Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9.uri.

1. TRAK: (TB)

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 26. seje Državnega zbora!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanci: Igor Zorčič od 13. ure dalje, Željko Cigler, Iva Dimic od 13. do 18.30 ure in Franc Jurša. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog dopolnitve Poslovnika Državnega zbora je v obravnavo zboru predložila skupina petih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Gregorjem Peričem. Predlog dopolnitve Poslovnika je na 12. seji 6. oktobra 2021 obravnavala Komisija za Poslovnik, kot matično delovno telo. Ker po končani obravnavi komisija členov Predloga dopolnitve Poslovnika ni sprejela s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov, je bila druga obravnava Predloga dopolnitve Poslovnika na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Najprej dobi besedo Vojko Starović, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Alenke Bratušek.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo.
Spoštovani!
Prvopodpisani predlagatelj dopolnitve Poslovnika, ki jo obravnavamo danes, zatrjuje, da brez predlagane spremembe ne more učinkovito opravljati svoje delo, to je vodenje parlamentarne preiskave, katere naloga je preiskati domnevno pranje denarja v NKBM in spornega financiranja stranke SDS. Rešitev za uspešno preiskovanje financiranja stranke SDS vidi v spremembi Poslovnika, ki bi poleg istočasnega zasedanja dveh delovnih teles, dovoljevala tudi zasedanje ene izmed preiskovalnih komisij. Poglavitna naloga Državnega zbora pa je izvrševanje zakonodajne veje oblasti, zato poslovniška pravila dajejo prednost delovnemu telesu, ki zakonodajo sprejema, ne pa preiskovalnim komisijam.
Namen parlamentarnih preiskav je predvsem ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil. Ta institucijo torej pojmuje kot sredstvo nadzora ali opozicije ali zakonodajnega telesa, kot celote, nad ostalimi institucijami. Dejstvo je, da v tem mandatu, glede na prejšnje število parlamentarnih preiskav, da je v tem mandatu dvojno število teh(?) skoraj, saj se trenutno v Državnem zboru preiskuje kar 7 različnih področij, večino le teh pa so izzvale afere vladajoče stranke in te Vlade, tako sporno financiranje stranke SDS, kot nabava zaščitne opreme, kakor tudi nedovoljeno politično vmešavanje politike v delo policije. Prav tako drži dejstvo, da za uspešno, pravočasno in učinkovito delo predsednik posamezne komisije mora obvladovati dane omejitve. Torej upoštevanje prednosti dela, vezanega na zakonodajo, mora biti pozoren tudi na možnost udeležbe članov, terminski plan Državnega zbora in ob vsem tem upoštevati, da je mandat preiskovalne komisije časovno omejen.
Kot že izpostavljeno, v tem mandatu deluje večje število preiskovalnih komisij, ki svoje delo opravljajo frekventno in redno. Zato se nam utemeljeno postavlja vprašanje, zakaj ravno prvopodpisani predlagatelj, zakaj ravno njega spremembe najbolj ovirajo pri preiskovanju domnevnega nezakonitega financiranja stranke SDS, medtem ko druge komisije svoje delo opravljajo redno. V SAB vsekakor(?) podpiramo inštitut parlamentarne preiskave, vendar obenem predlagano spremembo razumemo predvsem kot izgovor in opravičilo prvopodpisanega predlagatelja, zakaj v tem mandatu, pod njegovim vodstvom, komisija, ki preiskuje pranje

2. TRAK: (SC) – 9.05

(nadaljevanje) denarja v NKB in s tem povezanega domnevnega financiranja stranke SDS ne sestaja redno in zakaj kakor kaže ne bo dobila svojega epiloga. Predlaganim spremembam smo nasprotovali.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Preden dan besedo naprej bi, spoštovanega kolega Starovića, poprosil, da drugič, ko dajejo stališča kot predsednik komisije tudi za poslovnik upošteva poslovnik in ostale stvari, ki so povezane s stališči in zadevami, ki so na tej točki potrebne.
Postopkovno, Vojko Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Poglejte, spoštovani predsednik, jaz sem podajala stališča poslanke skupine ne kot predsednik Komisije za poslovnik. Torej so vaše navedbe netočne.
Drugo je dogovorjeno med vsemi strankami, da tisti, ki vodi sejo bodisi Državnega zbora bodisi odbora ali komisije ne komentira razpravljavcev in podajajo celo stališča.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Starović, dali ste stališče poslanske skupine, vendar ste tudi predsednik Komisije za poslovnik in v stališču poslanske skupine nimate nobene bom rekel podlage za to, da kogarkoli izmed poslancev pozivate k opravičilu to, kar ste zahtevali od gospoda Periča. To pač ni stališče poslanske skupine v tem smislu, kar zadeva spremembo poslovnika. Predlagam, da nadaljujemo.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Kolegice in kolegi!
Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije je izjemno pomemben akt, katerega smo v zakonodajnem postopku dolžni spoštovati prav vsi, ki pri tem sodelujemo od poslank in poslancev, strokovnih služb in tudi zainteresirane javnosti. Poslanci Poslanske skupine Desus poslovnik ocenjujemo kot dober in dodelan akt. Na to kaže tudi dejstvo, da ni ravno pogosto predmet spreminjanja je pa ravno tematika tega predloga dopolnitev poslovnika to je število delovnih teles Državnega zbora, ki lahko poteka istočasno. Že večkrat je bila predmet razprave a do konsenza potrebne večine še ni prišlo. Sedaj veljavni poslovnik določa sočasnost sej dveh delovnih teles. Predlog in pobude so šle v smeri istočasnosti bodisi treh delovnih teles bodisi dve delovnih teles in ene preiskovalne komisije bodisi dveh delovnih teles in KNOVS ter še nekaj podobnih variant. Tokratni predlog uvaja možnost istočasnega zasedanja dveh delovnih teles in ene preiskovalne komisije. Dejstvo je, da se številčnost delovnih teles iz mandata v mandat povečuje ravno na račun števila preiskovalnih komisij. Trenutno imamo v Državnem zboru poleg Kolegija 13 delovnih teles, 8 komisij, 2 pododbora in to kar 7 preiskovalnih komisij. Dodatno ne samo številčnost delovnih teles iz mandata v mandat se povečuje tudi število sej posameznih delovnih teles predvsem na račun zahtev za sklic nujnih oziroma izrednih sej z izrazito političnimi temami, ki mnogokrat nimajo nič skupnega z dejanskimi težavami državljanov.
V Poslanski skupini se zavedamo namena omejitve sočasnosti sej delovnih teles. Zavedamo pa se tudi težav. Težav, ki je veljavna omejitev prinaša. Tukaj gre predvsem za težave pri iskanju prostega termina že za redne seje delovnih teles. Ob ponedeljkih, ko je predvideno delo v poslanskih skupinah, ob torkih, ko je predvideno delo v poslanskih skupinah, ob četrtkih dopoldan, ko so predvidene seje Vlade in so tako zadržani predstavniki ministrstev. Dodatne težave nastopijo pri zahtevah za sklic nujnih sej, ki morajo biti izvedene v 15 dneh in te daleč presegajo število rednih sej. V Poslanski skupini Desus obžalujemo, da predlog ni dobil zadostne podpore na delovnem telesu, saj je s tem onemogočena tako razprava kot opredelitev vseh ostalih poslank in poslancev. Osebno sem kot član Komisije za poslovnik predlagal rešitev istočasnega poteka sej dveh delovnih teles in ene preiskovalne komisije podprl in bi jo skupaj z mojima poslanskima kolegoma tudi v tej dvorani. V Poslanski skupini Desus menimo, da predlagana sprememba v smeri istočasnega poteka dveh delovnih teles, ki sta vezana na zakonodajni

3. TRAK (VI) 9.10

(nadaljevanje) postopek ter še enega delovnega telesa, ki na zakonodajni postopek ni vezan, to je preiskovalna komisija, naj bi šla na račun kvalitetnega in odgovornega dela Državnega zbora kot takega. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Naj uvodoma omenim, da ima predlog dopolnitve Poslovnika s katero bi omogočili istočasno zasedanje treh delovnih teles že dolgo brado. V prejšnjem mandatu je bila izpostavljena podobna dileme in pripravljen zadnji celovit predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora. Takrat zadostnega soglasja za dopolnitev ni bilo, a predvsem zato, ker so bili podani tudi predlogi, da bi bila odpravljena izjema omejitve sklica zgolj na dve delovni telesi istočasno za vsa delovna telesa Državnega zbora in ne zgolj za preiskovalne komisije. V tem mandatu je popolnoma enak predlog že februarja 2019 podal bivši predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018 kolega Jani Möderndorfer. Ker pa je komisija za Poslovnik takrat ravno obravnavala nek drug predlog dopolnitve Poslovnika je gospod Möderndorfer s podporo predsednikov oziroma predsednic še preostalih, takrat dveh preiskovalnih komisij, ki so bile ustanovljene, vložil amandma, ki se je glasil, citiram: »V 1. členu se na koncu novega petega odstavka pred piko doda besedilo »ter za sklicevanje sej preiskovalnih komisij ustanovljenih na podlagi zakona in Poslovnika, ki urejata parlamentarno preiskavo.« Cilj tistega drugega takrat Toninovega predloga je sicer bil, da bi se izjema za istočasno zasedanje treh delovnih teles uveljavila zgolj in samo za sklicevanje sej Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki se je takrat soočala z enakim problemom iskanja prostih terminov za sklicevanje sej, kot tudi vse preiskovalne komisije. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev in poslanke opozarjamo, da so bile od takrat ustanovljene še štiri nove preiskovalne komisije, tako da v času obravnave te dopolnitve Poslovnika deluje kar sedem preiskovalnih komisij, od katerih pa še nobena na zaključila parlamentarne preiskave. In da je gospod Perič, ki je pri vodenju omenjene preiskovalne komisije nasledil gospoda Möderndorferja tokrat v sodelovanju s petimi predsedniki preiskovalnih komisij podal vsebinsko popolnoma enak predlog, zato ga bom ponovno prebrala: »Za četrtim odstavkom 48. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka lahko istočasno kot tretje delovno telo zaseda ena preiskovalna komisija.« V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev obžalujemo, da se člani Mandatno-volilne komisije, ki predloga dopolnitve Poslovnika niso podprli ne zavedajo težav, s katerimi se soočajo preiskovalne komisije. Res je, da je Kolegij predsednika Državnega zbora v terminskih načrtih predvidel poseben dan za sklicevanje sej preiskovalnih komisij, vendar pa velja opozoriti, da imajo stalna delovna telesa pri sklicevanju teh sej prednost. Zato včasih za sklic seje preiskovalne komisije mine tudi več kot mesec dni. Po podanem predlogu predsednika preiskovalne komisije, čeprav naj bi se načeloma sklicala seja po Poslovniku v roku 14 dni. V naši poslanski skupini smo zato predmetni predlog podprli. Še enkrat bi radi opozorili, da je institut parlamentarne preiskave uveden s 93. členom Ustave Republike Slovenije in da predstavlja sredstvo nadzora, bodisi opozicije oziroma celotnega Državnega zbora nad delovanjem ostalih vej oblasti. Poslovnik Državnega zbora pri organizaciji dela Državnega zbora oziroma njegovih delovnih teles v zadostni meri ne upošteva specifike dela in potreb preiskovalnih komisij. Nadzorno funkcijo, ki jo te opravljajo ne moremo enačiti in po našem prepričanju tudi ne omejevati s poslovniškimi določbami zaradi dela ostalih delovnih teles Državnega zbora, ki so potrebna, niti ne toliko za izpeljavo zakonodajnega postopka, kot pa za ostale odločitve iz pristojnosti Državnega zbora, ki nimajo takšne

4. TRAK: (NM) – 9.15

(nadaljevanje) narave, kot je… / znak za konec razprave/ kot je parlamentarna preiskava. Zato bomo v Poslanski skupini nepovezanih poslancev in poslanke kljub dejstvu, da predlog ni dobil zadostne podpore, ponovno poskusili prepričati vsaj delovno skupino pri Komisiji za poslovnik, ki pripravlja širši nabor dopolnitev in sprememb, da se ta predlog ponovno uvrsti v obravnavo, ker so tudi strokovne službe v svojem gradivu, ki so ga pripravile, opozorile na problem omejevanja sklicevanja delovnih teles.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lep dober dan vsem skupaj.
Škoda, v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo zelo razočarani nad dejstvom, da tudi dobri predlogi, dobri za vse poslanske skupine in predvsem za delovanje Državnega zbora žal niso sprejeti. Predlagana je bila dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, in sicer ker trenutna ureditev več ne omogoča normalnega delovanja Državnega zbora. Po trenutni ureditvi lahko hkrati zasedata največ 2 delovni telesi. Takšna omejitev preprečuje, da bi delo Državnega zbora potekalo nemoteno, saj so več kot očitne potrebe, da bi delo potekalo tudi v večjem obsegu, za kar smo poslanci nenazadnje tudi plačani. Treba pa bi bilo dopolnit Poslovnik Državnega zbora v smeri, da lahko zaseda hkrati več delovnih teles. Tudi sami imamo zelo majhno poslansko skupino, vendar predlog podpiramo, saj se trudimo zagotoviti prisotnost naših poslancev na vsakem zasedanju delovnega telesa, to je namreč navsezadnje tudi naša služba. Problemov je v družbi vedno več in potrebe po hkratnem delu 3 delovnih teles je nujno. Trenutna rešitev, po kateri lahko zasedata le 2 delovni telesi, žal ne ustreza napredku v družbi in je posledica preteklih družbenih razmer in izkazuje togost ureditve. S predlagano spremembo bi se zagotovilo predvsem spoštovanje načela javnosti delovanja Državnega zbora ter načelo ekonomičnosti delovanja Državnega zbora. Organizacija Državnega zbora mora biti takšna, da zapolni interes javnosti tako po obveščenosti le-nje kot tudi odzivnosti in sprotnem obvarovanju aktualnih problemov. Kot poslanec imam občutek, da se nekako želi preprečiti delo Državnega zbora na način, da se ne podprejo dopolnitve, ki so dobre. In to v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke globoko obžalujemo. Glede na ustavne odločbe je za spremembo Poslovnika Državnega zbora potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. To večino pa je zelo težko doseči. Na današnji dan se nahajamo v krču, saj je interes marsikatere poslanske skupine po tem, da bi prišlo do sprememb, vendar pa so omejene s sprejemom kvalificirane večine. Če bi lahko zasedali več kot 2 delovni telesi hkrati, bi bilo smiselno razmisliti tudi o novih prostorih Državnega zbora, ali na mestu, kjer je sedež Univerze v Ljubljani, ali pa po Plečnikovem načrtu zgraditi novo stavbo, to je stavba, ki je na drugi strani slovenskega evropskega kovanca za 10 centov.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Boris Doblekar bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nas žalosti, da danes ne bomo odločali o spremembi Poslovnika Državnega zbora. Na žalost se je kljub dobremu predlogu na seji Komisije za poslovnik opozicija odločila, da onemogoči, da se Poslovnik Državnega zbora spremeni v smeri bolj aktivnega dela Državnega zbora tako, da bi poleg 2 sej matičnih delovnih odborov

5. TRAK: (VP) 9.20

(nadaljevanje) lahko hkrati zasedala tudi ena preiskovalna komisija. Torej je spremembi o bolj učinkovitem delu nasprotovala ta ista opozicija, ki smeti ta Državni zbor z brezpredmetnimi nujnimi sejami. Na drugi strani pa vlaga zahteve za ustanovitev preiskovalnih komisij o temah, ki sploh niso problematične. In zagotovo smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da bodo ravno v opoziciji na koncu mandata najbolj glasni, kako niso mogli dokončati dela v preiskovalnih komisijah. Če parafraziramo, govorili bodo, koliko bi še lahko naredili, a obenem z dejanji pokažejo, da se jim ne da delati, da je njihovo delo le nagajanje. Ampak takšna je sedanja opozicija, ki ruši tudi dobre predloge tistih, ki želijo delati.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Skupina petih poslank in poslancev je predlagala dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, na podlagi katere bi se lahko ob sočasnem poteku dveh sej delovnih teles Državnega zbora zasedala tudi ena preiskovalna komisija. Celo ta skupina se je danes odločila, da ne bo imela tega stališča, kajti sedanja ureditev namreč določa, da lahko istočasno zasedata največ dve delovni telesi Državnega zbora. To določilo se v praksi spoštuje na način, da lahko sočasno zasedata dve delovni telesi ali dve preiskovalni komisiji ali eno delovno telo in ena preiskovalna komisija. V tem mandatu Državnega zbora imamo ustanovljenih skupno 21 odborov in komisij ter še 7 preiskovalnih komisij, kar je največ v enem mandatu Državnega zbora. Resda se ob tolikšnem številu soočamo s težavami s terminskim in prostorskim razvrščanjem sej delovnih teles in preiskovalnih komisij, vendar pa se po prepričanju Socialnih demokratov te problematike lotevamo na napačen način. Ni rešitev v tem, da s poslovnikom enostavno omogočimo sočasno zasedanje dveh delovnih teles ter še ene preiskovalne komisije. Razlogov za to pa je več.
Prvič, prepričani smo, da je sedem parlamentarnih preiskovalnih komisij v enem mandatu preveč, in smo naklonjeni razmisleku, da bi se število preiskovalnih komisij v enem mandatu Državnega zbora zakonsko omejilo, upoštevaje seveda tudi kriterij predlagatelja preiskovalne komisije. Socialni demokrati menimo, da je Državni zbor v prvi vrsti zakonodajno telo, medtem ko bi morala biti preiskovalna dejavnost primarna drugim, za to pristojnim državnim organom. Drugič, poslanke in poslanci v tem trenutku kot člani delujemo v petih, šestih in še več delovnih telesih. Že ob veljavni poslovniški ureditvi imamo nemalokrat sočasno sklicani dve seji delovnih teles, kjer smo člani. Pri manjših poslanskih skupinah je to težava in še posebej pogosta, zato se neredko soočamo s težavami pri zagotavljanju sklepčnosti na sejah ter posledično tudi pri samem odločanju. S predlagano poslovniško dopolnitvijo bi se tovrstne težave zagotovo še poglobile. Tretjič, delovna telesa Državnega zbora imajo po poslovniški ureditvi zelo pomembno vlogo. Nemalokrat sprejemamo odločitve, ki jih tudi na plenarni seji Državnega zbora ni več mogoče spremeniti. Socialni demokrati ocenjujemo, daje tudi ta vidik zelo pomemben, ko odločamo o tem ali spremenimo Poslovnik Državnega zbora ter omogočimo sočasno zasedanje in odločanje več kot dveh delovnih teles Državnega zbora. Pri tem vsekakor kaže biti previden ter pretehtati vse vidike predlaganih sprememb. Predlagatelji obravnavanih dopolnitev poslovnika niso pretehtali vseh, zlasti negativnih, posledic takšnih rešitev, temveč so imeli pred očmi le delovanje preiskovalne komisije, ki ji predsedujejo.
Zato Socialni demokrati predlaganim dopolnitvam nismo dali podpore.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dr. Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

