, zato da se krepi nadaljnjo javna-javna mreža. Ta korelacija med sredstvi, ki se podelijo grajenju socialne države in priložnostmi, zato je pač jasno.
Imel sem še eno vprašanje v bistvu prav tako v zvezi z domovi za starejše na področju zaposlovanja. Kadrovski normativi so torej v sprejemu. Jaz verjamem, da bo to vplivalo na potek, torej celo politiko širjenja kadrovskega bazena v zaposlovanju v socialnovarstvenih zavodih. Na tej točki, ko v domovih manjka po oceni skupnosti socialnih zavodov približno 50 % kadra, kar pomeni, da vsak, ki tam dela, dela za dva. In pri širjenju in dodatnih gradnji domov za starejše bo ta problem, ta številka, torej več domov ko bomo imeli, če ne bo novih ljudi bo ta številka še bolj boleča, me predvsem zanima strategija, po kateri sem vas že vprašal za širjenje tega kadrovskega bazena. Torej na kakšen način boste privabili več ljudi, da se zaposli v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji.
In pa tretje, pa če hočete temu lahko rečemo malo strankarskega pink-ponga, rekli ste, da se je minimalna plača v tem mandatu dvignila. Res je, spoštovani minister, ampak dvignila se je v bistvu na pobudo Levice iz leta 2018, ko smo dvig minimalne plače uzakonili in ga postopoma pripeljali, torej v treh korakih do letošnjega leta. Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam še za to zadnjo razpravo. Sedaj pa dajem besedo še čisto za konec državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, da odgovori še na nekatera vprašanja, ki so bila izpostavljena. Izvolite.

CVETO URŠIČ: Hvala lepa. Najprej k zadnjim, temu, kar je čisto sedajle na koncu povedal poslanec Siter. Ja, jaz nisem rekel, da je ta vlada sprejela zakon, ampak dvignili so se pa v času mandata, seveda, tako kot je prej vaša kolegica poslanka rekla, da sem korektno povedal, da je bilo marsikateri predpis, ki vpliva na proračun sedaj, pozitiven predpis, bil sprejet v prejšnjem mandatu. Seveda. Ampak zdi se mi pa prav, da pa na eno stvar pa moram se odzvati, javna mreža domov za starejše se krepi bolj kot kadarkoli v zadnjih desetih letih. Se krepi bistveno bolj kot kadarkoli v zadnjih desetih letih. Povedali smo, 36 milijonov je načrtovanih za naslednje leto. Letos bomo porabili sredstva. Povedal sem, dnevne namestitve in dnevni centri in kratkotrajne namestitve več kot 20 milijonov samo za javne zavode. Ne vem, če sem dovolj jasno povedal, evropska sredstva iz Reacta 93 milijonov, za dvig kvalitete življenja v domovih iz štiri posteljnih, triposteljnih sob v eno ali dvoposteljne, primerne čiste poti 93 milijonov samo za javne zavode. Torej, ko vse to seštejemo vidimo, da je številka res visoka. Seveda eno je dati denar za zidove, drugo je pa pripeljati življenje v te hiše, življenje, ki bo dostojno za stanovalce in delo, ki bo primerno plačani in s primernimi standardi za zaposlene. Mi delamo na obojem. Torej, govoril sem sedaj o standardih. Torej, enoposteljne, dvoposteljne sobe. Recimo, za ljudi z demenco, da so na primernem mestu njihovi prostori, tako da imajo izhod v pred dom v naravo, kjer se lahko prostor gibljejo. Spomnite se, kdor ima kakršnokoli osebno izkušnjo, včasih so bili ti najtežji stanovalci, običajno čisto na vrhu, v zadnjem nadstropju.