6. TRAK: (NB) – 9.25

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, podpredsednik. Težnja, da bi lahko na enkrat zasedala več kot dva odbora, je prisotno v tem Državnem zboru že dlje časa. Manifestiralo se je seveda tudi v tem mandatu s tem predlogom, ki na Komisiji za Poslovnik ni prejel podpore. Naše stališče, se pravi, stališče Poslanske skupina Levca pa je že ves čas enako. Ocenjujemo, da je trenutna ureditev, ko lahko na enkrat zasedata zgolj dve delovni telesi, vključujoč preiskovalne komisije popolnoma ustrezna. Kot smo že slišali, je to smiselno predvsem za manjše poslanske skupine, tiste s tremi, štirimi, petimi poslanci, denimo bi se lahko resno soočili s težavami, če bi takšna ureditev veljala, ker bi po neki hipotetični situaciji zahtevalo prisotnost več poslancev kot ima poslanska skupina istočasno na treh delovnih telesih. To seveda pomeni večjo zmedo pri delu teh poslanskih skupin v Državnem zboru. Načeloma bi moralo biti tako, da so poslanci, ki so člani delovnih teles, zainteresirani za to področje, investiranje v področje, ki ga pokriva posamezno delovno telo in se s to tematiko ukvarjajo. Se pravi, govoriti o tem, da so možna nadomeščanja, da se da te stvari urediti na drugačen način, pomeni hkrati zmanjševanje kakovosti dela tega Državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki je že po moji oceni na nižji ravni kot bi lahko bilo.
Druga stvar, ki je pomembna pri tem predlogu, ki je bil v obravnavi, je pa sam namen predlagateljev. Prvo podpisani predlagatelj je predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevne sumljive posle največje koalicijske stranke in imate težavo s sklicevanjem in iskanjem terminov za sklice seje komisije. Vse ostale preiskovalne komisije načeloma delujejo brez večjih težav, samo ta ki preiskuje sporno financiranje stranke SDS, ima neke blazne težave z iskanjem terminov, kar je po naši oceni nek za lase privlečen izgovor. Če lahko vse ostale preiskovalne komisije najdejo termine in seveda uskladijo tudi termine za zaslišanja, menimo da bi lahko tudi ta preiskovalna komisija, je pa dejstvo, da je najmanj aktivna od vseh v tem trenutku. Zakaj je temu tako, bomo prepustili špekulacijam, lahko pa si sami potegnete zaključke iz tega. Tako, da tudi v Levici tega predloga sprememb Poslovnika nismo podprli, tako kot tudi nismo podobnih predlogov že v preteklosti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Aleksander Reberšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Poslovnik Državnega zbora trenutno v svojem 48. členu določa, da sme istočasno zasedati največ dvoje delovnih teles. Predlog dopolnitve Poslovnika, ki smo ga obravnavali na Komisiji pa predlaga, da bi lahko ne glede na to omejitev istočasno kot tretje delovno telo zasedala še ena preiskovalna komisija. Naš predlog v poslanski skupini utemeljujem tako, da glede na to, da na sejah preiskovalnih komisij lahko sodelujejo zgolj imenovani člani in njihovi namestniki in ne katerikoli poslanci poslanske skupine, se s predlogom zagotavlja nekoliko večjo fleksibilnost dela preiskovalnih komisij. V obstoječem mandatu Državnega zbora je Komisija za Poslovnik že obravnavala predlog dopolnitve Poslovnika Državnega zbora, ki ga je predložila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom. Cilj predloga je bil, da se izjema zasedanje tretjega delovnega telesa uveljavita zgolj za sklicevanje sej Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Jernej Vrtovec je z nekaterimi drugimi predsedniki preiskovalnih komisij že pri obravnavi takratne novele Poslovnika predlagal amandma, da bi izjema poleg KNOVS veljala tudi za sklicevanje sej preiskovalnih komisij. Niti predlog amandmaja niti predlog novele Poslovnika takrat nista prejela zadostne podpore. Na zadnji seji Komisije za Poslovnik smo v Poslanski skupini Nove Slovenije predlog podprli, obžalujemo pa, da ni bilo zadostne podpore, ker bi tako nekoliko olajšal delovanje v Državnem zboru.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin.

7. TRAK: (SC) – 9.30

(nadaljevanje) V skladu z razlago Komisije za Poslovnik, z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga dopolnitve Poslovnika Državnega zbora končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 30 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jurijem Lepom. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja Juriju Lepu.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Gospod državni sekretar, kolegice in kolegi vsem lep dober dan!
Predlagatelji smo v 1. členu novele predlagamo, da se spremeni 135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in sicer predlagamo spremembo namembnosti izplačil šolskih skladov tako, da bi se sredstva iz njih lahko namenjala tudi za udeležbo otrok, učence in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij. Namenili bi jih za dejavnosti, ki so povezana z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev. Tako bi se zagotavljale enake možnosti za vse udeležence. Številne slovenske šole in vrtci imajo ustanovljene sklade, ki so v osnovi namenjeni za zbiranje sredstev za nadstandardne dejavnosti v izobraževanju se pa pogosto namenjajo za pomoč socialno šibkejšim otrokom in dijakom. Nekateri si ne morejo privoščiti dragih zimovanj in letovanj. Vse okvirno znašajo med 120 in 240 evri. Mnoge šole organizirajo tudi druge izlete in tabore, v katerih učitelji združijo tehnične, kulturne in športne dneve. Tudi te dejavnosti so financirane tako, da za družine, ki teh stroškov ne zmorejo šole poskrbijo za plačilo iz teh šolskih skladov. Ugotavljamo, da tovrstna izplačila iz skladov niso sistemsko urejena. Nekatere šole takšen način dopuščajo druge pač ne pravila pa so tudi urejena zelo različno. Predlagatelji, zato predlagamo enotna pravila in pogoje za pridobitev takšne pomoči, ki bi veljale za vse šolske sklade. Pomoč bi se namenjala zgolj za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj premožnih družin na dejavnostih, ki so povezani z izvajanjem javno veljavnega šolskega programa, če se ta ne financirala v celoti iz javnih sredstev.
V nadaljevanju, v drugem odstavku 135. člena ZOFI predlagamo, da je ne glede na ureditev zakona, ki ureja dohodnina opravičenec donacij iz namenitvenega dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi sklad vrtcev oziroma šolski sklad. Sredstva za delovanje skladov se pridobijo predvsem iz prispevkov staršev in donacij podjetij. S predlagano spremembo zakona bo možno financiranje tudi iz tako imenovanega namenilnega dela dohodnine, ki se lahko v skladu z Zakonom o dohodnini namenijo za financiranje splošno koristnih namenov nevladnih organizacij. Predlagatelji smo namreč mnenja, da lahko zraven nevladnih organizacij ta sredstva vse delno pridobivajo tudi šole oziroma šolski skladi, saj s tem, ko sredstva iz skladov namenjajo tudi za pomoč socialno ogroženim družinam opravljajo enako poslanstvo kot humanitarne organizacije.
V predhodni določbi novele pa se predlaga, da se do drugačne ureditve Zakona o dohodnini ne glede na določbe 25. člena Zakona o dohodnini 2 dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi iz izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom ali študentom iz šolskega sklada. Učitelji, ravnatelji in šolski delavci so skoraj enotnega mnenja, da bi morale tudi šole imeti možnost zbirati in izplačevati neobdavčene pomoči kot to velja za humanitarne organizacije. Šolam bi država vsekakor morala zaupati, da pomoči res razdelijo ljudem, ki jo potrebujejo pri reševanju šolskih vsebin in učnih pripomočkov. Takšne pomoči nikakor ni mogoče obravnavati kot dohodek tako predlagatelji predlagamo, da denarna pomoč za opisane namene ne smejo priti na dohodninsko osnovo staršev za plačilo dohodnine. Ta odklon od Zakon o dohodnini 2 pa se uporablja od 1. 1. 2022. Izplačilo otrokom iz socialno ogroženih družin sedaj niso oproščena plačila dohodnine, saj za to ni zakonske podlage, ampak se štejejo kot darila. Darila pa so obdavčene z dohodnino, če njihova vrednost na letnem nivoju presega 84 evrov, ker pa večina nakazil iz šolskega sklada presegajo zapisani znesek se uzakoni predpogoj, da bodo lahko z Zakonom o dohodnini vsa izplačila iz šolskega sklada določala kot davčne oprostitve. Ta novela zakona odpravlja to nepravično ureditev in daje zakonske podlage

8. TRAK: (TB) – 9.35

(nadaljevanje) za to, da bodo izplačila socialno šibkejšim otrokom, učencem in dijakom oproščena plačila dohodnine.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Ivi Dimic.
Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 22. redni seji 30. septembra 2021 obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jurijem Lepom.
Kolegij predsednika je na 114. redni seji 31. avgusta 2021 sprejel sklep, da se bo predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku. Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi, predložena pa sta bila predloga za amandmaje odbora s strani Nepovezanih poslancev, LMŠ in SD k 1. in 2. členu. Predstavnik predlagatelja je v uvodu povedal, da se s predlogom zakona spreminja oziroma jasneje določa namembnost šolskih skladov. Poleg financiranja nadstandardnih dejavnosti, ki v splošno vplivajo na bolj kakovostno izobraževanje vseh otrok in učencev, se namembnost šolskih skladov dopolnjuje na način, da se sredstva iz šolskih skladov pod določenimi pogoji lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov, iz socialno manj spodbudnih okolij za tiste dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javnoveljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnosti bodo lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v maksimalnem deležu od cene malice po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je pojasnil, da Vlada predlaganega zakona ne podpira. Predlagano ureditev, po kateri bi se izplačala sredstva iz šolskega sklada, namenila tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javnoveljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, ni ustrezna, saj bi ogrozila primarni namen šolskega sklada. Povedal je, da šolski sklad po svojem osnovnem namenu ni usmerjen k reševanju ekonomsko šibkejših, zato bi se z dodatnim namenom porabe sredstev, kot je predlagan s spremembo prvega odstavka 135. člena ZOFVI, poseglo v avtonomnost odločanja upravnega odbora šolskega sklada, ko odloča, katere dejavnosti nadstandardna oprema in drugi načini izvrševanja, zviševanja standarda pouka so v lokalnem okolju smiselni in potrebni financiranja iz šolskega sklada in so v korist vsem otrokom, učencem oziroma dijakom, ne glede na socialni status.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz(?) zakonodajno tehničnega vidika. Njena predstavnica je povedala, da so v mnenju opozorili na nesistemsko urejanje davčne materije v drugih zakonih. Takšno urejanje zmanjšuje preglednost in »celovitnost« pravnega reda, kar je lahko sporno tudi z vidika načela pravne države.
Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki podpira predlagane spremembe. Njen predstavnik je prestavil mnenje in med drugim povedal, da je komisija, podpira namen predlagatelja, da se s sredstvi sklada sledi otrokovim koristim pri zagotavljanju enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju, ne glede na otrokove socialne okoliščine, v katerih živi. Razprava je potekala predvsem o enakih možnostih vseh otrok v šolskem sistemu. S strani članice odbora je bilo izpostavljeno, da podpira namero Vlade, da materijo uredi v Zakonu o dohodnini, do takrat pa naj se sprejme predlagani zakon.
Odbor je na podlagi osmega odstavka, 131. člena Poslovnika Državnega zbora, oblikoval in sprejel amandmaje, / znak za konec razprave/ k

9. TRAK (VI) 9.40

(nadaljevanje) 1. in 2. členu na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Damir Orehovec bo predstavil mnenje Vlade.
Izvolite.

DAMIR OREHOVEC: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci!
V zvezi s predlogom zakona, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim gospodom Jurijem Lepom je Vlada Republike Slovenije podala pisno mnenje in ga konkretno predstavila na pristojnem Odboru za izobraževanje.
S predlogom se spreminja 135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ureja šolski sklad, in sicer širi se namen šolskega sklada. Sedaj je šolski sklad namenjen za financiranje dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Torej, namenjeno je nakupi nadstandardne opreme, zvišanju standarda pouka in podobno. S predlogom spremembe ZOFVI bi se v skladu s tem dodal še humanitarni namen.
Druga stvari, ki se spreminja, šolski sklad postane tudi upravičenec do dela dohodnine in pa predlaga se tudi oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskega sklada, in sicer prehodno kot izjema od zakona o dohodnini, torej do drugačne ureditve v tem navedenem zakonu. Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju sicer izpostavila nekatere pomisleke v zvezi s predlogom, vendar menimo, da so bile glede na sprejete amandmaje in dopolnilni predlog zakona dileme odpravljene, saj nenazadnje tudi k temu predlogu ni bil vložen noben amandma. Torej, na podlagi vsega ker sem navedel Vlada Republike Slovenije predlogu sprememb in dopolnitev ne nasprotuje.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani državani sekretar, kolegice in kolegi!
Dejstvo je, da sredstva, ki jih namenjata izobraževalnim ustanovam državna in občinska blagajna zadostuje za izvedbo najosnovnejše šolske dejavnosti. Mislim, da ni treba posebej izpostavljati kolikšni so stroški nakupa šolskih potrebščin, ki marsikatero družino v začetku šolskega leta spravljajo v obup, da ne omenjam želja, interesa otrokov o obiskovanju različnih obšolskih dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj in oblikovanje otrokove osebnosti ter s tem na uspešnost v nadaljnjem življenju. Šolski skladi predstavljajo pomemben vir finančnih sredstev, ki jih šole lahko namenjajo za dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Povedana je bila osnovna zakonska definicija namembnosti šolskih in vrtčevskih skladov. Iz poročil upravnih odborov skladov lahko vidimo, čemu vse šole konkretno namenjajo zbrane prispevke, med njimi pa je tudi pomoč družinam v stiski, s čimer omogočajo vsem otrokom, da se lahko udeležujejo izletov, ekskurzij, taborov, šole v naravi in druge dejavnosti, česar se sicer ne bi mogli udeleževati. Tovrstna pomoč pa je glede na veljavno zakonodajo dvorezen meč, saj zna družinski proračun obremeniti s plačilom dohodnine. Podpirati dobro ni še nikoli nikomur škodilo, tudi če ni sistemsko urejeno, kar je marsikdaj izgovor, da zakonski predlogi ne dobijo zadostne podpore za sprejem, čeprav so predlagane rešitve smiselne in v korist ljudi.
Pred nami je predlog z vsebino, ki ne sodi samo v šolsko zakonodajo. Vsebinsko bi bilo oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskega sklada primerneje urediti v zakonu, ki ureja dohodnino. S predlogom novele zakona, ki ureja dohodnino in ga obravnavamo ravno na tej seji Državnega zbora se ta materija

10. TRAK: (NM) – 9.45

(nadaljevanje) tudi ureja. Z novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa bo urejena pravna podlaga z dovolj jasno vsebinsko definicijo o možnosti nakazil iz šolskega sklada, ki ne bodo podvržena plačilu dohodnine. Ministrstvo za finance je namreč ob priložnosti preteklih zakonodajnih pobud za ureditev tega vprašanja ob siceršnji pritrdilni opredelitvi do izvzema iz obdavčenja nakazalo, da naj se dikcija namembnosti šolskega sklada uredi na način, da bo vključevala tudi možnost financiranja oziroma pomoč pri pokrivanju stroškov posameznim otrokom in učencem iz socialno šibkega okolja. Dodatno je vpeljana možnost, da so šolski skladi lahko prejemniki donacij iz naslova dela dohodnine davčnih rezidentov. Novela zakona, ki je pred nami, po mnenju poslancev Poslanske skupine Desus ustrezno nastavlja namembnost izplačil iz šolskih skladov, postavlja ustrezne kriterije za izplačila ter uvaja enotna pravila za vse šolske sklade. Vsled tega novelo zakona v naši poslanski skupini bomo vsi podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JURIJ LEP (PS NP): Ponovno hvala za besedo. Državni sekretar, kolegice in kolegi.
Uvodno bi se radi v Poslanski skupini nepovezanih poslancev zahvalili vsem članov matičnega delovnega telesa, pa tudi vsem drugim poslancem in poslankam, ki ste danes napovedali oziroma boste napovedali podporo tej noveli. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev še enkrat poudarjamo, da je predlagana vsebina povsem neideološka. Predlagane rešitve namreč sledijo zagotavljanju otrokovih koristi in enakih možnosti pri njihovem razvoju. Predmetni predlog zakona oziroma problematika ima sicer že dolgo brado, saj ravnatelji, učitelji, vzgojitelji in ostali šolski delavci več let opozarjajo, da bi morali imeti tudi vrtci in šole v okviru skladov, ki so jih ustanovili, možnosti izbirati in izplačevati neobdavčene pomoči socialno šibkejšim otrokom, učencem in dijakom. Vlada se je sicer tokrat postavila na stališče, da predlagane spremembe presegajo vsebinski okvir, ki ga naslavlja zakonska ureditev skladov, to je, da se iz njega financirajo le nadstandardne dejavnosti in da glede dohodnine predlog zakona presega v drugi sistemski zakon, pri čemer predlaga tudi, da se to rešuje v sistemskih zakonih s področja socialnih zadev. V odgovor na te navedbe vlade navajamo, prvič, sem zelo vesel, da je vlada v tem času spremenila svoje mnenje in se ji zahvaljujem za to, da ne bo nasprotovala zakonu. Tu pa bi povedal to, da so že minila 4 leta od prvih obljub pristojnih, da se bodo lotili reševanja problematike. Tudi prejšnja vlada ni kategorično nasprotovala noveli zakona. Predlog zakona torej sledi napotilu vlade, četudi prejšnje. Kot veste, so predlagane rešitve doživele podporo tudi državnih svetnikov oziroma Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Mnogi med njimi prihajajo iz vrst vzgoje in izobraževanja in lokalnih skupnosti in iz prve roke povedo, da so vrtci in šole najbolj, so z njimi najbolj soočeni s socialnimi razmerami, v katerih otroci živijo, in da zato iščejo različne načine tudi s pomočjo sredstev iz teh skladov, da pomagajo otrokom iz socialno šibkejših družin. Zato se v določeni meri že sedaj sredstev skladov uporabljajo v obliki finančne pomoči otrokom za namen njihovega izobraževanja, udeleževanja v različnih dejavnostih. V te aktivnosti vrtcev in šol se vključujejo tudi lokalne skupnosti, ki si prav tako prizadevajo za pomoč otrokom oziroma družinam. V Sloveniji imamo dober predšolski in šolski sistem, pa vendar v vzgojno-izobraževalnem sistemu nastaja vedno več stroškov, ki niso zajeti v osnovnih standardih, ki jih zagotavlja država in lokalne skupnosti, kot so plačljivi izleti in vsebine, dostop do dodatne učne pomoči, možnost nakupa obveznih šolskih potrebščin, opremljenost za opravljanje šolskih nalog doma in podobno, za kar ti otroci potrebujejo finančno in materialno pomoč. Zato zakon jasno in nedvoumno določa, da se lahko sredstva iz šolskega sklada namenijo tudi za tiste dejavnosti otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij, ki so povezane z izvajanjem javnoveljavnega vzgojno-izobraževalnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev. Poleg tega zakon v prehodnih določbah do ustrezne ureditve pri davčni zakonodaji določa davčno oprostitev za vsa izplačila otrokom iz šolskega sklada. Med pomembnimi rešitvami te novele pa bi radi izpostavili tudi določbe, ki določajo, da je upravičenec do donacij iz namenilnega dela

11. TRAK: (VP) 9.50

(nadaljevanje) dohodnine lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca. Sredstva za delovanje sklada se financirajo predvsem iz prispevkov staršev in donacij, po novem pa bodo starši namesto, da bi prispevke plačevali iz lastnega žepa, v šolski sklad namenjali del dohodnine, ki jo plačajo državi. Menimo, da je takšna rešitev na mestu, saj se s tem, ko se sredstva iz šolskih skladov namenjajo tudi za pomoč socialno šibkejšim otrokom, učencem in dijakom, opravlja enako poslanstvo kot ga opravljajo humanitarne organizacije kot so slovenski Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ in ostale. Ker pa se zavedamo, da šolski skladi ne morejo prevzeti njihovih nalog, saj primarni namen skladov ni socialne narave, smo donacije za sklade omejili na 0,3 % dohodnine, ostali del pa se bo lahko še vedno tako kot doslej namenjal prav humanitarnim organizacijam.
Na podlagi podatkov o dohodnini iz leta 2019 in ob upoštevanju / znak za konec razprave/ omenjenega dviga namenilnega dela dohodnine iz PKP7 na 1 % smo prepričani, da bodo šolski skladi tudi z navedeno omejitvijo, če se bodo starši seveda za to odločili, še vedno lahko dobili nekaj milijonov evrov donacij iz tega naslova. Tako, da sem vesel, da bomo to opravili tako kot je potrebno.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Lepo pozdravljeni vsi prisotni.
Zelo radi se hvalimo, da je šolanje v Sloveniji brezplačno, s čimer se marsikateri starš ne strinja. Stroški za šolo, pa konec koncev tudi za vrtec, se tekom šolskega leta naberejo. Za marsikatero družino šola pomeni velik finančni zalogaj in žal pride do situacije, ko otrok ne gre na izlet v šolo v naravi, ker doma preprosto ni denarja. Dostikrat se zgodi, da otrok čudežno zboli, ker je to elegantnejši način izogibanja kakšni dejavnosti, za katero ni denarja. Veliko šol in vrtcev stisko otrok prepoznajo in s pomočjo šolskih skladov rešujejo situacijo. Koliko in na kakšen način bodo to potem izvedli, da nebi presegli magične meje 42 oziroma 84 evrov, je potem domena iznajdljivosti posameznega ravnatelja. Če ob tem ravnatelj ni dovolj inovativen, je bila šola ali prejemnik obdavčen. Ideja za tovrstne pomoči nebi bile obdavčene, je vsekakor pohvale vredna, prav tako pa ideja, da se lahko šoli nameni odstotek od dohodnine. Osnovna šola je v Sloveniji obvezna. Tam se običajno postavijo temelji za nadaljnjo pot otrok. Zato je prav, da jim ravno ta tej stopnji omogočimo čim bogatejšo in lepše obdobje oziroma življenjsko pot.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mojca Škrinjar bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa. Predsednik, hvala lepa za besedo. Pozdravljeni državni sekretar, pozdravljene kolegice, kolegi in pa gledalke in gledalci.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prinaša dobrodošlo spremembo člena, ki opredeljuje delovanje šolskih skladov. Novi člen podrobneje določi namembnost šolskega sklada in s tem sledi potrebi ne le šole, ki z donacijami pridobiva nadstandardno opremo, temveč tudi posameznim učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij, ki se udeležujejo dejavnosti šole, ki ni povsem javno financirana, kar je bila tudi sicer dosedanja praksa šol, vendar je bila tovrstna donacija tudi obdavčena ob preseganju cenzusa. Novela to odpravlja. Hkrati je bistvena novost, da del dohodnine lahko državljani namenimo ne le za nevladne organizacije, temveč tudi šolam in vrtcem. Amandmaji natančneje določajo terminologijo

12. TRAK: (SC) – 9.55

(nadaljevanje) predloga zakona in ga tako izboljšujejo.
Slovenska demokratska stranka rešitev podpira. Hkrati pa opozarja, da je v prihodnosti potrebno urediti izobraževalne dejavnosti šole tako, da bodo v celoti javno financirane za vse učence in dijake ter otroke v vrtcu. Pri tem posebej poudarja pomen zdravega prehranjevanja, ki naj bo del vzgojno izobraževalnega programa. Za vse navedeno pa je potrebna tako celostna, sistemska kot finančna ureditev, za kar si bo Slovenske demokratska stranka prizadevala, da se uresniči na najbolj optimalnem času. Slovenske demokratska stranka pričujočo spremembo zakona tako prepoznava kot enega izmed korakov, ki vodi / nerazumljivo/ cilju, zato bo zakon podprla.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Aljaž Kovačič.
Izvolite.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, podpredsednik.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nekateri otroci ne gredo za šolski izlet drugi v šoli ne malicajo in tretji gredo domov še pred kosilom. Nekateri morda res nočejo na izlet ali ne marajo šolske hrane a med njimi so tudi taki, ki bi želeli iti, vendar njihovi starši nimajo denarja za avtobus in vstopnino ter malico in kosilo. V Sloveniji je še vedno veliko prekrite revščine, s katero se sooča veliko število družin in ki najbolj izstopa in nimajo možnost za zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse otroke enako. V Sloveniji živi več kot 41 tisoč otrok pod pragom tveganja revščine, zaradi posledic pandemije in z njo povezanih omejevalnih ukrepov se revščina otrok povečuje. Predlog zakona sledi cilju zasledovanja otrokovih koristi ter zagotavljanju enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju ne glede na otrokovo socialno poreklo oziroma socialne okoliščine, iz katere izhaja, zato smo sopodpisali predlog spremembe zakona. S predlagano rešitvijo se spreminja oziroma jasneje določa namembnost šolskih oziroma vrtčevskih skladov. Obstoječi 135. člena, ki se spreminja oziroma dopolnjuje pravi, da šola ustanovi sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev: nakup nadstandardne opreme, zvišanje standarda pouka in podobno. S spremembami se namembnost sklada dopolnjuje tako, da se sredstva iz šolskih oziroma vrtčevskih skladov namenjajo tudi za udeležbo otrok, učencev oziroma dijakov, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij v tiste dejavnosti, ki so povezane za izvajanje javno veljavnega programa in se v celoti ne financirajo iz javnih sredstev. S predlogom spremembe zakona se vzpostavlja tudi oprostitev dohodnine za izplačilo iz sklada dokler zakonodajalec ne bo tega vprašanja uredil s področnim sistemskim zakonom. Novela bo omogočila tudi financiranje iz dela dohodnine do največ 0,3 %, ki ga lahko davčni rezidenti skladno z Zakonom o dohodnini namenijo za financiranje različnih nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu.
V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca vedno podpiramo učinkovite ukrepe utemeljene na potrebah otrok in njihovih družin, ki so usmerjeni k ustvarjanju spodbudnih okolij in ki prispevajo k izkoreninjanju revščine otrok v Sloveniji, zato bomo seveda ta predlog zakona soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo Bevk bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite. Kolega Bevk, odjavite? Počakam? Predlagam, da nadaljujemo. Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil dr. Matej Tašner Vatovec.
Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Hvala, še enkrat, podpredsednik.
Vprašanje oziroma problem, ki ga naslavlja zakon s prvopodpisanim gospodom Lepom je vsekakor pertinentno in realno se pravi je vprašanje, ki ga je potrebno nasloviti nismo pa v Levici prepričani, če je to popolnoma pravi način.
Dejstvo je, da bi šole morale biti ne samo v osnovi brezplačne, ampak bi

13. TRAK: (NB) – 10.00

(nadaljevanje) morale v celoti, se pravi, tudi v nadstandardnih programih in v dodatnih dejavnostih biti dostopne in odprte za vse, ne glede na njihov materialni status. Kot smo že slišali v prejšnjih stališčih, je jasno in seveda se vsi tega zavedamo, da trenutno temu ni tako, da marsikateri otrok ne gre na različne izlete ali pa dopolnilne dejavnosti, ki jih opravljajo v šolah zaradi tega, ker si njegovi starši tega ne morejo privoščiti. Tako da, naše stališče je in bomo to še naprej zagovarjali, da je država tista, ki mora poskrbeti za to, da bodo osnovne šole kot tista točka, ki mora v prvi vrsti delovati kot izenačevalec razlik, ker bodo otroci iz različno premožnih družin enako obravnavali in imeli seveda tudi enake izhodiščne točke, bo za to poskrbela država. To je njena vloga in tako bi moralo biti.
Kar se tiče konkretnega predloga, je sicer lahko korak k temu, da odpravlja razlike med manj premožnimi in bolj premožnimi učenci, ima pa eno majhno pomanjkljivost in to je to, da način, da se zbira v sklade dotacije iz dohodnine, ne odpravlja revščine na enak način oziroma ne uveljavlja enakih izhodišč na enak način. Imamo veliko občin, veliko krajev, veliko regij v tej državi in seveda vsi poznamo problem tega, da so neenakomerno razvite. To pomeni, da so večja mesta oziroma večja industrijska središča pa tam kjer so bolj delovno-intenzivne panoge, posledično imajo tudi večje prihodke in se bi dohodnina iz tega vidika prelivala v višji meri v kraje kjer so že itak bolj premožni. To bi seveda lahko odpravljalo razlike v premoženjskem statusu v teh krajih, ampak bi istočasno odpravljalo te razlike v manjših krajih kjer so razvojno manj privilegirani v manjši meri. S tem bomo prišli oziroma bomo ohranili situacijo kjer bodo, ne vem, Ljubljana pa ostala večja mesta lažje in bolje odpravljale te razlike preko teh šolskih skladov, med tem, ko šole na periferiji te možnosti ne bodo imele oziroma bodo imele v manjši meri. Tako, da z našega stališča bi bilo smiselno, če se ureja na tak način, da bi država, ministrstvo, zbiralo centralno to dohodnino in potem enakomerno seveda do porazdelilo po vseh skladih v vseh šolah v Sloveniji. Na tak način bi zagotovili, da se sredstva iz dohodnine lahko enakomerno porazdelijo ne glede na to v kakšnem kraju se ta šola nahajam, se pravi, bi se ta porazdelitev zgodila enakomerno. Ne glede na to mi temu zakonu seveda ne bomo nasprotovali, opozarjamo pa še enkrat, da mora biti vloga države, mora biti odgovornost države, da poskrbi za brezplačno osnovno šolstvo v vseh, v polni meri, ne pa, da se to prepušča dobrodelnosti posameznikom, staršev in lahko tudi podjetij, ampak da je to stvar, ki mora biti urejena na državni ravni, da imajo dejansko vsi enake izhodiščne pogoje in da do teh razlik ne bi prihajalo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenije – krščanski demokrati.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar!
Današnji Predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se nanaša na delovanje šolskih skladov. Šolski skladi so bili prvenstveno ustanovljeni in organizirani kot vir sredstev za zagotavljanje nadstandardov opreme in zvišanju standarda pouka. Šolski skladi pa so danes velikokrat že nadomeščajo in zagotavljajo predvsem otrokom iz socialno šibkejših družin socialno pomoč pri udeležbah šole v naravi, športnih dnevih in ostalih dejavnostih. Res je, da so prvotno šolski skladi namenjeni za zagotavljanje nadstandardnih storitev tako, da le ti dosežejo vse učence. Nekatere šole so s pomočjo šolskega sklada kupile na primer 3D printerje, ko so zagotovo nadstandardna oprema in omogoča nadstandardno

14. TRAK: (VP) 10.05

(nadaljevanje) izvedbo tehničnega pouka. Druge spet so nakupile posebne odre za nastop pevskih zborčkov ter ostalo nadstandardno opremo. Državni sekretar je na seji matičnega odbora izpostavil, da se šolski skladi ne smejo preoblikovati v socialne sklade, ker šola je izobraževalna ustanova, za blaženje socialnih stisk pa imamo v državi ustrezne ustanove in nevladne organizacije, katerih poslanstvo je primarno poskrbeti za socialno šibkejše. V življenju in praksi se izkazuje, da šolski skladi velikokrat nadomeščajo nekakšen primanjkljaj družin. Zadnja leta lahko ugotavljamo, da to niso vedno in samo družine z najnižjimi dohodki, ampak vse pogosteje družine iz t.i. srednjega sloja, ki morajo velik del svojega družinskega proračuna nameniti za najemnine za stanovanje ali poplačilo obroka za lastniško stanovanje oziroma t.i. kredit. Dejstvo pa je, da so otroci naša prihodnost. Vsi otroci potrebujejo enake možnosti za izobraževanje, vsak otrok mora imeti možnost, da razvije svoje sposobnosti do največje mere. Znanje je velika vrednota, zato mora biti izobraževanje dostopno vsem, ker omogoča napredek, večjo enakopravnost, enake možnosti, boljše življenje in tudi manjše socialne razlike. Cenimo, da ravnatelji in ravnateljice po svojih najboljših močeh poskušajo zagotavljati enake pogoje za vse učence ter da se dobro in gospodarno upravlja s šolskimi skladi.
V Novi Sloveniji želimo poudariti, da je predlagana pomembna rešitev, in sicer da denar iz sklada za posameznega učenca oziroma dijaka ne bo bremenil dohodninske osnove staršev ter s tem posledično zmanjševal upravičenost družine do ostalih družinskih in socialnih prejemkov kot so otroški dodatki, državne štipendije in druge oblike socialne pomoči. Sedaj se sredstva za delovanje šolskih skladov financirajo predvsem iz prispevkov staršev in donacij podjetij. Današnji predlog pa prinaša rešitev, da bo financiranje mogoče tudi iz t.i. nemenilnega dela dohodnine. To pomeni, da se bo lahko v prihodnje 1 % dohodnine namenilo šolskemu skladu oziroma skladu vrtca. Danes lahko namenimo del dohodnine humanitarnim organizacijam, pa tudi gasilcem in ostalim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu.
V Novi Sloveniji imamo v temeljnem programu stranke zapisano, da se človečnost neke družbe kaže kot solidarnost v družini, soseski in družbi sami. Nikogar ne smemo izgubiti in nikogar ne smemo pozabiti. Poslanci Nove Slovenije – krščanski demokrati bomo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala vam za besedo.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podprli že na matičnem odboru, in tako bo tudi danes. Družbeni položaj posameznikov in družin se ne izkazuje zgolj z višino dohodka posameznikov oziroma gospodinjstva, čeprav se je na nekaterih segmentih socialne politike dohodek gospodinjstva uveljavil kot glavni kriterij za ugotavljanje družbenega položaja posameznika. Družbenega položaja družine ali posameznikov pa ne gre enačiti zgolj v materialnem položaju, še posebej če ta ne zagotavlja enakih možnosti v družbi. Socialna politika mora posameznikom in družinam dejansko zagotavljati enake možnosti na vseh segmentih družbenega življenja, torej tudi na danes obravnavanem področju vzgoje in izobraževanja.
Na področju vzgoje in izobraževanja se socialna politika zrcali v 2. členu veljavnega Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med vzgojno-

15. TRAK (VI) 10.10

(Nadaljevanje) izobraževalne cilje v Republiki Sloveniji šteje tudi zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij. Drugi cilji seveda niso nič manj pomembni, saj je na primer cilj zagotavljanja enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi lahko tudi del socialne politike. Predlagatelji kot prvo in glavno rešitev predlagajo, da bi se sredstva iz šolskega sklada namenila tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij v dejavnosti, ki so povezani z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev. Trenutno se sredstva iz šolskega sklada namenjajo namreč za financiranje dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa in presegajo okvir šolskega sklada, saj naj bi se iz njega financirali le nadstandardne dejavnosti. Kljub temu smo imeli priložnost na seji pristojne komisije Državnega sveta slišati predstavnike ravnateljev, ki so izpostavili, da se šole srečujejo s socialnimi vprašanji, ki pogosto slabijo enake možnosti otrok pri šolanju in udeležbi v dodatnih programskih dejavnostih. Pritrdili so, da se v določeni meri sredstva šolskega sklada že sedaj uporabljajo kot finančna pomoč otrokom iz socialno šibkih družin za namen njihovega udejstvovanja v različnih šolskih dejavnostih. Pogosta je tudi praksa, da starši že sedaj vplačujejo sredstva v šolski sklad večinoma za namen pomoč otrokom in dijakom pri udeležbi v aktivnosti standardnega programa. Obravnavana novela je torej odgovor na realne potrebe in zato je prav, da se sredstva šolskega sklada, kjer je to potrebno, na primer na območjih v posebnih razvojnih problemih ali v socialno manj spodbudnih okoljih uporabljajo v večji meri za financiranje aktivnosti že standardnega programa.
Druga rešitev predloga zakona, to je možnost, da so upravičenci do donacije iz dela dohodnine lahko tudi šolski skladi ali skladi vrtca, je zato nekakšna logična nadgradnja prve rešitve.
Kot zadnja rešitev se predlaga še oprostitev plačila dohodnine za izplačila iz šolskih skladov, ki so namenjena predšolskim otrokom, učencem in dijakom.
Predlagane spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so dobre, zato bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra z veseljem zakon tudi podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s prestavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 13. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNIVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metki Gorišek.
Izvolite.

DR. METKA GORIŠEK: Spoštovani vsi prisotni! Predsedujoči, hvala za besedo.
Jaz bi na kratko povzela spremembe oziroma dopolnitve zakona o varstvu pred izonizirajočim sevanjem in jedrski varnosti, ki je bil sprejet v 2018 in prvič dopolnjen v letu 2019. In sicer razlog za tokratne dopolnitve je glavni, in sicer da se uskladi z direktivo Evropske komisije glede temeljnih varnostih standardov varstva pred sevanji,

16. TRAK: (NM) – 10.15

(nadaljevanje) in sicer s tem bomo tudi odpravili kršitve, ki smo jih imeli s prenosom te direktive v naš pravni red. Potem imamo, dodatno je ustrezno bilo potrebno pripraviti tudi določbe veljavnega zakona glede reguliranih poklicev. Potem dopolnjena je tudi določba o preverjanju učinkovitosti ukrepov za zmanjševanje koncentracije radona. In pa dodatno je tudi v zakonu glede inšpekcijskega nadzora nad gradbenimi ukrepi in novogradnjami ter ostalimi posegi dodan še dodaten, še dodatne zahteve. Ena od bistvenih sprememb je tudi to, da zakon daje zdaj pristojnost novemu ministrstvu za nadzor nad poslovanjem izvajanja obvezne državne javne gospodarske službe z radioaktivnimi odpadki, to je ARAO. Predhodno je bilo v Ministrstvu za infrastrukturo, po novem bo to Ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj toliko bi jaz imela za uvod.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, Mihaelu Prevcu.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani predstavniki vlade, spoštovane kolegice in kolegi.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 32. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila vlada. V uvodni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac pojasnil vsebino, cilje kot tudi razloge za sprejem predloga zakona. Dejal je, da je bila leta 2018 sprejeta prenovljena zakonodaja na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, s katero se je v slovenski pravni red prenesla direktiva Sveta 2013/59 Euroatom o določitvi temeljnih varnostni standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Leta 2019 pa je bil veljavni zakon prvič spremenjen in dopolnjen zaradi ureditve vprašanj varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki opravljajo dela v jedrskem objektu pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi ali prevozov jedrskih snovi. Zaradi uradnega opomina evropske komisije iz leta 2020, zaradi nepopolnega prenosa omenjene direktive pa je bila ponovno predložena dopolnitev zakona. Vsebinske dopolnitve predloga zakona se torej v celoti nanašajo na očitke iz uradnega opomina Evropske komisije zaradi nedoslednosti pri prenosu omenjene direktive v slovenski pravni red. Predlog zakona tako vključuje dopolnitve za odpravo kršitev v zvezi s prenosom navedene direktive, ki se nanašajo na 3., 42., 49., 54. in 137. člen obstoječega zakona. Gre za manjše, vsebinsko manj pomembne nedoslednosti pri prenosu. Kot je poudaril, je bilo potrebno dodatno ustrezno popraviti določbe glede reguliranih poklicev v 13., 14. in 15. členu zakona, saj so vsebovali med drugim tudi sklice na člene, ki reguliranih poklicev ne urejajo, ter terminološko uskladiti besedili 158. in 159. člena zakona. Poudaril je tudi, da je dopolnjena tudi določba o preverjanju učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje koncentracij radona v 68. členu zakona ter terminološko usklajeno besedilo v 66., 70. in 181. členu zakona. Dodatno pa je določba glede… Dodana pa je določba glede inšpekcijskega nadzorstva nad gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je Zakonodajno-pravna služba v svojem pisnem mnenju