26. TRAK (VI) 16.05

(Nadaljevanje) Mi želimo tudi tem, ki so najbolj ovirani, ki imajo največ težav zagotoviti dostojno bivanje v domu. Zaposleni, hvala da ste opozorili, pa tudi poslanka Žnidar, da, pa to sem že jaz prej uvodoma tudi povedal, da se pogajamo s skupnostmi in sindikati za dvig plač in za boljše standarde in normative. Skupaj z Ministrstvom za zdravje se pogajamo s temi deležniki za dvig plač tistih profilov zaposlenih, ki so bili najbolj obremenjeni v času covida. In jaz verjamem, da bomo po dolgem času tem ljudem dvignili plače, ker jih zaslužijo. Gro sredstev bo šlo ali iz zdravstvene zavarovalnice ali iz proračuna, 13 milijonov evrov imamo do sredine leta 2022, potem upam, da bomo dobili še dodatna sredstva. Do takrat, ko bo začel, verjamemo, da bo začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi. Drugače bo treba iskati druge rešitve. 13 milijonov je predvidenih predvsem za boljše standarde in normative. Ko sem pa govoril o dvigu plače, pač sem rekel nekaj iz zavoda za zdravstveno zavarovanje, to je zdravstveni kader, nekaj iz proračuna, nekaj bo pa žal tudi šlo iz stroškov stanovalcev, žal, ampak če želimo, da imajo ustrezno kvaliteto bivanja, žal… Je pa, kot sem rekel, jaz verjamem, da bo z letom 2022 oziroma kasneje še z 2022 poletjem začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi in da bo tudi tam se breme, to se mi zdi, mogoče prehitevamo danes glede na to, da bo razprava o dolgotrajni oskrbi kasneje, ampak v domovih se predvideva, da bo stanovalec plačeval samo še hotelski del storitev. Socialne storitve, ki jih je sedaj tudi on plačeval in en del zdravstvenih bo šlo pa iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej, bo bivanje za stanovalce v domovih postalo cenejše.
Seveda se pogovarjamo tudi s fakultetami. Tudi iščemo nove profile, kdo lahko dela v domu, bolj je to naloga zdravstva kot nas. Ali je potrebno, recimo, da imaš za neka opravila triletno šolo ali je možno tudi šestmesečno usposabljanje. Tukaj se z Ministrstvom za zdravje in zdravstveno stroko pogovarjamo veliko o tem.
Hvala za opozorilo poslanki Žnidarič za to, da moramo posebno pozornost namenjati tudi varstveno delovnim centrom in centrom za usposabljanje delo in varstvo. Samo za medklic, predvidevamo, da bo šlo za investicije v teh domovih približno 9 milijonov v naslednjem letu. Kar se tudi, kot ste povedali, torej številni so, delajo v neprimernih pogojih. Ne bi sedaj poimensko našteval. Mi imamo stike, zbiramo že dokumentacijo, smo jih že povabili, da pripravljajo vso dokumentacijo, IP, DIP in podobno. Tako da verjamem, da bodo ta sredstva usmerjena na pravo pot in da bo boljša kvaliteta tudi življenja za uporabnike varstveno delovnih centrov ali centrov CUDB-jev.
Čisto za konec morda tisto kar je meni najbližje, to so invalidi, to je zaposlitvena rehabilitacija. Veste, da so se dvignila nadomestila in tudi prav je. Za to je tudi nekaj več sredstev predvidenih za te namene. Ravno tako seveda tudi na primeren način je treba zagotoviti sredstva za izvajanje zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ker velja hvala vsem poslankam in poslancem, da ste dali svoj glas za spremembo Ustave in na ta način bo, seveda, dolgoročno treba zagotoviti in izobraževanje, standarde in seveda tudi več tolmačev, kar dvigne kvaliteto življenja uporabnikom, seveda pa to pomeni tudi nekaj več denarja iz proračuna na različne načine.

27. TRAK (VI) 16.10

(Nadaljevanje) Čisto na koncu, verjemite mi, da smo imeli kar borbo in z Ministrstvom za finance in z drugimi ministrstvi, da smo zagotovili tak proračun kot je in zato seveda hvala tudi Ministrstvu za finance, da smo skupaj lahko delali. In hvala vam, poslanke in poslanci, da boste podprli ta predlog iz katerega se razbere, da je čut za ljudi v stiski. Hvala lepa.

PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.
Sedaj zaključujem razpravo.
Ugotavljam: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Odbor bo pripravil mnenje in ga poslal Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu.
S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda in 59. nujno sejo odbora.
Zahvaljujem se vsem razpravljavcem za konstruktivno razpravo. Želim vam še naprej lep dan in srečno.
Nasvidenje!

Seja se je končala 14. oktobra 2021 ob 16.11.