17. TRAK: (TB) – 10.20

(nadaljevanje) k predlogu zakona podala manjše nomotehnične pripombe, ki pa so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ustrezno upoštevane in s katerimi so bile napake nomotehnične narave tudi odpravljene.
Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik Bogomir Vnučec, je poudaril, da komisija predlog zakona podpira in da nanj nima pripomb. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, k 8., 10. in 15. členu. Odbor je nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani!
Temeljni cilji se z zakonom ne spreminjajo, odpravljajo se le manjše kršitve. Varnost je za državljanke in državljane Republike Slovenije zelo pomembna, ko govorimo o sevanju in jedrski varnosti, posebej za tiste, ki delajo oziroma živijo v bližini jedrskega objekta. Eden takšnih je v Posavju oziroma v Krškem, od koder prihajam in kjer imamo Nuklearno elektrarno Krško. Pri tem ne smemo pozabiti, da je ravno tako pomembno tudi zdravje tistih zaposlenih oziroma začasnih delavcev, ki vsako leto opravljajo remontna dela na objektu, kjer so še dodatno izpostavljeni visokemu tveganju za zdravje. Govorimo o ekstremnih obremenitvah delavcev, ki so sicer dobro plačani, a delo opravljajo kakšen mesec ali dva.
Zelo je pomembna informiranost ter ustrezno varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, da ne bi prišlo do neljubih incidentov, ki bi imeli daljnosežne posledice, širom celotne Slovenije. Noben izmed nas si ne želi Černobilske nesreče. Občasno je potrebno delavce v času remonta uvažati iz tujine, zato se nam zdi prav, da so podvrženi strogim varnostnim zdravniškim pregledom, da morajo opraviti dodatno izobraževanje v Nuklearni elektrarni Krško. Kar se tiče znanja, morajo strokovnjaki oziroma izvedenci med seboj sodelovati. Namreč, pri delu se morajo zanje, znanje, izkušnje, medsebojno prepletati in dopolnjevati za čim boljše končne odločitve, ter da se odpravijo določeni pomisleki, kako ravnati v določeni situaciji.
Delavci, ki delajo v objektih, kjer je prisotno sevanje, na primer v Nuklearni elektrarni Krško in Tovarni Krka, v Krškem, se nam zdijo še toliko bolj ranljivi in dovzetni za kakšne kasnejše poklicne bolezni, če ni ustrezno urejeno za njihovo varnost in zaščito. Za to je odgovoren delodajalec, kot tudi delavec sam, saj spoštuje pravila, ukrepe in tako naprej. Zbirke podatkov o osebnih dokazih izpostavljenih delavcev vsebujejo kar nekaj podatkov, kjer se poleg rojstnega datuma, kraja rojstva in spola sedaj doda še državljanstvo.
Sprašujem vas, zakaj se ne bi mogla dodati tudi beseda narodnost. Naklonjeni smo temu, da stremimo k čim boljši optimatizaciji varstva pred sevanji, mejnih doz, preprečevanja nesreč, stalnega izobraževanja, pripravljenosti in drugim načelom. Treba je poskrbeti za čim boljšo varnost naših državljanov in državljank Republike Slovenije, da bodo čim manj občutili škodljive učinke izpostavljanja sevanja, katerih se to tiče. Če vse skupaj strnemo pod črto, je pomembna tudi vsebina dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, merjenja radioaktivnosti v okolju in seveda inšpekcijsko nadzorstvo.
Naj za konec še omenim, da se v Slovenski nacionalni stranki zavzemamo za izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško in to čim prej, ker bo to dobro za Slovence, kajti,

18. TRAK: (SC) – 10.25

(nadaljevanje) jedrska energija bo energija prihodnosti, v kar ne dvomimo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Franci Kepa.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav sekretarki, sekretarju, kolegice in kolegi!
Predlagatelji navajajo, da je Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti bil v Državnem zboru sprejet decembra 2017, veljati pa je začel 6. januarja 2018. Z novelo SVIZ-V1a, ki je začelo veljati 11. maja 2019 je bil zakon prvič spremenjen in dopolnjen. Predlagane spremembe in dopolnitve uvajajo potrebne popravke, odprava napačnih sklicev, glede reguliranih poklicev bo treba besedilo 13., 14. in 15. člena zakona ustrezno popraviti, saj so vsebovali tudi sklicane člene, ki ne urejajo reguliranih poklicev. Temeljni cilji predlaganega zakona so vključitev nekaterih zahtev direktive Sveta / nerazumljivo/ in sicer dodatna nova opredelitev pojma radiološki objekt, dodatno obveznost sodelovanja pooblaščenih izvedencev, varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike. Posebnim podatkom izpostavljenega delavca se doda tudi državljanstvo. Natančnejša opredelitev podatkov podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost in podatkov podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti. Podrobnejša določitev podatkov, ki jih mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti sporočiti upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti. Podrobnejša določitev vsebine dovoljenja za uporabo visoko aktivnega vira sevanj. Predlagatelji s predlaganim zakonom ne posegajo v že obstoječa temeljna načela sedaj veljavnega zakona pristojnih organov, ki so v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2023. Največ predlaganih sprememb in dopolnitev veljavnega zakona je redakcijske narave ali pa so namenjeni odpravi manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale med uporabo veljavnega zakona. Zaradi predlaganih sprememb in dopolnitev ne bo treba spreminjati izvršilnih predpisov. Predlog je bil pripravljen v okviru neformalnega medresorskega sodelovanja in potrjen na sestankih, kjer so sodelovali predstavniki.
V Slovenski demokratski stranki omenjen predlog zakona podpiramo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.
Predstavniki ministrstva, spoštovane kolegice in kolegi!
Zakonski predlog, ki ga imamo danes poslanke in poslanci pred seboj je nastal, zaradi uradnega opomina Evropske komisije, ki ga je Slovenija prejela v letu 2020. Opomin smo prejeli, zaradi nedoslednosti oziroma nepopolnega prenosa EU direktive. Ta zakon po besedah predlagateljev odpravlja manjše kršitve, ki so nam bil očitane kot takšen pa ne posega oziroma spreminja obstoječa temeljna načela zakona, ki je v veljavi. Predlagatelji kot glavni cilj zakona navajajo vključitev nekaterih zahtev direktive. Dodaja se novo opredelitev pojma radiološki objekt, dodano je obvezno sodelovanje pooblaščenih izvedenec varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike, k osebnim podatkom izpostavljenega dela se doda tudi državljanstvo natančneje je še opredelitev podatkov o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost in podatkov o podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti. Podrobneje pa so opredeljeni določitev podatkov, ki jih mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti sporočiti upravljavcu objekta ali izvajalcu te sevalne dejavnosti. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo, ki je pristojno za energetiko sta se dogovorili in predlagali spremembe pristojnega ministrstva za nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne družbene, državne, gospodarske javne službe za

19. TRAK: (NB) – 10.30

(nadaljevanje) ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Predlog je nadzor nad poslovanjem agencije za radioaktivne odpadke sedaj izvaja Ministrstvo za okolje in prostor in ne več Ministrstvo za infrastrukturo, kot je bilo to do sedaj. V Poslanski skupini SD menimo, da so opozorila oziroma opomini, ki jih prejmemo s strani Evropske komisije zardi nepravilnih ali zgolj delnih implementacij in prenosov direktiv nepotrebni, saj do tega ne bi smelo prihajati, hkrati pa podpiramo vsakršen napor, ki gre v smeri, da do naslednjih opominov ali celo kazni ne pride.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Boštjan Koražija bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki je danes v obravnavi, ne prinaša v osnovni zakon bistvenih sprememb. Največ popravkov je redakcijskih, na naraščajočih se na spremembe terminologije v drugih zakonih na primer v zvezi z gradbenim zakonom, ki je tudi opredelil pojma objekt in stavba. Druge spremembe se nanašajo na opozorila evropske komisije. Gre za nedoslednosti pri prenosu direktive iz leta 2013 v slovenki pravni red na katere je komisija spet opozorila v dopisu z dne 30. 10. 2020. Tako je dodano nova opredelitev pojma radiološki objekt. Dodano je tudi obvezno sodelovanje pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci bencinske fizike k osebnim podatkom izpostavljenega delavca se doda tudi državljanstvo. Natančnejša opredelitev podatkov podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost in podatkov podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti, podrobnejša določitev podatkov, ki jih mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti sporočiti upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti ter podrobnejša določitev vsebine dovoljenja za uporabe visoko aktivnega vira sevanja. Posebej bi se rad ustavil pri nadzoru nad koncentracijami radona v zaprtih prostorih, ki se v bistvu nanaša na 9. člen Zakona. Določilo tem, da je potrebno tudi po sanacijah za preprečevanje prisotnosti radona stanje le tega redno, torej dolgoročno spremljati, pozdravljamo. Dodana je namreč dopolnitev, da je treba izvesti meritve koncentracije radona s katero se preveri učinkovitost ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona vsakih 7 let in ne samo enkrat v šestih mesecih od uvedbe ukrepov ali izvedbe gradbenih posegov. Ker je določilo dodano na podlagi izkušenj dosedanje rabe predpisov in je verjetno prišlo iz strokovnih krogov, seveda mu ne oporekamo. Neposredno se pa osebno sprašujem ali je morda zaradi varnosti ljudi, gre namreč za objekte na primer v katerih bivajo otroci ali se opravlja gospodarska dejavnost, torej za objekte v katerih ljudje preživijo več oziroma dlje časa, vseeno obvezen monitoring uvesti vsaj na vsakih pet oziroma če ne še prej, treh let. Radona se dotika tudi petnajsti člen, ki uvaja iz osnovnega zakona izpuščeno določbo glede inšpekcijskega nadzorstva nad gradbenimi ukrepi za novogradnje, ki in posege v obstoječe stavbe. Žal je radon rakotvoren. Je v bistvu radioaktivni plin, brez barve, vonja in okusa, ki nastane v razpadni verigi po razpadu naravnega urana, zato je prisoten povsod v zemlji in potuje proti površju. Zlasti so mu izpostavljena področja kjer so kamnine bolj prepustne, zato ga tudi ga je tudi največ na območju kraških tal in tudi glede na to, da smo v zadnjih letih oziroma v zadnjih dveh letih bili deležni kar precej potresov oziroma smo izkusili se tudi sami tukaj v Državnem zboru potres, je pač žalostna usoda takšna, da radon potem potuje proti površju in postaja še bolj nevaren za prebivalce in prebivalke v zaprtih stavbah oziroma objektih kot tudi na prostem. Mislim pa, da tudi nobeno dodatno preverjanje, ko gre za zdravje naših ljudi, ne sme biti preveč. V Poslanski skupini Levica zakonu ne bomo nasprotovali, želimo pa si res, da ko se gre za zdravje ljudi, da bi se monitoringi izvajali večkrat oziroma tudi podrobnejše, ker edino kar nam ostane v bistvu je res to zdravje in kvaliteta življenja.
Hvala.

20. TRAK: (VP) 10.35

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Mihael Prevc.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Podpredsednik, hvala še enkrat za besedo.
Zaradi opomina Evropske komisije je bila Republika Slovenija pozvana, da odpravi nedoslednosti pri prenosu direktive Sveta 2013/59/Euratom v slovenski pravni red. Predlog zakona zato vključuje dopolnitve za odpravo kršitev v zvezi s prenosom navedene direktive. Tako se v zakon dodaja dopolnitev, da je treba koncentracije radona, s katerimi se preveri učinkovitost ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona, izvesti vsakih 7 let in ne samo enkrat v šestih mesecih od uvedbe ukrepov ali izvedbe gradbenih posegov. Nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki se prenese z ministrstva, pristojnega za energijo, na ministrstvo pristojno za odpadke. V zakon pa se dodaja tudi obveznost sodelovanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike, kadar je to potrebno. V zbirko podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev se dodaja tudi podatek o državljanstvu in natančnejši podatki o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost. Določa se, da mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti poleg zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev sporočiti tudi podatke o prejetih dozah sevanja v tekočem koledarskem letu in v zadnjih petih koledarskih letih. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti visoko aktivnega vira sevanja mora po novem vsebovati tudi minimalna merila za učinkovitost vira, vsebnika vira in dodatne opreme. Dodajajo pa se tudi določbe glede inšpekcijskega nadzora nad gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Ker gre pri tem za gradbene ukrepe, bodisi za način gradnje, priprava temeljev in tako dalje, sodi inšpekcijski nadzor v delovno področje gradbenih inšpektorjev.
Poslanci Nove Slovenije – krščanski demokrati bomo predlog zakona vsekakor podprli. Naše vodilo je, da si moramo prizadevati za raziskovanje in razvoj človeku in okolju prijaznih tehnologij. Poleg sončne in vetrne energije priložnosti za Slovenijo vidimo predvsem v boljšem izkoriščanju vodne energije in uporabi lesne biomase. Odprti smo tudi za nove tehnologije, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Dopuščamo uporabo jedrske energije, če za razvoj države ne bomo mogli zagotoviti zadostne količine energije iz okolju prijaznejših virov. Pri tem pa je nujno upoštevati maksimalna varnostna merila in je v celotnem procesu treba izbirati takšne tehnologije, ki količino jedrskih odpadkov zmanjšujejo na minimum.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Pred nami je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, čigar temeljni cilj je prenos nekaterih predpisov, ki sodijo v sklop zahtev direktive Sveta Evropske

21. TRAK: (NM) – 10.40

(nadaljevanje) unije. Ta med drugim vsebuje obveznosti sodelovanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike, na novo pa se opredeljujejo tudi nekateri pojmi. Poleg tega se spreminjajo določene regulative, ki zadevajo varnostno preverjanje tujih državljanov in na ta način zagotavljajo ustrezno raven varnosti. Ti postopki se bodo po novem morali izvajati v državah, katerih državljani so preverjane osebe. Pomembno je poudariti, da se s predlaganimi spremembami zakona ne posega v že obstoječa načela zdaj veljavnega zakona, ki je bil usklajen z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013 do 2023. Večina sprememb, ki jih vpeljuje predloga zakona, je zgolj redakcije narave ali pa so namenjene krpanju določenih lukenj v trenutno veljavni zakonodaji. V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo prizadevanja vlade, ki gredo po našem mnenju v smer vzpostavljanja visokih standardov nadzora nad potencialno škodljivimi sredstvi. Zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi postaja ob izjemni dinamiki tehnološkega razvoja in naših potreb eno tistih področij, na katerega morajo biti tako pristojne institucije kot tudi zakonodajalec še posebej pozorni. Tudi zato pozdravljamo predlog zakona, ki dopolnjuje obstoječ Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice poslanke in poslanci.
Dosežki znanosti omogočajo varno uporabo ionizirajočega sevanja v številnih dejavnostih v medicini, industriji, za raziskovanje, nenazadnje pa tudi za proizvodnjo električne energije. Zakonodaja iz tega področja je obsežna in podvržena sprotnemu spreminjanju in prenašanju zadnjih dognanj stanja znanosti in tehnike. To počenja tudi Evropska unija in to vse s ciljem, da se preprečijo nastanki nepopravljivih posledic za zdravje ljudi in okolja. Zavedati se namreč moramo, da ionizirajočega sevanja ne moremo zaznati s čutili. V primeru nekontroliranega in nenadzorovanega sevanja pa lahko povzroči raka, opekline, slepoto, vpliva pa tudi na reproduktivne funkcije. Tudi zato imamo danes na mizi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, katerega je julija 2021 Državnemu zboru predložila vlada. Zakon iz leta 2004 je nadomestil trenutno veljavni, ki je bil v Državnem zboru sprejet decembra 2017 in začel veljati januarja 2018. Leta 2019 je bil zakon spremenjen zaradi ureditve vprašanj varnostnega preverjanja tujcev zaradi uradnega opomina Evropske komisije, iz leta 2020 pa je zakon potrebno spremeniti in dopolniti. Zaradi nepopolnega prenosa direktive Evropske unije o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja se s predlogom zakona odpravljajo očitane kršitve, kot je na primer terminološka uskladitev, odprava napačnih sklicev glede reguliranih poklicev in podobno. Z omenjeno direktivo se določajo enotni, temeljni varnostni standardi za varstvo zdravja posameznikov, deležnik poklicne izpostavljenosti, izpostavljenosti prebivalstva in izpostavljenosti v zdravstvu pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja. Predlog zakona natančneje opredeljuje podatke o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost, in podatke o podjetju, ki je zunanji izvajalec sevalne dejavnosti, in pojem radiološki objekt. Prav tako predlog dodaja obveznost sodelovanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike, k osebnim podatkom izpostavljenega delavca pa se po novem dodaja tudi državljanstvo. Ionizirajoče sevanje je uporabljeno torej na številnih področjih v medicini, industriji in pri raziskovanju. Zaradi narave urejanja zakona, in sicer kar najbolj zmanjšati škodo za zdravje ljudi in radioaktivno kontaminacijo

22. TRAK (VI) 10.45

(Nadaljevanje) življenjskega okolja so stroge omejitve in preciznost na tem področju ključnega pomena. Kot veleva namreč direktiva se s predlogom zakona podrobneje določa vsebina dovoljenja za uporabo visoko aktivnega vira sevanj ter podatki, ki jih mora zunanji izvajalec sevalne dejavnosti sporočiti izvajalcu sevalne dejavnosti. Predlagana je tudi sprememba vezana na pristojnost ministrstva za nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Nadzor nad poslovanjem agencije za radioaktivne odpadke bo po novem izvajalo Ministrstvo za okolje in prostor. V Poslanski skupini SAB se strinjamo z nujnostjo prenosa evropske direktive s katero se določajo enotni temeljni varnostni standardi za varstvo zdravja posameznikov, pri tem pa opozarjamo, da je pri vprašanju jedrske varnosti zaščita ljudi in okolja pred škodljivimi vplivi radioaktivnega sevanja na prvem mestu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Najlepša hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.
Po letu 2018, ko je bila s prenosom direktive Sveta 2013/59 Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja sprejeta prenovljena zakonodaja na tem področju, danes drugič uvajamo spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Prvič je bil zakon spremenjen leta 2019, in sicer zaradi ureditve vprašanj varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki opravljajo dela v jedrskem objektu, dela povezana z ravnanjem z radioaktivnimi snovmi ali s prevozom jedrskih snovi. Tokratna sprememba se nanaša na uradni opomin Evropske komisije iz leta 2020, ki ga je Slovenija sprejela zaradi nepopolnega prenosa direktive Sveta 2013/59 Euratom, ki je bila implementirana leta 2018. Predlog zakona tako odpravlja manjše ter vsebinsko manj pomembne nedoslednosti, ki pa so potrebne z vidika popolnega prenosa omenjene direktive. Predlog zakona ustrezno naslavlja sklice v določbah glede reguliranih poklicev ter terminološko usklajuje besedilo nekaterih členov. Obravnavana novela se dopolnjuje še z določbo o preverjanju učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje koncentracije radona. Dodana je določba glede inšpekcijskega nadzorstva nad gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. S predlogom zakona se spreminja tudi prisojno ministrstvo za nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, in sicer se nadzor prenaša iz Ministrstva za infrastrukturo na Ministrstvo za okolje in prostor. V Poslanski skupini Desus se z vsebino predlaganih sprememb strinjamo in bomo zakon soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 13. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O SPLOŠNEM DOLGOROČNEM PROGRAMU RAZVOJA IN OPREMLJENOST SLOVENSKE VOJSKE DO LETA 2035.
Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem besedo Urošu Lampretu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo.
Izvolite.

UROŠ LAMPRET: Spoštovani podpredsednik! Spoštovani poslanke in poslanci!
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenost Slovenske leta 2035 je temeljni in najvišji razvojno usmerjevalni dokument Slovenske vojske, s katerim Državni zbor določa smeri njenega razvoja in opremljanja v obdobju do leta 2035. Trenutno veljana resolucija je bila sprejeta leta 2010 v obdobju, ko smo se soočali z gospodarsko in finančno krizo. Nesorazmerni posegi v obrambni proračun so

23. TRAK: (SC) – 10.50

(nadaljevanje) pahnili Slovensko vojsko v obdobje regresije, saj se dolgoročni in srednjeročni cilji niso implementirali. Finančnim razmeram pa niso sledile bistvene strukturne prilagoditve obsega in strukture. Tako so se nabrali številne strukturi in razvojni primanjkljaji, ki jih odraža današnje kadrovsko in materialno stanje Slovenske vojske in omejene možnosti opravljanja njenega temeljnega poslanstva obrambe, domovine. Predlog resolucije predstavlja kontinuiteto vseh predhodnih prizadevanj za izboljšanje njene obrambne sposobnosti. Upoštevane so zakonske in druge spremembe in prilagoditve na obrambnem področju kot so: strateški projekt obrambe iz leta 2016, strategija nacionalne varnosti iz leta 2019 ter bela knjiga o obrambi iz leta 2020. Priprava resolucije je vključevala tudi širok nabor deležnikov na obrambnem in varnostnem področju. Ob pregledu trendov in značilnosti varnostnega okolja nas ne more prevevati utopična naivnost temveč trezen realizem. Pri tem moram izpostaviti lok nestabilnosti tako na vzhodu kot tudi na jugi evropskega kontinenta. Posledice smo neposredno že lahko občutili tudi pri nas skozi povečane migracijske pritiske. Ob upoštevanju dosedanjih izkušenj in težavnosti predvidevanja globalnih sprememb so najboljši odgovor na strateška presenečanja dobro pripravljene in odzivne obrambne sile. S tem namenom smo si pri pripravi predloga resolucije prizadevali kar se da celostno in sistemsko nasloviti izzive, s katerimi se sooča Slovenska vojska. Opredeljena je vrsta ukrepov in rešitev za njeno konceptualno, funkcionalno in organizacijsko strukturno posodobitev ter usmeritve za izgradnjo sodobnih vojaških zmogljivosti, kar bo Slovenski vojski omogočilo izpolnjevanje njenih zakonsko določenih nalog in tudi prevzemanje mednarodnih zavez.
Med ukrepi, s katerimi želimo okrepiti in usmeriti dolgoročni razvoj Slovenske vojske moram izpostaviti predvsem sedem sistemskih ukrepov, ki so ključnega pomena za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske. Prvi. Vzpostavitev sposobnejših vojaških zmogljivosti. Prilagoditev obsega, strukture in organizirati Slovenske vojske z oblikovanjem popolnega jedra prioritetnih sil. Vzpostavitev prostorske organiziranosti Slovenske vojske za zmožnost naraščanja sil, krepitev profesionalizma vojaške etike voditeljstva, izboljšanje delovnopravnega statusa pripadnikov, zaradi posebnosti vojaškega poklica. Šesti. Nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Sedmi, zadnji. Priprava in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin / nerazumljivo/ in postopkov. Pri tem smo izhajali iz realističnih predpostavk in dejanskih družbenih zmožnosti ter kljub trenutnemu stanju Slovenske vojske ukrepe oblikovali tako, da so časovno primerno razporejeni in predvsem uresničljivi. Ukrepi se bodo izvajali v treh razvojnih fazah oziroma obdobjih. In sicer, prvi do vključno 2026. Drugi med letoma 2027 in 2030. Tretji med letoma 2031 in letom 2035. Z zmogljivostjo Slovenske vojske bo prednostno usmerjen v povečanje njene bojne sposobnosti, moči in pripravljenosti s prioriteto na vzpostavitvi srednjega pehotnega bataljona opremljena z bojnimi oklepnimi vozili 8X8 do leta 2026. Ta bo predstavljal jedro srednje bataljonske bojne skupine. Po letu 2027 bodo posodobljeni oziroma izgrajeni podporni moduli bojne skupine kot so artilerija, zračna obramba, bojno inženirstvo in drugi podporni elementi. Po letu 2030 pa bo oblikovan srednji bojni bataljon. Slovenska vojska je služba domovine in prav je, da ji zagotovimo ustrezno pogoje in sredstva za suvereno obrambo države in državljanov, kar je tudi njena zakonska naloga. Pri tem imamo v mislih predvsem zadostno, predvidljivo in stabilno ter dolgoročno vzdržno zagotavljanje finančnih virov za njeno zagotavljanje in razvoj. Resolucija pa prinaša tudi spremenjen obseg in strukturo Slovenske vojske. Obseg Slovenske vojske je načrtovan v obsegu do 10 tisoč pripadnikov in pripadnic. S končnim razmeram 7 tisoč pripadnikom stalne in do 3 tisoč pripadnikov rezervne sestave, pri čemer bo navedeno razmerje doseženo postopno.
Spoštovane poslanke in poslanci, predlog resolucije, ki je pred vami je zastavljen ambiciozno ob hkratnem upoštevanju realnih zmožnosti in potreb Republike Slovenije. Pri pripravi smo pristopili z iskreno željo in zavezanostjo po krepitvi

24. TRAK: (TB) – 10.55

(nadaljevanje) Slovenske vojske, njene pripravljenosti in opremljenosti in s tem varnosti in obrambe Republike Slovenije. Verjamemo, da si slovenski vojak zasluži kakovostno, varno in tehnološko napredno opremo, pri izvajanju njenih nalog, pa ga mora podpirati profesionalna, strokovna in učinkovita vojaška organizacija.
Zaradi navedenega predlagam, da predlog resolucije podprete.
Najlepša hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog resolucije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za obrambo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, Samu Bevku.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Spoštovani zbor!
Odbor za obrambo je na 17. seji 5. oktobra 2021 kot matično delovno telo obravnaval Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki jo je Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada.
V poslovniško določenem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Stranke modernega centra. Uvodno dopolnilno obrazložitev predloga resolucije je v imenu predlagatelja podal minister za obrambo, mag. Matej Tonin, ki je predstavil temeljne cilje in poglavitne rešitve Predloga resolucije. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 je, kot je povedal minister Tonin, najvišji razvojno usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil, ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske, za uresničevanje nacionalnih interesov, ter ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju. Resolucija predvideva večfazni razvoj Slovenske vojske, za pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega desetletja in usmerja razvoj Slovenske vojske v vzpostavitev sposobnejših in učinkovitejših vojaških zmogljivosti.
Ključna pripomba iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki ga je predstavila mag. Sonja Bien Karlovšek, se nanaša na vsebino in značaj resolucije kot nepravnega akta Državnega zbora. Resolucija je opredeljena v Poslovniku Državnega zbora kot akt, s katerim Državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih. Resolucija je torej politični, deloma tudi strokovni akt, ki predstavlja splošne politične usmeritve na določenem področju, ki je tudi pravno urejeno, nima pravnih učinkov, vendar svojo moč, kot vsi politični akti Državnega zbora, črpa iz avtoritete zakonodajalca, torej položaja, ki ga ima Državni zbor kot zakonodajalec v državni ureditvi. Značilnosti resolucij niso bile pravilno upoštevane pri oblikovanju besedila te resolucije, kar gre pripisati preveliki stopnji konkretnosti predloga resolucije, zaradi česar se zastavlja vprašanje njene skladnosti z bistvom resolucije, kot aktom, ki določa politiko.
Brigadir Robert Urbanč, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske je povedal, da je resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske ključni dokument, s katerim Državni zbor opredeljuje cilje, pot in vire nadaljnjega razvoja Slovenske vojske. Ob tem je poudaril, da je predlagana resolucija premišljena in potrebna, ter da za njo stoji vojaška stroka. Državni svetnik in predsednik Komisije Državnega sveta za državno ureditev, Rajko Fajt, je povedal, da je Komisija za državno ureditev na svoji seji obravnavala predlog resolucije in jo podprla.
V razpravi so razpravljavci iz koalicijskih poslanskih skupin podprli predlog resolucije, opozicijski poslanci pa so predlogu resolucije nasprotovali oziroma bili do predloga resolucije zadržani. Koalicijski poslanci so bili mnenja, da mora urejena država imeti vojsko in zagotovljene vire, da se vojska ohrani, za kar si sedanja Vlada prizadeva. Opozicijski poslanci so podvomili v realizacijo resolucije in se spraševali, kje bo država dobila sredstva za njeno uresničevanje.
Po opravljeni razpravi je odbor sprejel vse amandmaje Poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora, glasoval o vseh poglavjih predloga resolucije

25. TRAK: (VP) 11.00

(nadaljevanje) in jih je sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga resolucije, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. / znak za konec razprave/ Dopolnjen predlog resolucije je sestavni del tega poročila.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim in gostom iz Ministrstva za obrambo.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Resolucija, ki jo obravnavamo, je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, torej načrt, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju. Zakaj je resolucija o razvoju in opremljenosti slovenske vojske sploh potrebna? Ohranjanje in krepitev obrambne sposobnosti ter odpornosti države sta temeljna državljanska odgovornost vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Strateški pogled obrambe, ki ga je Ministrstvo za obrambo izvedlo leta 2016, je pokazal, da izzivi na področju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, s katerimi se slovenska vojska spoprijema že nekaj let, otežujejo razvoj slovenske vojske. Leta 2019 sprejeta Resolucija o strategiji nacionalne varnosti govori tudi o vse bolj nepredvidljivem in negotovem varnostnem okolju. Zastavljeni srednjeročni in dolgoročni razvojni cilji niso bili podpri s potrebnimi viri in pomembnimi strukturnimi prilagoditvami v Slovenski vojski, kar se kaže v večletni negativni oceni njene pripravljenosti in kritičnih ocenah zavezništva. Te ugotovitve in ocene so bile upoštevane pri pripravi novega programa resolucije, torej načrta razvoja in opremljanja slovenske vojske za dolgoročno obdobje do leta 2035.
To je vlada, ki zagotavlja red, mir in varnost, in to nam državljanom veliko pomeni. V Evropski uniji in tudi širše ima Slovenija dobro ime. Prav tako bi moralo biti tudi med zaveznicami na področju obrambe in zagotavljanja miru in varnosti. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo mnenja, da je krepitev naših stebrov državnosti naša odgovornost, torej da je odgovornost za varnost naših državljanov na vseh nas kot predstavnikih zakonodajnega telesa. Zato odločno podpiramo, da se s pričujočo resolucijo zastavljajo cilji razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035. Kot je tudi prav, da imamo zraven jasne vizije o razvoju slovenske vojske, sedaj v resoluciji še okvirne številke o tem, kaj potrebujemo od virov, tako človeških, torej vojakov, pogodbene rezerve, ter materialnih in finančnih virov.
Spoštovani, govorimo o temelju države, o nacionalni varnost. Govorimo torej o temelju, in sicer za uresničevanje vseh drugih nacionalnih ciljev. Tako, da to niso prazne črke na papirju, ampak se sledi cilju, da se do leta 2035 doseže ta obljubljeni prag 2 % BDP za vlaganje v obrambo lastne države. Skupni mirnodobni obseg slovenske vojske bo do leta 2035 vključeval 10 tisoč pripadnikov slovenske vojske, od tega bo najmanj 7 tisoč pripadnikov stalne sestave in do 3 tisoč pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene rezerve slovenske vojske. Ob nezadostnem zagotavljanju obsega in rezervne sestave resolucija dopušča možnost, da se za ponovno oceno smotrnosti uvedbe znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti. Gre pa za časovno obdobje 14 let vnaprej, tako da se ta finančna sredstva sorazmerno porazdelijo in bodo kot posledica vplivala na izboljšanje pripravljenosti Republike Slovenije za vojaško obrambo. Želimo si, da bi bile že v naslednjih letih

26. TRAK: (NM) – 11.05

(nadaljevanje) ocene o usposobljenosti Slovenske vojske za delovanje v miru in tudi njene obrambne sposobnosti v primeru vojne prav dobre. Hkrati pa se v Poslanski skupini SDS zavedamo, da je to pogoj za verodostojnost Republike Slovenije v njenih prizadevanjih… / znak za konec razprave/ za mir, varnost in stabilnost tako doma kot v mednarodni skupnosti. Resolucijo bomo soglasno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Pavšič bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): V LMŠ se zavedamo, da vojska potrebuje sredstva. Vlada Marjana Šarca je bila tudi prva vlada po letu 2010, ki je občutneje dvignila sredstva za vojaške investicije. Dvig je seveda potreben tudi glede na zaveze Natu, vendar to ne pomeni, da lahko brezobzirno pretiravamo in še bolj poglobimo javni dolg. Še posebej zato, ker v resoluciji niso nikjer določene vrednosti, potrebne za realizacijo, ampak to je pač klasičen primer reševanja vsebinskih vprašanj te vlade, mi bomo denar porabili, od kod pa pride, pa zdaj ni pomembno, bomo pač najeli še en kredit. Pravzaprav je takšen način razmišljanja naiven, smo ga že obdelali in izpostavili vse nevarnosti pri obravnavanju Zakona o investicijah v Slovensko vojsko. Danes pa razglabljamo o resoluciji. Sicer imamo še veljavno, ampak tudi to je drugotnega pomena, mar ne. In tudi to, da minister navaja, da resolucija ni zavezujoča. Če je to res, potem je pravzaprav niti ne rabimo. Že bežen pregled danes obravnavanega dokumenta razkrije obilico nepravilnosti, pomanjkljivosti in površnosti, mešajo se strateške in dejansko operativne vsebine v istih poglavjih, ene zelo konkretne, druge zelo zavite v meglico. Recimo, plačilo za pogodbene rezerviste, izhod iz enotnega plačnega sistema in tako naprej. Kaj ima to opraviti z resolucijo? Ta resolucija je očitno zgolj podlaga za nekaj drugega. Potem so tu druge nedoslednosti. Navajam, Slovenska vojska bo oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredne vojaške ogroženosti. Kaj je dejansko izredno poslabšanje varnostnega okolja? Ali pa je resolucija le dokument, ki so ga skupaj spravili tako imenovani piarovci? Zapisano je tudi, da že naslednje leto pehotni polki postanejo bataljoni, logistična brigada postane poveljstvo za podporo, sedanji teritorialni polki pa bodo operativno mirovali. Kaj to pomeni? Ali jih boste pustili za rezervo, pustili samo ime, ljudi pa prerazporedili drugam? Nadalje, oblikovana bo eksperimentalna enota za preizkušanje in operativno uporabo sodobnih tehnologij in taktik. Kaj je to? Kakšna bo sestava, kje boste kadri dobili? Da ne govorimo o oblikovanju nekinetične čete v letu 2022. Razlage o vsem tem, kaj vse to pomeni, nismo dobili. Pa je to le delček vprašanj, ki nujno potrebujejo odgovore, preden bi obravnavali tako pomemben dokument. Kar pa nas je pravzaprav še najbolj razžalostilo pri branju te resolucije, je, ko govorimo o tveganju Slovenske vojske. Takole piše, navajam: »Pomanjkanje javnomnenjske podpore in politične volje, v državni ne bo prišlo do vzpostavitve družbene klime, ki bi podpirala razvoj nacionalno-varstvenega vojaškega sistema. Nedoseganje ciljev in ambicij zaradi notranjega odpora.« Sam predlagatelj zapiše, da je vojska sama sebi največje tveganje. Takoj v naslednji fazi pa je največje tveganje narod. Za razvoj Slovenske vojske je torej najbolj kritična družbena klima, javno mnenje ali pa odpor znotraj obrambnega sistema. Javno mnenje je torej težava, kajne. V LMŠ menimo, da mora iti realizacija sredstev v koraku z vizijo, vizijo, ki bo usmerila razvoj prioritet v področja informatizacije, robotizacije in kibernetike. V LMŠ tako vidimo trenutno stanje in problematiko vlaganja v razvoj Slovenske vojske v hierarhiji prioritet oziroma pomanjkanju le-teh, teh ni. Kar smo brali

27. TRAK (VI) 11.10

(Nadaljevanje) in obravnavali je le politični pamflet. Danes bomo sicer poslušali veliko o tem, kako vojski vračamo dostojanstvo, zagotavljamo sredstva in podobno. Tega ni.
V poslanski skupini Liste Marjana Šarca takšnega predloga resolucije ne moremo podpreti.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Gregor Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

GREGOR ŽIDAN (PS SD): Spoštovani predsedujoči! Spoštovani državni sekretar, spoštovani poslanke in poslanci!
Socialni demokrati smo predlagali, da se predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanju Slovenske vojske do leta 2035 umakne z dnevnega reda matičnega delovnega telesa. Žal koalicijski poslanci in poslanke niso sprejeli argumentov za umik. V veljavi je resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenost Slovenske vojske do leta 2025. V Državnem zboru je bila 23. 11. 2010 sprejeta s 73 glasovi za in 1 proti. Torej, resolucija še velja in po našem mnenju odgovarja smernicam razvoja Slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo pa razpolaga z vsemi usmerjevalnimi in izvedbenimi dokumenti, ki omogočajo delovanje in razvoj obrambnega sistema. Zato bo naslednja vlada, katerakoli že bo, lahko preverila, pod 1, izvajanje resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, in pod 2, izvajanje dolgoročnega doseganja stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske z uresničevanjem nacionalnih interesov in interesov skupne evropske varnostne politike ter politike Nata. Ta dva pregleda bosta skupaj z ostalimi strateškimi vojaškimi dokumenti temelj za pripravo nove resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske za naslednje obdobje. In to z upoštevanjem novega mednarodnega varnostnega okolja, vključno s hitrim razvojem novih tehnologij, z novimi načini in oblikami vojskovanja ter drugimi globalizacijskimi učinki, ki bodo posredno vplivali na varnost na okolje sveta in s tem povezano tudi s Slovenijo. Na varnostno okolje pa bodo vplivale tudi podnebne spremembe, ki bodo odražale v težjem zagotavljanju hrane, vode, energije in tudi prostora. In nenazadnje, spoštovani kolegice in kolegi, naslednja vlada se bo lahko ob pripravi novega besedila resolucije naslonila na mnenje in resna opozorila Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
Socialni demokrati se zavedamo, da je Slovenska vojska v letih finančne in gospodarske krize ter v času sanacije posledic te krize utrpela večji finančni primanjkljaj. Finančna sredstva niso bila zadostna in se je vlaganje v kadre, v opremo in razvoj na neki točki ustavilo. Vendar so bili ukrepi rezanja finančnih sredstev podvrženi tudi drugi resorji. Res pa je, da država Slovenija zaradi navedenega ni in tudi danes ne izpolnjuje obljub in zavez, ki jih je v nekem drugem obdobju dala mednarodnim organizacijam. V resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenosti slovenske vojske do leta 2035 se eden od ukrepov za razvoj Slovenske vojske nanaša na izboljšanje delovnopravnega in socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, kar pa se ureja v zakonih za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske ter to rešuje v Zakonu o obrambi in Zakonu o službi v Slovenski vojski. Socialni demokrati pa smo predlagane spremembe in dopolnitve, ki so šle v smeri reševanja teh problemov podprli oziroma jim nismo nasprotovali.
Spoštovani! Socialni demokrati glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ocenjujemo, da je predlagana resolucija

28. TRAK: (NB) – 11.15

(nadaljevanje) napisana zelo na hitro in površno. Naše stališče je, da se v volilnem letu, do volitev je še nekaj mesecev, po nepotrebnem hiti z razpravo in sprejemanjem predlagane resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanju Slovenske vojske do leta 2035. Zato predlagane resolucije ne moremo podpreti.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.
Resoluciji o opremljanju Slovenske vojske bi lahko dajali kar resolucija o nadaljnjem nakupovanju orožja, ki ga v resnici ne potrebujemo. A kakšen nakupovalni listek je to? Do leta 2035 resolucija predvideva dodatnih 5,6 milijarde evrov, ki naj bi se namenili v vojsko, pretežno ravno za nakupovanje orožja. To je ogromni znesek, ki ga bodo državljanke in državljani še kako pogrešali na tistih vitalnih sistemih, ki jih dejansko potrebujejo. Zdravstvo, sociala, razvoj, izobraževanje, infrastruktura. Vse to bo prikrajšano v kolikor bo resolucija sprejeta in vladajoča garnitura nadaljevala z zasledovanjem ciljev, ki so v njej napisani, teh 5,6 milijarde evrov pa bo izgubljenih v tujih vojaško industrijskih kompleksih. Vse to se dogaja sočasno, ko lahko ugotovimo, da Slovenija ni vojaško ogrožena. Je pa ogrožena zdravstveno, ogrožena je socialno, ogrožena je stanovanjsko in še kako drugače. To so prednostna področja, ki bi jih kakršnakoli resna Vlada morala zasledovati, a žal ne Vlada Janeza Janše. Pa je to šele začetek vse zgodbe. Malo nazaj je bil sprejet zakon po katerem se bo za nakupe orožja do leta 2026 namenilo 780 milijonov evrov. A že v aktualnemu proračunu kot ga je Vlada Janeza Janše prinesla na mizo, lahko vidimo, da ti stroški iz zakona pravzaprav sploh niso končni, samo cena oklepnikov je porasla za 130 milijonov evrov. Kaj torej lahko pričakujemo od vojnih nabav iz resolucije? 5,6 milijarde evrov ne bo 5,6 milijarde evrov, zelo hitro se bomo pogovarjali o sedmih osmih, pa o devetih milijardah evrov. spomnimo kako je v aktualni orožarski aferi Oshkosh cena rasla. Začela se je pri 15,5 milijonih evrov, nadaljevalo pri 32 milijonih evrov, no sedaj smo pa za 38 oklepnikov na 55 milijonov evrov. 350 odstotno povečanje v zgolj dveh letih. Se bo tako zgodilo tudi z orožarsko resolucijo? Ljudje v tej državi vedo kaj potrebujejo in vedo, da novo nakupovanje orožja namenjeno Natovim misijam deset tisoče kilometrov stran izven meja naše domovine ni v njihovem najboljšem interesu. To je zgolj v interesu tujih vojaško-industrijskih kompleksov in Natovih generalov, ki jim na varnostnih sestankih delujejo kot trgovski potniki tega ali onega industrijskega konglomerata. Toliko bolj pa nam na vrata trka podnebna kriza. Ne le, da se moramo nanjo nemudoma odzvati, v resnici vlade križem po svetu zelo zamujajo z odzivom na podnebni zlom katerega učinka lahko čutimo tudi že v razvitem svetu. Prav vojaška industrija je ena izmed največjih onesnaževalcev, ki podnebni zlom poganja. Ne le torej, da Vlada namenja sredstva v področja, ki jih ne potrebujemo, ta področja so tudi tista, ki okoljsko krizo v veliki meri poganjajo. To so vse razlogi zakaj v Levici predlagamo, zahtevamo, da se na temo resolucije o nakupih orožja in prioritetah Republike Slovenije skliče referendum. Žal zavezujočega zakonodajnega referenduma ne moremo vložiti na akt, ki je resolucija, lahko pa vložimo posvetovalnega. Naj se ljudje izrečejo jasno in na glas o tem kaj pravzaprav želijo. V Levici vemo in ljudje vedo kaj si želijo.

29. TRAK: (SC) – 11.20

(nadaljevanje) vemo in ljudje vedo kaj si želijo. Smo lahko videli, ko smo za zakon o 780 milijonih evrov sklicali referendum, potem ga je pa Vlada s svojim političnim manevriranjem in spletkarjenjem onemogočila. Zgolj v tednu dni smo zbrali 30 tisoč podpisov državljank in državljanov sredi epidemije. Sredi mraza so prišli, stali v vrstah, zato da lahko podpišejo zahtevo za referendum, ker ne želijo, da se naša skupna sredstva, Proračun Republike Slovenije pleni za orožje, medtem ko bi morali ta skupna sredstva uporabiti za področja, kjer ljudje res potrebujejo pomoč. To je zdravje, skrb za starejše, stanovanje in ukrepanje proti podnebnemu zlomu.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Andrej Černigoj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija-krščanski demokrati.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
V prav vseh državah članicah Evropske unije lastna vojska ostaja pomemben gradnik suverene države. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je sodobno, mednarodno, varnostno okolje spremenljivo in nepredvidljivo. Po obdobju popušča se napetosti znova povečujejo in svet se vse bolj odmika od idealnega absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Tega se zavedamo skoraj vsi v tej dvorani in v celotni Sloveniji. Na drugi strani pa nas krščanske demokrate žalosti želja manjšine, ki zavrača opozorila, svojo doktrino pa nadgradi še z idejo razgradnje Slovenske vojske. Tega v Novi Sloveniji ne bomo dopustili, ne bomo dopustili. Z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske se nadgrajuje najvišji razvojno usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov in cilje na obrambnem področju. V Novi Sloveniji podpiramo več fazni razvoj Slovenske vojske v sedmih točkah, ki bo omogočal sistemske spremembe in ustvarjal pogoje za razvoj in opremljanje Slovenske vojske ter s tem bistveno izboljšal njene učinkovitosti pri izpolnjevanju njenih poslanstev in nalog. Resolucija tako predvideva – prvič – pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega desetletja in usmerjanja razvoja Slovenske vojske v vzpostavitev sposobnejših in učinkovitejših vojaških zmogljivosti. Drugič, prilagoditev obsega strukture in organiziranosti Slovenske vojske z oblikovanjem popolnega jedra prioritetnih sil in zmogljivosti vključno z ciljem zmogljivosti zavezništva. Tretjič, vzpostavitev program prostorske organiziranosti Slovenske vojske kot izhodišča z možnostjo naraščanja sil Slovenske vojske tudi za uporabo novih oblik pogodbene rezerve. Četrtič, krepitev profesionalizma vojaške etike, voditeljstva ter organizacijske kulture in klime. Petič, izboljšanje delovnopravnega in socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, zaradi posebnosti in omejitev vojaškega poklica, da bi se povečalo zanimanje za vojaški poklic in vojaško službo. Šestič, nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter urjenja. In nenazadnje, sedmič in zadnjič, pripravo in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in postopkov. V Novi Sloveniji podpiramo tudi predvideno postopno doseganje 2 odstotnega BDP najpozneje do leta 2035. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do leta 2035 vključeval 10 tisoč pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7 tisoč pripadnikov stalne in do 3 tisoč pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene rezerve Slovenske vojske. V Novi Sloveniji verjamemo, da izboljšanje obrambne sposobnosti in odpornosti

30. TRAK: (NM) – 11.25

(nadaljevanje) države ter družbe, zahteva vztrajna ter usklajena politična in družbena prizadevanja, ki morajo izhajati iz zavedanja, da je učinkovita Slovenska vojska eden od osrednjih stebrov državnosti Republike Slovenije in jamstvo njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Slovenski vojski vračamo dostojanstvo in lahko tudi še enkrat ponovim, Slovenski vojski vračamo dostojanstvo, zato bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati… / znak za konec razprave/ Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske soglasno podprli.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegice in kolegi, spoštovani predstavnik Ministrstva za obrambo.
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 predstavlja najvišji dokument za modernizacijo in nadaljnji razvoj Slovenske vojske. Predlagana resolucija nadaljnji razvoj Slovenske vojske opredeljuje v 3 fazah in je odziv na dejstvo, da so se od leta 2010, ko je bila sprejeta sedaj veljavna resolucija, varnostne razmere v svetu bistveno spremenile. Predlagani dokument tako ustrezno odgovarja na vse te nove razmere in na številne ugotovitve strateškega pregleda obrambe iz leta 2016. Ni odveč ponoviti, kar so pred menoj izpostavili že nekateri predhodniki, da predlog resolucije izpostavlja in predvideva predvsem sledeče potrebne ukrepe, pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega desetletja, prilagoditev obsega strukture in organiziranosti Slovenske vojske, vzpostavitev prostorskih pogojev za njeno delovanje, krepitev profesionalizma, vojaške etike, voditeljstva, izboljšanje delovnopravnega in socialnega statusa vojakov, nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja ter pripravo in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in postopkov. Za nadaljnji razvoj Slovenske vojske pa je ključnega pomena tudi projekcija postopnega doseganja višine obrambnih izdatkov do ciljnih 2 % bruto družbenega produkta najpozneje do leta 2035. Naj ob tem posebej izpostavimo, da gre pri tem za kontinuiteto, ki sledi dosedanjim javnim usmeritvam skoraj vseh političnih strank z izjemo Levice in finančnim zavezam in obljubam, ki sta jih zavezništvu Nato dala nekdanja predsednika vlade, najprej gospa Alenka Bratušek, za njo še gospod Marjan Šarec. Spomnimo, tako imenovano valižansko zavezo je v imenu Republike Slovenije uradno dala gospa Alenka Bratušek. Glede nujno potrebne kadrovske okrepitve Slovenske vojske je cilj do leta 2035 doseči 10 tisoč pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7 tisoč pripadnikov stalne in 3 tisoč pripadnikov pogodbene rezervne sestave. Nenehno spreminjajoče se mednarodno varnostno okolje, tehnološki razvoj in zavedanje, da je učinkovita Slovenska vojska branik naše neodvisnosti, suverenosti in državnosti, vse to zahteva nenehno posodabljanje njenih zmogljivosti. In temu predlagana resolucija tudi sledi. Pri tem bi želeli za konec poudariti, da predlagane rešitve v tej resoluciji zgolj nakazujejo smer rešitev, za katere bo v nadaljevanju potrebno sprejeti konkretne zakonske rešitve. V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog te resolucije podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovane poslanke, poslanci, predsednik Državnega zbora! Spoštovani državni sekretar!
Resolucija do leta

31. TRAK: (TB) – 11.30

(nadaljevanje) 2035 je po besedah ministrstva najvišji razvojno usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil, ter zmogljivost in povezljivost Slovenske vojske, za uresničevanje nacionalnih interesov, ter ciljev na obrambnem področju, v sodobnem varnostnem okolju.
Z resolucijo želi Ministrstvo za obrambo predstaviti, kako vidijo razvoj Slovenske vojske v prihodnosti. V stranki SAB omenjene resolucije žal ne podpiramo, saj je bila leta 2010 sprejeta sedaj veljavna resolucija, ki velja še do leta 2025. V stranki SAB se sprašujemo, od kje vladi Janeza Janše denar za povišanje izdatkov za Slovensko vojsko. Pod vlado Janeza Janše izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo. Odbor za obrambo je s podporo koalicije na začetku meseca podprl resolucijo o opremljanju Slovenske vojske do leta 2035, na podlagi katere bi izdatki za opremljanje rasli še hitreje. Po zdaj veljavnem načrtu opremljanja, naj bi do leta 2023 država za vlaganja v vojsko porabila 345 milijonov evrov. V novem predlogu proračunov za prihodnji dve leti, ki jih želi koalicija sprejeti, pa se ta vsota povečuje na 491 milijonov. Pol milijarde.
V stranki SAB zagovarjamo depolitizirano, profesionalno Slovensko vojsko, ki nudi pomoč civilni zaščiti in razvoju skupne evropske varnostne politike, a v stranki SAB menimo, da je Vlada javne finance razstrelila v popolno katastrofo. S sprejeto resolucijo pa se bo to le še poglobilo. Sprejemamo obveznosti brez kritja, ki jih bo morala realizirati naslednja Vlada in to preprosto ne gre. Trenutno so naložbe v zdravstvo 30 % nižje, kot so naložbe v orožje. Za primerjavo z vlado Marjana Šarca, če bi ostala na oblasti, bi moralo imeti obrambno ministrstvo letos na razpolago 561 milijonov evrov, dejansko pa jih bo pod Janševo vlado porabila še 136.
Resolucija predstavlja vzdrževanje vojske z visokim kapitalom, z visoko obremenitvijo davkoplačevalskega denarja, katerega trenutno ni. Z našimi pripombami bi resolucijo lahko spremenili. Svoje pomisleke smo večkrat tudi javno izrazili in pričakovali bi, da bodo slišani in upoštevani.
Na žalost niso bili, zato v Poslanski skupini SAB omenjene resolucije žal ne bomo podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Resolucija pred nami je razvojno usmerjevalni dokument, s katerim bo Republika Slovenija dolgoročno načrtovala razvoj organizacije in modernizacije Slovenske vojske. Dokument sicer nima zakonske veljave, bo pa skozi prihodnje zakone implementiranih veliko smernic, ki jih vsebuje. Čeprav imamo trenutno še resolucijo, ki sicer velja do leta 2025, pa je zaradi dolgega obdobja, od njenega nastanka, nujno potrebna temeljite posodobitve. Nenazadnje so se geopolitični položaji v svetu, tehnologija in varnostno stanje močno spremenili. Če pogledamo dogajanje na bližnjem vzhodu, vidimo, da je pri hitrem umiku vojske ZDA v Afganistanu prišlo do hitre spremembe vladajoči struji po kar 20. letih. Cel svet je s strahom gledal, do kakšnega prenosa oblasti bo prišlo in kaj se bo zgodilo s civilnim prebivalstvom. Nenazadnje nas takšni dogodki aktivno zadevajo, saj je tudi Slovenija sodelovala v misijah v Afganistanu.
S tem razlogom je pomembno, da se tudi pri nas konkretno odzovemo na zahteve modernega časa. Res je, da nas trenutno nihče vojaško ne ogroža, vendar če smo se kaj naučili iz zgodovine, je to, da se situacija lahko spremeni v trenutku. Zato je pomembno, da imamo svojo vojsko, v katero tudi primerno vlagamo. Seveda pa je poleg zagotovljenih sredstev potrebno pripraviti tudi načrt investicij in porabe, ki bi na dolgi rok

32. TRAK: (SC) – 11.35

(nadaljevanje) izobrazila in usposobila primeren kader. Cilj za leto 2035 je, da bi imeli 7 tisoč stalnih pripadnikov Slovenske vojske in 3 tisoč pogodbenih rezervistov. Ob enem pa bi do tega leta za namen obrambe prispevali 2 % BDP. Seveda so ti načrti precej optimistični, vendar bi glede na trenutno gospodarsko rast in druge dejavnike vsekakor bili izvedljivi. Izboljšanje delo pravnega in socialnega statusa pripadnikov Slovenske vojske, zaradi posebnosti in omejitev vojaškega poklica bi moral biti eden od prvih korakov za dvig števila stalnih pripadnikov. Na tem področju je bilo v zadnjih letih narejenega že veliko, saj ne gre le za privabljanje novih vojakov temveč tudi za preprečevanje upadanja števila že aktivnih pripadnikov. Z različnimi investicijami v infrastrukture in v opremo izobraževanju ter nagrajevanje bi trend upadanja lahko obrnili v zelo kratkem obdobju kljub zagotovilom predsednikov prejšnjih vlad, da bodo namenili večja sredstva za obrambo je finančna podhranjenost povzročila upad in manjšo zainteresiranost mladih za poklic vojaka. V Poslanski skupini Desus se zavedamo, da bodo investicije v opremo večkrat politično izpostavljene kot smo že bili priča v bližnji preteklosti a dejstvo je, da brez sodobne in dobre opreme Slovenska vojska ne more zadovoljivo opravljati svojega poslanstva. Nenazadnje Slovenska vojska aktivno sodeluje tudi v primeru naravnih nesreč in reševanja v gorah. Podporo za razvoj Slovenske vojske mora tako postati vprašanje javnosti in politike. Zavrniti moramo politično poizkuse in relativiziranje njenega obstoja. Nenazadnje Slovenska vojska skrbi tudi za naš ugled na mednarodnem prizorišču, zato se moramo usmeriti v krepitev profesionalizma, vojaške etike, voditeljstva ter organizacije kulture in klime. Na ta način bomo obdržali vojsko, na katero smo vedno ponosni in se nanjo v vsakem trenutku lahko zanesemo.
V Poslanski skupini Desus bomo predlog resolucije o splošnem, dolgoročnem programu razvoja in opremljanje Slovenske vojske do leta 2035 soglasno podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi lep dober dan!
Danes obravnavana Resolucija o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske do leta 2035 podrobno navaja več ukrepov in sistemskih rešitev za izboljšanje stanja Slovenske vojske, med katere spada strukturno in zmogljivostno posodabljanje Slovenske vojske, izboljšanje delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske, nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje novih oblik pogodbene rezerve, s čimer bi se bistveno izboljšalo stanje pripravljenosti Slovenske vojske za izvajanje zakonsko predpisanih nalog. Prioritete Slovenske vojske navedene v resoluciji so izgradnja srednjega pehotnega bataljona, kar terja tudi nabavo opremo predvsem osem kolesnikov in štiri kolesnikov, transportnega leta srednjega dosega in več namenskih helikopterjev pa tudi izgradnja srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Načrtuje se razvoj sodobnih interaktivnih vadišč in strelišč ter nadgradnjo srednjega vadišča Slovenska vojska je na Počku. Obseg Slovenske vojske pa naj bi do leta 2035 vključeval 10 tisoč pripadnikov, od tega najmanj 7 tisoč pripadnikov stalne sestave in tri tisoč pripadnikov rezervne sestave Slovenske vojske. Glede tega se Nepovezani poslanci zavzemamo, da bi bili profesionalni pripadniki vojske opremljeni in izurjeni za bojne naloge, pripadniki pogodbene rezerve pa bi prevzeli druge naloge na nacionalnem ozemlju ob pomoči policiji pri varovanju državne meje, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ali varovanju vojaških objektov. Finančna podlaga za te načrte bo poleg že sprejetega Zakona o investicijah v Slovensko vojsko tudi postopni dvig obrambnih izdatkov. Ti se bodo do leta 2024 dvignili na 1,5 odstotka BDP najpozneje do leta 2035 pa bi naj bili 2 odstotka BDP. Nepovezani poslanci smo prepričani, da je varnost ena izmed temeljnih pogojev za delovanje razvoja naše družbe in naše države. Menimo, da se učinkovitost države odraža tudi in predvsem postopni varnosti, ki jih s svojim nacionalno varnostnim sistemom zagotavlja prebivalcem na svojem ozemlju.

33. TRAK: (VP) 11.40

(nadaljevanje) Moramo se zavedati, da z vsemi ukrepi Slovenija zagotavlja visoko stopnjo varnosti, hkrati pa moramo v vse bolj dinamičnem in kompleksnem varnostnem okolju ohraniti položaj Slovenije kot ene izmed najbolj varnih držav v Evropi in svetu.
Tokratna resolucija je pripravljena ob upoštevanju varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Republika Slovenija, ter v zavedanju povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja, tudi s pojavom novih oblik varnostnih tveganj in groženj. Po obdobju popuščanja napetosti se ta znova povečujejo in svet se vse bolj odmika od ideala absolutnega miru varnosti in stabilnosti. Na podlagi navedenega smo nepovezani poslanci prepričani, da izboljšanje obrambne sposobnosti in odpornosti države ter družbe zahteva vztrajna ter usklajena politična in družbena prizadevanja, ki morajo izhajati iz zavedanja, da je učinkovita in posodobljena slovenska vojska eden izmed osrednjih stebrov državnosti Republike Slovenije in jamstvo njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ker temu sledi tudi predlagana resolucija, se nepovezani poslanci z njo načeloma strinjamo.
Ob tem pa bi izpostavil še možnost ponovne uvedbe vojaške dolžnosti, ki je večkrat omenjena v besedilu resolucije. Moramo se zavedati, da je uvedba naborništva zapleten družbeni proces in ima pomembne posledice ne le na vojaško organizacijo, ampak tudi na gospodarstvo, izobraževanje in nenazadnje tudi na vsakodnevno življenje in seveda družino. Zato menimo, da bi za uvedbo naborništva vsekakor bilo potrebno doseči širši politični in družbeni konsenz. Predlog za vzpostavitev naborniškega sistema bi moral temeljiti na podrobni analizi oziroma študiji trenutnega stanja kot tudi na podrobni analizi posledic uvedbe naborništva vključno z natančnim izračunom finančnih posledic tega projekta. Tovrstna analiza pa do sedaj še ni bila pripravljena. Poudarjamo, da se spreminjanje načina popolnjevanja vojske zahteva natančno in usklajeno načrtovanje in delovanje vseh državnih in družbenih akterjev. Zato opozarjamo, da se je tega izziva potrebno lotiti skrajno previdno / znak za konec razprave/, pravočasno in v ne-izsiljenih okoliščinah ter z ustrezno dolgim testnim in prehodnim obdobjem.
Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani državni sekretar, vsi prisotni v dvorani, lep pozdrav.
Pred sabo imamo Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Države oborožujejo, vedno so se oboroževale in vedno se bodo oboroževalo, to je kristalno jasno. Izjemno naivno je pričakovati, kakor to morda pričakujejo nekateri pacifisti iz opozicije, da se nebi oboroževali in s tem upali, da se tudi drugi ne bodo. To nas je naučila zgodovina in sodelovanje v nasprotju z zgodovinsko logiko je naivnost ali pa izdajalstvo. S pobudami kot smo jim bili na primer vajeni s strani Socialnih demargatov, je, da moramo biti proti oboroževanju z avtonomnimi orožnimi sistemi, bi samo dokazovali svojo naivnost. Američani že dlje časa razvijajo in tudi uporabljajo t.i. bojne drone, katerih bojna učinkovitost je vedno boljša in uspešnejša. Rusi izdelujejo bojne robotske tanke, ki patruljirajo brez voznikov in topničarjev. V uporabi so tudi avtonomna bojna plovila brez posadke, kot je na primer t.i. ameriški Seahunter oziroma lovec na podmornice. V Južni Koreji njihova največja firma Samsung izdeluje po nekaterih podatkih eno izmed najučinkovitejših avtomatskih robotskih strelnih orožij, ki preko toplote zaznavajo sovražnika. Skratka države, ki so bodisi bodoči sovražniki bodisi bodoči zavezniki, se oborožujejo z modernimi tehnologijami kot so se vedno skozi celotno človeško zgodovino. Zato bi morali tudi mi Slovenci ne samo razmišljati o oboroževanju, ampak tudi iti v korak s časom in se oboroževati v skladu s tehnološkim razvojem.
V preteklosti smo bili v slovenski vojski priča velikim razvojnim zaostankom, ki pa jih ta resolucija dobro izboljšuje. Dobro je, da se v vojsko vpeljujejo sodobne strategije in vojaške taktike. V Slovenski nacionalni stranki zelo pozdravljamo tudi prizadevanja s strani Ministrstva za obrambo, ki želi vojaški poklic narediti privlačnejši za bodoče vojake. Ponos na lastno domovino in mentaliteta, ki ne bo sledila

34. TRAK: (NM) – 11.45

(nadaljevanje) sodobni dekadentni, nepatriotski agendi, bo ta poklic naredila še privlačnejši. Tako kot je na odboru dejal brigadir Robert Urbančič, v Sloveniji potrebujemo nov pristop k pridobivanju, razvoju in pa zadrževanju vojaškega kadra. Seveda si v Slovenski nacionalni stranki tudi želimo, da ne bi Slovenska vojska tako pogosto stremela k Natovim ciljem, in sicer koristim Amerike, ampak bi dejansko bila v službi domovine. Slovenska vojska mora slediti svojemu glavnemu obrambnemu interesu, ponavljam, obrambnemu interesu. To pa je ohranitev neodvisnosti in suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja. To bomo dosegli predvsem s tem, da ne bomo patriotsko, da bomo patriotsko spremenili vrednote do lastne očetnjave in pa sledili modernim trendom oboroževanja. Naj za konec povem še znameniti rek Georga Washingtona: »Pripravljenost na vojno je ena najučinkovitejših sredstev za ohranjanje miru.«
Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Amandmaji k dopolnjenemu predlogu resolucije niso bili vloženi. Obveščam vas, da zbor o predlogu resolucije v celoti na tej seji ne bo odločal. Vložen je namreč predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma in obravnavani predlog resolucije sta tako medsebojno vsebinsko povezana. Zbor mora pri odločanju o predlogu resolucije upoštevati 28. člen Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, kar pomeni, da mora zbor o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločiti, preden končno odloči o predlogu resolucije. O predlogu resolucije bo zbor zato odločal po odločitvi Državnega zbora o predlogu za razpis referenduma.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSEBNI ASISTENCI, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, in sicer mag. Cvetu Uršiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

MAG. CVETO URŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.
Pravica do osebne asistence je velik civilizacijski dosežek v Sloveniji in tudi širše. Živeti samostojno in neodvisno je bil namen Zakona o osebni asistenci, s katerim se je bistveno izboljšalo življenje uporabnikov, tistih invalidov, ki potrebujejo zelo veliko podpore za samostojno življenje. Izvajanje osebne asistence sicer v Sloveniji ni novost, ni se začelo s sprejetjem zakona, ampak že pred tem je bila osebna asistenca financirana in se je izvajala programsko. Vendar zaradi omejenih sredstev kot program niso mogli vsi uporabniki prejeti zadostno število ur asistence, kot so jo potrebovali. Dobivali so jo praviloma bistveno manj. Prav tako se vsem uporabnikom, ki bi potrebovali osebno asistenco, le-ta ni mogla zagotoviti. S sprejemom Zakona o osebni asistenci leta 2017 je osebna asistenca postala pravica. Do nje so upravičeni vsi uporabniki pod enakimi pogoji ne glede na njihovo premoženjsko stanje, zato seveda osebna asistenca tudi ni socialni korektiv oziroma transfer. Prav zato pomeni Zakon o osebni asistenci velik napredek v razvoju invalidskega varstva. Zakon je postavil uporabnika v središče, obseg storitev se ugotavlja glede na njegove potrebe, uporabnik sam izbere izvajalca osebne asistence, uporabnik mora imeti nadzor nad organizacijo in oblikovanjem oziroma izvajanjem asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, življenjski stil, pogoje in želje. Z zakonom se torej na nek poseben način uveljavljajo temeljne človekove pravice invalidov in seveda s tem tudi cilji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma na vladi se zavedamo torej, da je Zakon o osebni asistenci oziroma osebna asistenca življenjsko

35. TRAK (VI) 11.50

(Nadaljevanje) pomembna za zagotavljanje neodvisnega življenja invalidov in njihovega enakovrednega vključevanj v družbo. Zavedamo pa se tudi, da se je pri izvajanju zakona v praksi pokazalo, da so nekatere določbe napisane preveč splošno, da so nedosledno opredeljene posamezne rešitve in zato prihaja do nejasnosti in tudi različnega načina izvajanja. Samo primeroma, izvajalec osebne asistence je lahko samostojni podjetnik posameznik, kar je v nasprotju z opredelitvijo osebne asistence kot neprofitne dejavnosti.
Zakon tudi ne določa dovolj podrobno pogojev za pridobitev statusa izvajalca. Osebna asistenca je nadalje po definiciji pomoč pri samostojnem in aktivnem vključevanju v družbo, vendar se zaradi reševanja socialnih problemov kot osebni asistenci za vse odobrene ure lahko zaposluje tudi večje število družinskih članov. Torej, gre za reševanje družinske ekonomske in socialne problematike. Neustrezno je tudi urejeno zaenkrat usposabljanje vseh deležnikov osebne asistence, končno tudi lista članov strokovnih komisij za oceno pravice do osebne asistence je preobsežna, zato so končna mnenja za enake potrebe upravičencev lahko v različnih koncih Slovenije tudi različna.
Zaradi vsega navedenega smo na ministrstvu oziroma na vladi pristopili k spremembi zakona o osebni asistenci, ki je pred vami. Pri tem smo prisluhnili predvsem opozorilom uporabnikov osebne asistence. Za nas je ključno kaj uporabnik potrebuje in kaj so oni sami ocenili, da ni na najbolj primeren način urejeno v veljavnem zakonu. Vsa naša prizadevanja vodijo k izboljšanju sedanjih zakonskih rešitev za zagotovitev čim boljšega izvajanja osebne asistence v korist uporabnikov za zagotavljanje samostojnega neodvisnega življenja. Zato je podpora vas, poslank in poslancev Državnega zbora, pri sprejetju tega zakona še kako pomembna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je tko matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada, s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je potem postopek potrdil. Odboru je bilo posredovano številno gradivo. V poslovniškem roku pa so bili potem vloženi tudi amandmaji. Predstavnik predlagatelja je uvodoma predstavil predlog zakona. Nato je predlog zakona predstavila predstavnica Zakonodajno-pravne službe oziroma je predstavil njihovo mnenje. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Opozarja na skrajšani postopek oziroma manj zahtevne spremembe, čeprav se z materialno vsebino spreminja oziroma dopolnjuje kar 12 členov zakona o osebni asistenci, en člen pa se dodaja na novo. Hkrati se s predlogom zakona na nekaterih mestih menja tudi koncept zakona osebne asistence, tako v pogledu spremembe izvajalcev, strokovnih komisij, vloge inštituta za socialno varstvo in tako naprej. Glede amandmajev oziroma predlogov za amandmaje odbora je povedala, da ne upoštevajo in ne rešujejo pripomb Zakonodajno-pravne službe in da so delno neustrezni. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Na seji ga je predstavil njihov predstavnik in povedal, da predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da eno od ključnih področij osebne asistence, ki bo najbrž v prihodnje še doživelo določene spremembe, predstavlja opredelitev možnih izvajalcev osebne asistence s poudarkom na družinskih članih v vlogi osebnih asistentov.

28. TRAK: (NB) – 11.55

(nadaljevanje) V pripombah oziroma mnenjih zainteresirane javnosti je bila večinoma izražena podpora sprejemu novele na kateri so dali konkretne pripombe k členom predloga zakona. Večina razpravljavcev se je strinjala, da je predlog zakona potreben ne glede na nekatere kritike, saj predstavlja korak v pravo smer. V razpravi je bilo izpostavljeno stališče, da je novela zakona potrebna, čeprav ni idealna. Opozorjeno je bilo na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je dala številne pripombe, tako sistemske kot vsebinske narave. S predlaganimi amandmaji pa tem pripombam ne sledijo. V nadaljevanju razprave, moram povedati, da je novelo podprl Nacionalni svet invalidskih organizacij, Društvo Distrofiku Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Sindikat osebne asistence in drugi. O določenih stvareh, ki pa obstajajo odprete, pa je potrebna še nadaljnja razprava. Odbor je sprejel svoje amandmaje in tudi vse člene in glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Aljaž Kovačič bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.

ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik. Predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Zakon o osebni asistenci nudi storitve, ki ljudem v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznika uporabnika oziroma uporabnice, njegovim oziroma njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram.
V Poslanski skupini LMŠ podpiramo pravice posameznikov do osebne asistence, torej pravico ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki v vsakdanjem življenju lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi na vseh področjih življenja. Zagotavlja se jim enaka možnost, večja neodvisnost, aktivnost in enakopravnost, vključenost v družbo skladno z določbami konvencije o pravicah invalidov. Zakon o osebni asistenci je začel veljati leta 2019 in je že takoj so se pokazale težave pri njegovi izvedbi. Zakon v naši državi nujno potrebujemo, je pa trenutno veljavni zakon več kot potreben sprememb, na kar smo v LMŠ opozarjali celotni čas, vendar ne na takšen način kot si ga je zamislila danes Vlada. Se pravi, obravnava zakona po skrajšanem postopku, številni deležniki niso sodelovali pri pripravi zakonov. Težave iz prakse niso v celoti naslovljene. Pred sprejemom novele Zakona o osebni asistenci bi bilo potrebno urediti status družinskega pomočnika. Ni upoštevano mnenje zagovornika načela enakosti glede diskriminatornosti pri starostnem pravu za pridobitev pravice do osebne asistence starejših od 65 let. Zraven tega pa še omenim mnenje Zakonodajno-pravne službe. Neustrezne obrazložitve, številni členi so nomotehnično nepravilno oblikovani, novelo bi povzročila neskladnost z drugimi zakoni, nekatere predlagane rešitve sploh ne sodijo v člene novele, ampak so povezane z drugimi členi Zakona o osebni asistenci. Ob tem, da ima novela tudi morebitne ustavno sporne člene, na primer 8. člen, ki je nepojasnjen namen razširjenega zbiranja osebnih podatkov. Seveda v LMŠ glede na navedeno in glede na nasprotovanje številnih ključnih deležnikov pri sprejemanju takšne šlamastike ne moremo in ne bomo sodelovali. Apeliramo pa na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi ustrezno spremembo novele v dialogu in sodelovanju, le tako bomo lahko izboljšali zakon, ki je v naši državi nujno potreben.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine SD.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani državni sekretar!
Socialni demokrati predlaganim spremembam zakona o osebni asistenci ne bomo nasprotovali. Ocenjujemo, da gre za poizkus popravljanja pomanjkljivosti sistemov osebne asistence. Žal pa predlog ni sistematičen in celovit. Še vedno obstajajo številna vprašanja odprta, ki jih v tem zakonu niso rešena.

37. TRAK: (SC) – 12.00

(nadaljevanje) Že ob sprejemu predloga zakona leta 2017, ki je pri nas uvedel osebno asistenco smo Socialni demokrati opozarjali, da bi bilo bolje, če bi uredili enoten in celovit sistem pomoči osebam, ki so dolgotrajno in trajno nesamostojne pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti ter posledično pri socialnem vključevanju. Takšen sistem bi predstavlja integrirano oskrbo s storitvami osebne asistence in dolgotrajne osebe tako pa je, zaradi sprejema posebnih zakonov se zgodilo, da imamo sedaj več različnih ureditev, ki urejajo podobne življenjske razmere različno še posebej glede statusa oseb, ki nudijo invalidnim osebam nego in pomoč. Starši, ki skrbijo za svoje otroka s posebnimi potrebami prejemajo zgolj delno plačilo izgubljenega dohodka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v višini minimalne plače. Družinski pomočniki, ki v domačem okolju skrbijo za nepokretno osebo prav tako prejemajo zgolj delno nadomestilo za izgubljeni dohodek v višini dobrih 751 evrov. Na drugi strani pa imamo osebni asistenti vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Pripada jim plača iz 23 plačanega razreda, dopust, regres, plačilo malice, prevoza ter bolniške. Ravno, zaradi boljšega statusa osebnih asistentov se je v praksi izkazalo, da so se mnogi družinski pomočniki raje uredili status osebnega asistenta, čeprav posamezni prejemniki storitev osebne asistence glede na potrebe in aktivnosti niti ne potrebuje osebno asistenco ali pa vsaj ne v takšnem obsegu kot jo prejemajo temveč zgolj nego in varstvo. Posledica takšnega stanja je bila izjemna rast števila upravičenih invalidov, ki so prejeli pravico do osebne asistence in zelo hitra rast proračunskih izdatkov iz prvotnih 8 milijonov leta 2017 na današnjih 83 milijonov evrov v letu 2021.
Izjemna rast proračunskih izdatkov je danes v bistvu glavni razlog zakaj sprejemamo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj naj bi se tako prihranilo nekaj denarja, zato je predvidena ponovna ocena potreb invalidov z namenom, da se zmanjša število ur in nudenja osebne asistence. Nekateri svojci invalidov bodo izgubili status osebnega asistenta in si bodo morali ponovno urediti status družinskega pomočnika, omejilo pa se bo tudi število družinskih članov, ki so lahko osebni asistenti svojcev in sicer na dva člana. Osebni asistenti, ki so do sedaj storitve ponujali samostojno preko espeja pa se bodo morali po novem priključiti večjemu izvajalcu osebne asistence. Socialni demokrati bomo delovanje osebne asistence še naprej podpirali, saj pomembno prispeva k neodvisnemu življenju invalidov. Osebna asistenca jim omogoča, da živijo v skupnosti in enako kot drugi samostojno odloča o svojem življenju. Ker je namen osebne asistence neodvisno življenje invalidov se storitve izvajajo povsod tam, kjer jih uporabniki, zaradi svojih aktivnosti in vključevanja v družbo potrebujejo. Storitve osebne asistence torej omogočajo uporabnikom, da uresničujejo svoje osebne želje in interese bodisi na poklicnem ali prostočasnem področju. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih ima osebna asistenca za uporabnike pa jo bo potrebno še naprej razvijati in nadgrajevati predvsem v povezavi s sistemom dolgotrajne osebe in sicer na tak način, da bo finančno vzdržna in ne bo rušila razmerja med osebnimi asistenti in družinskimi pomočniki.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Primož Siter, predstavil bo stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki ministrstva dober dan!
Zakon o osebni asistenci je bil sprejet februarja 2017 v Levici mu nismo nasprotovali, saj se zavzemamo za pravico celovite osebne asistence kot univerzalno pravico za vse ne glede na premoženje ali dohodek. Dobra plat tega zakona je, da je opredelil zajamčeno pravico do osebne asistence, ker je bil korak naprej iz točke nič. Pozitivno je bilo tudi to, da so gluhi brez pravice do dodatka za tujo pomoč in postrežbo dobili vsaj komunikacijski dodatek. Smo pa že takrat opozarjali na veliko napako pri snovanju tega zakona, ki se je tudi v praksi izkazala za ključno. Zakon je namreč področje osebne asistence popolnoma

38. TRAK: (VP) 12.05

(nadaljevanje) liberaliziral in poklic osebnega asistenta prekariziral. Praktično vsak je lahko postal osebni tako izvajalec kot tudi asistent brez ustreznega usposabljanja ali nadzora.
Aktualni predlog nekatere napake poskuša delno odpraviti, a ustvarja tudi nove.
Najprej, v Levici smo zgroženi nad tem, kako slabo je zakon pripravljen. Po mnenju ZPS, ki ima resne pripombe k praktično vsem členom, je ta novela ustavno sporna, nejasna, nesistematična, nepregledna, neobrazložena, neskladna z drugimi zakoni, jezikovno neustrezna in neskladna z veljavnim zakonom o osebni asistenci. Ministrstvo bi moralo pripraviti nov celovit in pregleden zakon, a se je zavestno odločilo, da tega ne bo storilo. Še več, zaradi omejitve ene tretjine členov zapisane novele, je zakon razmetalo in ga naredilo povsem nepreglednega, potem pa je koalicija izglasovala še obravnavo po skrajšanem postopku, čeprav za to sploh niso bili izpolnjeni pogoji, saj nikakor ne gre le za manjše spremembe. Izredno slabo pripravljen predlog in sprejemanje po skrajšanem postopku pomenita le eno: tveganje, da se bo na področju osebne asistence pojavilo še več anomalij in še več izkoriščanj. Zato ga v Levici ne moremo podpreti. Vlada je pri pripravi tega zakona ravnala neodgovorno tako do uporabnikov invalidov, ki potrebujejo osebno asistenco, kot tudi do delavcev osebnih asistentov, ki pomoči potrebnim vsak dan nudijo asistenco.
V Levici prav tako ne moremo podpirati zakona, ki predvideva, da se bodo sredstva za osebno asistenco v naslednjih letih vsako leto zmanjšala za 10 milijonov evrov. po drugi strani predlog nekoliko bolje regulira izvajalce osebne asistence, opozarjamo pa, da to nikakor ne odpravlja prekarizacije delavcev osebnih asistentov, saj je še vedno dovoljeno, da so asistenti sami lahko samostojni podjetniki oziroma da delo opravljajo na drugih pogodbah civilnega prava. V zvezi s tem tudi predlagamo amandma, da naj se osebne asistente obravnava normalno kot vse ostale delavce in da naj se jih redno zaposli in prizna delavske pravice. Nobenega razloga ni, da bi osebne asistente razumeli kot podjetnike, ampak samo in zgolj kot delavce, ki jim pripadajo delavske pravice kot so varstvo pred odpovedjo, dopust, minimalna plača, regres, skratka vse pravice po delovnopravni zakonodaji, ki sicer pripadajo delavcem.
Z amandmajem predlagamo tudi, da lahko osebno asistenco uporabniku opravlja največ en družinski član, kot je predlagala tudi strokovna skupina in kot je bilo določeno v prvi različici novele. Zaradi določitve, da so lahko osebni asistenti tudi družinski člani, sta se namreč pojavila dva problema. Ustvaril se je konflikt interesov med zagotavljanjem dohodka družini in potrebami uporabnika ter večplastne težave pri sposobnosti družinskih članov za zagotavljanje osebne in čustvene avtonomije. Družinski člani so v tesnem osebnem odnosu z osebo, od katere je odvisen njihov dohodek. Družine so tako razpete med uporabo instituta osebnega asistenta za reševanje lastnih finančnih stisk družine ter na drugi strani med uporabo instituta za dejansko dobrobit uporabnika.
V Levici smo vztrajali leta 2017 in tudi danes vztrajamo, da je treba osebno asistenco razumeti kot de facto javno službo in da je treba preprečiti ustanavljanje »podjetij«, ki bi izvajala osebno asistenco. Naši pozivi so takrat in na tokratni odborni obravnavi naleteli na gluha ušesa, zato zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Tadeja Šuštar Zalar bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

TADEJA ŠUŠTAR ZALAR (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Državni sekretar, kolegice in kolegi.
Danes obravnavamo zakon, ki ga je Državni zbor brez glasu proti sprejel leta 2017 na pobudo Nove Slovenije – krščanskih demokratov. V tem času so se pokazale nekatere pomanjkljivosti glede izvajanja osebne asistence, zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog sprememb. V sedanjem sistemu je odločalo o upravičenosti do osebne asistence in v kakšnem obsegu se bo pri uporabniku ta izvajala kar 110 ocenjevalcev. Ti ocenjevalci so bili velikokrat nestrokovni, opravili so zgolj kratko dvodnevno izobraževanje, uporabniki pa so z naučenimi odgovori vedeli, kaj morajo reči, da so bili upravičeni do osebnega asistenci. Po novem pa bodo upravičenost do osebne

39. TRAK: (NM) – 12.10

(nadaljevanje) asistence ocenjevali bolj usposobljeni izvedenci v okviru Inštituta za socialno varstvo. Ti bodo tudi pri vseh dosedanjih upravičencih v 3 letih ponovno preverili, ali osebno asistenco zares potrebujejo. Po novem bodo izvajalci osebne asistence humanitarne in invalidske organizacije ter zavodi in društva, ki delujejo v javnem interesu na področju invalidskega ali socialnega varstva. Pri izvajalcih osebne asistence bodo lahko osebni asistenti delo opravljali na podlagi podjemne, na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali kot samostojni podjetniki posamezniki, vendar največ v obsegu 40 ur na teden. Na podlagi podjemne pogodbe ter kot začasno ali občasno delo dijakov, študentov in upokojencev bo možno samo nadomeščati redno zaposlene osebne asistence, in sicer največ 720 ur v koledarskem letu. Delo osebnega asistenta bosta lahko opravljala največ 2 ožja družinska člana uporabnika. Novost je, da mora izvajalec osebne asistence imeti najmanj 10 uporabnikov. Vsi izvajalci bodo morali imeti zaposlenega strokovnega vodjo, večji izvajalci pa še usklajevalca osebne asistence. Da pa bomo preprečili zlorabe, ki se dogajajo, da je istočasno oskrba zagotovljena dvakrat, se bo osebna asistenca izključevala z institucionalnim varstvom, družinskim pomočnikom, dolgotrajno bolnišnično obravnavo, institucionalnim varstvom po predpisih, ki urejajo šolsko zakonodajo, storitvijo socialnega vključevanja v bivanja s podporo in prestajanjem zaporne kazni. Ne bo pa se izključevala s storitvijo pomoči na domu in pravico do vodenja varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, vendar se odobrene ure osebne asistence zmanjšajo za število odobrenih ur drugih storitev. Enako velja tudi za ure, ko je uporabnik osebne asistence vključen v izvajanje vzgojno izobraževalnega programa, da se ure ne podvajajo. Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati bomo spremembe Zakona o osebni asistenci soglasno podprli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim
Izvajanje osebne asistence je že nekaj let pod drobnogledom tako uporabnikov kot politike, oboji pa se strinjamo, da so določene spremembe vendarle potrebne, saj so se kot v marsikaterem drugem zakonu pomanjkljivosti izvajanja v praksi pokazale sčasoma, ko je zakon uspel zaživeti in pokazati tudi kakšno slabo plat ali anomalijo. Predvsem je treba v prvi vrsti izpostaviti, kar tudi sam predlagatelj zakona poudarja, da izvajanje osebne asistence nikakor ne more biti pridobivanje dobička. Iz tega načela se je oblikovalo kar nekaj rešitev v obravnavani noveli. Osebno asistenco bodo še naprej izvajale humanitarne in invalidske organizacije s pridobljenim statusom, zavodi in društva pa bodo morali pridobiti status delovanja v javnem interesu na področju invalidskega oziroma socialnega varstva. Zaradi zagotavljanja kakovosti pri izvajanju osebne asistence ter izključevanja osebne asistence s pridobivanjem dobička se delovne obremenitve osebnih asistentov, ki bodo opravljali, ki delo opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki, omejujejo na obseg ur, kot velja za zaposlene na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja. Po podjemni pogodbi ali v okviru začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov pa bodo osebni asistenti po novem lahko zgolj nadomeščali redno zaposlene osebne asistente, in sicer v obsegu do 720 ur letno. Enako velja tudi za upokojence, ki bodo osebnega asistenta lahko le nadomeščali v okviru začasnega in občasnega dela v skladu z Zakonom o urejanju trga dela. Od izvajalcev osebne asistence se po novem zahteva tudi določene izkušnje oziroma posebna znanja s področja izvajanja osebne asistence. Storitev bodo morali izvajati za vsaj 10 uporabnikov, zaposliti pa bodo morali tudi strokovnega vodjo. Ker je na podlagi dosedanjih izkušenj bilo ugotovljeno, da

40. TRAK: (TB) – 12.15

(nadaljevanje) strokovne komisije niso imele enakih meril pri ocenjevanju, je v predlogu novele predvidena ponovna ocena za uporabnike, ki so sicer že opravičeni do osebne asistence. Predlog predvideva tudi nov izvedenski organ. Ta bo ustanovljen v okviru inštituta za socialno varstvo.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo tudi rešitev, ki se nanaša na število družinskih članov, ki lahko opravljajo osebno asistenco, saj bosta v skladu z novim predlogom, lahko osebna asistenta največ dva družinska člana. Nekateri so pri tej rešitvi izrazili pomisleke, saj so mnenja, da so družinski člani manj primerni za osebne asistente, ker ne podpirajo dovolj uporabnikove samostojnosti. Tukaj je namreč treba imeti v mislih, kaj sploh osebna asistenca je. V skladu z veljavno definicijo, je osebna asistenca opredeljena kot pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Verjamemo, da včasih skrb družinskih članov za zdravje in dobrobit uporabnika lahko trči ob definicijo osebne asistence, ključno pa je, da uporabnik ostaja zadovoljen, da si asistenta izbere sam in da se mu v največji možni meri zagotavlja maksimalna stopnja samostojnosti za dosego statusa enakopravnega člana naše družbe. Osebni asistenti niso vsi enaki, kot tudi družinski člani ne, vsi pa morajo stremeti k skupnemu imenovalcu, ki se odraža v definiciji osebne asistence in z njo povezanim zagotavljanjem enakih možnosti za uporabnike, ter doseganje zakonskih standardov. / znak za konec razprave/
Novela Zakona o osebni asistenci predvideva še nekaj drugih novosti, izpostavili smo le ključne. Vse ocenjujemo kot dobre in ustrezne, z nekaterimi dopolnili pa bi jih lahko še izboljšali, a o tem nekaj več govora v nadaljevanju, pri razpravi o vloženih amandmajih.
Danes bomo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o osebni asistenci v Poslanski skupini Stranke modernega centra, podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani!
Dobri dve leti po uvedbi prvotnega Zakona o osebni asistenci, je pred nami novela, s katero Vlada želi popraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v dosedanjem izvajanju Zakona o osebni asistenci. Skladno z novelo, osebne asistence tako ne bodo več mogli izvajati samostojni podjetniki posamezniki, temveč le humanitarne organizacije in invalidske organizacije, s pridobljenih statusom, ter zavodi in društva, s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega oziroma socialnega varstva. Prav tako bo zakon, po novem, od izvajalcev zahteval določene izkušnje s področja izvajanja osebne asistence.
Predlog predvideva vnovično oceno za uporabnike, ki so že upravičeni do pravice do osebne asistence, saj se je izkazalo, da strokovne komisije niso ocenjevale po enotnih merilih. Navsezadnje pa so se tudi proračunski izdatki povečali več kot desetkrat, čeprav je bilo predvideno veliko manj. Eno izmed novosti predstavlja tudi omejitev števila družinskih članov, ki lahko opravljajo osebno asistenco in sicer na dva ožja člana družine. S tem v zvezi je bilo v razpravi na matičnem delovnem telesu izraženo stališče uporabnikov, da bi bilo bolje, da bi bolje, da družinski člani ne bi bili osebni asistenti, saj to ne gre v smeri zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov. Osebna asistenca namreč ni socialni korektiv, ampak človekova pravica. Zato starš, ki je najpogosteje tudi zakoniti

41. TRAK (VI) 12.20

(Nadaljevanje) zastopnik ne more biti hkrati še osebni asistent ali izvajalec osebne asistence, saj gre za konflikt interesov v katerem je uporabnik pogosto ujetnik interesov staršev in družine. Glavni cilj osebne asistence pa je ravno omogočanje neodvisnosti in aktivnosti prejemnika osebne asistence. Tudi sami menimo, da ena od ključnih področij osebna asistence, ki bo najbrž v prihodnje še doživelo spremembe ravno opredelitev možnih izvajalcev osebne asistence s strani družinskih članov. Nujno pa moram opozoriti tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki meni, da predlog zakona vnaša rešitve na neustrezna mesta, kar pomeni, da predlagane rešitve z uvedbo veljavnih členov niso povezane in vanje ne sodijo, pač pa so povezane z drugimi členi zakona. Na ta način se vzpostavlja nejasnost, nesistematičnost in zmanjšuje preglednost zakonske ureditve, s tem pa pravna varnost. Hkrati pa se s predlogom zakona na nekaterih mestih menja tudi koncept osebne asistence, tako ob pogledu spremembe izvajalcev, strokovnih komisij kot vloge inštituta za socialno varstvo. Kljub posameznim sprejetim amandmajem te pomanjkljivosti niso bile odpravljene.
V Poslanski skupini SAB menimo, da je predlog zakona sicer korak v pravo smer, saj so spremembe pri izvajanju osebne asistence potrebne, zato sprejemu zakona ne bomo nasprotovali. A vendar z vidika vseh izraženih kritik in pomanjkljivosti se bomo pri glasovanju o sprejemu novel vzdržali. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod predsednik. Državni sekretar s sodelavko, kolegice in kolegi! Vsem lep dober dan!
Leta 2017 smo kot zakonodajalci in kot družba naredili pomemben premik pri implementaciji pravice do osebne asistence kot sredstva za doseganje neodvisnega in kvalitetnejšega življenja posameznikom z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, /nerazumljivo/ ali senzoričnimi okvarami. Zakon se sicer uporablja od leta 2019 naprej, a slaba tri leta so bila dovolj, da so se ugotovile prve pomanjkljivosti in anomalije veljavne ureditve, ki terjajo ustrezne dopolnitve in popravke. Na njih pravzaprav opozarjajo vsi ključni deležniki soudeleženi v izvrševanju pravice do osebne asistence. Do sprememb zakona bi sicer morala biti že prej, a bolje je pozno kot nikoli.
Ključna rdeča nit tokratnih sprememb in dopolnitve je odprava anomalij veljavnega zakona, zagotavljanje večje kakovosti in več kot potrebnega nadzora nad izvajanjem osebne asistence ter hkrati tudi večje neodvisnosti in samostojnosti uporabnikov osebne asistence. Nepovezani poslanci se strinjamo s predlaganimi rešitvami, saj se je od leta 2019, ko se je zakon začel uporabljati, izgubil njegov duh in dogajale so se številne zlorabe, na katere je potrebno odreagirati. Dejstvo je, da je izvajanje osebne asistence v nekem smislu postal družinski posel, namesto da bi bilo vodilo omogočanje samostojnosti uporabnika. Zato je prav in edino smiselno, da se osebna asistenca izvaja kot nepridobitna dejavnost in da se samooklicane podjetnike umika kot njene možne izvajalce. Omejitve se postavljajo tudi pri jasnejših pogojih za usposabljanje izvajalcev ter za zaposlitve strokovnega vodje. Strokovne komisije do sedaj potrebo po osebni asistenci niso ocenjevale po enotnih merilih, zato se predvideva tudi ponovna ocena za uporabnike, ki so do pravice sicer že upravičeni. Po novem se bodo v register izvajalcev asistence lahko vpisali le tisti, ki jo bodo izvajali za najmanj deset uporabnikov. Po naši oceni pa je ena od pomembnejših novosti predlaganega zakona pravilo, da se število družinskih članov, ki smejo biti osebni asistenti omeji na dva. Ideja neodvisnega življenja poudarja, da so se hendikepirani zmožni opravljanja svojega življenja, da imajo pravico do izbire podpore in pravico, da živijo v skupnosti. Če nekdo izbere življenje v zavodu, ker drugega ne pozna ali ni na voljo to ni izbira. Enako velja, če živi dama in zanj skrbijo svojci. Osebna asistenca je torej institut zagotavljanja

42. TRAK: (VP) 12.25

(nadaljevanje) neodvisnosti njenih uporabnikov in ne more biti primarno namenjena reševanju socialnega položaja družine. Z možnostjo, da sorodnik postane osebni asistent, se uporabniku ne razširjajo prostori svobode, temveč se vrnejo v okvir institucije družine. Seveda je pomoč in podpora družine pomembno, a ne na način, da z njo materialno pridobijo ostali člani družine, največ pa izgubi predvsem tisti, ki osebno asistenco nujno potrebujejo – uporabniki. Zato je izjemno pomembno, da bo zakon v prihodnje še bolj uveljavljal filozofijo neodvisnega življenja, ne da bi postal še eden od tistih od zakonodajnih okvirjev, ki reproducirajo pokroviteljski sistem socialnega varstva.
Ker predlagani zakon krepi transparentnost in nadzor nad izvajanjem, izboljšuje kakovost osebne asistence in povečuje neodvisnost uporabnikov, bomo nepovezani poslanci predlog zakona podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj prisotnim, še posebej vam, predsedujoči, in pa seveda predstavnikom vlade.
Danes je vse preveč samoumevno in vse težje postavljamo se v vlogo in stisko drugih. Običajno se o pomen nečesa zaveš šele takrat, ko tega nimaš več. Če sem iskren in si ne znam predstavljati, kakšno bi bilo moje življenje, če bi bil v polnosti odvisen od koga drugega. Upam, da tega nikoli ne bom občutil na lastni koži. Laž bi bila, če bi pametoval kot nekateri, da razumem, kaj vse potrebujejo tisti, na katerega se Zakon o osebni asistenci nanaša. Odkrito lahko povem, da nimam pojma in da jih občudujem, da še kljub vsemu imajo toliko energije in volje do življenja. A vendar mi nekatere stvari nekako ne dajo miru.
Zakon se nanaša na 2 tisoč 475 uporabnikov, marsikatere organizacije so v njihovem imenu sodelovale pri nastajanju omenjenega predloga zakona. A velik del teh organizacij meni, da se jih ni slišalo. Razumem, da se vsega ni moglo upoštevati, a vendar me to bega. Hkrati ne morem mimo tistih 40 ur na teden. Zdaj ne vem, kdo je komu služba, izvajalec asistence ali uporabnik, ker odnosi so bistveno bolj komplicirani in jih ni mogoče zajeziti na neke ure. Če se ustavim tudi ob tem, da samostojni podjetniki ne bodo mogli več pridobiti statusa izvajalca osebne asistence ter da je slednja namenjena le humanitarnim organizacijam in invalidskim organizacijam s pridobljenim statusom ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu, se hkrati sprašujem, če se vse skupaj ne sprevrača le v dober posel. Ne vem, če je jasno, da je marsikateri družinski član odprl svoj s.p., da je lahko izvajal osebno asistenco, ker druge poti ni bilo. A ker je teh bolj malo, potem verjetno ni pomembno, ali kako? Ne razumem tudi, zakaj se predvideva ponovna ocena za uporabnike, ki so že upravičeni do pravice do osebne asistence. Razumem, da se je izkazalo, da strokovne komisije niso ocenjevale po enotnih merilih, ampak zakaj morajo potem vsi čez celoten postopek? Zame je to le razvrednotenje že tako ranjenega in zaznamovanega človeka. Ne razumem pa tudi ne, zakaj sta se kljub težnji organizacij, ki zastopajo uporabnika asistence, ohranila dva družinska člana, ki lahko asistenco izvajata. Če se ne motim, je bilo večkrat opozorjeno, da prihaja do zlorab znotraj družin in da se s tem otroke priklene na dom, namesto da bi se jim pustila in dala svoboda. Verjamem, da je bila težnja po tem, da se čim hitreje uredi pomanjkljivosti dosedanjega zakona, a je to hitenje odprlo še kar nekaj novih vprašanj.
Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo še enkrat. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Pri izvajanju zakona o osebni asistenci, ki gaj e pred leti sprejel Državni zbor, se je v praksi pokazalo, da so v zakonu nekatere vsebine, ki jih je nujno potrebno izboljšati oziroma drugače definirate, vse s ciljem, da osebna asistenca postane še kakovostnejša za njene uporabnike. Šele ko je osebna asistenca torej začela se izvajati v praksi, se je namreč pokazalo, da so v zakonu preveč splošno opredeljeni posamezni deli zakona, zaradi

43. TRAK: (SC) – 12.30

(nadaljevanje) česar prihaja do nejasnosti in tudi do nepravilnosti v izvajanju tega instituta. Naj naštejem samo nekatere. Prvič. Pomanjkljivo je predpisano usposabljanje deležnikov osebne asistence. Z novelo zakona, ki jo imamo danes pred seboj pa to urejamo. Poenotili smo način in izvajalce usposabljanja. Drugič. Skozi prakso se je pokazalo, da je neustrezno urejeno nadomeščanje zaposlenih osebnih asistentov. S spremembo zakona to urejamo na način, da bo nadomeščanje možno po pogodbi civilnega prava to je po podjemni pogodbi ali kot začasno ali občasno delo dijakov in študentov ter upokojencev, vendar največ v višini 720 ur na leto. Tretjič. Skozi prakso se je pokazalo tudi, da je lista članov strokovnih komisij za oceno pravice do osebne asistence preobsežna, zato so končna mnenja za sicer enake potrebe upravičencev večkrat različna, zato z novelo zakona profesionaliziramo strokovno komisijo kot izvedenski organ. Člani strokovne komisije bodo tako zaposleni na Institutu za socialno varstvo, usposabljanje članov strokovnih komisij pa zaupano Institutu Republike Slovenije za socialno delo. Četrtič. Sedanji zakon tudi ne določa dovolj natančno pogojev za pridobitev statusa izvajalca osebne asistence. Z novelo zakona, ki jo imamo danes pred seboj pa jasno definiramo pogoje tako za podelitev osebe asistence kot za odvzem statusa osebe asistence. Izvajalec osebne asistence bo tako moral po novem izvajati osebno asistenco za najmanj 10 uporabnikov. Izvajalec osebne asistence pa mora imeti tudi zaposlenega strokovnega vodjo, ki je odgovoren torej za kakovostno in strokovno izvajanje osebne asistence. Vsak večji izvajalec pa bo moral imeti tudi zaposlenega usklajevalca osebne asistence, če bodo osebni asistente pri njim opravili vsaj 6 tisoč 960 ur. Da to bolj plastično prikažem to pomeni delo približno 40 osebnih asistentov, ki so pač zaposleni za polni delovni čas. Zaradi mnogih še vedno odprtih vsebin in zaradi omenjenih pomanjkljivosti sedanjega zakona imamo torej danes pred seboj novelo Zakona o osebni asistenci s čimer želimo še izboljšati osebno asistenco za vse tiste, ki jo potrebujejo in jo uporabljajo. Prepričana sem, da novela zakona prinaša dobre rešitve in se nekako poskuša približati uporabnikom. Kakovostno izvajanje osebne asistence je cilj novele zakona, ob enem pa želimo preko nje zagotoviti vsem tistim, ki jim je namenjena čim aktivnejše vključevanje v delo, v izobraževanje in v družbo. Z novelo zakona torej želimo doseči aktivnost uporabnikov osebne asistence, želimo doseči nenazadnje tudi enakopravnost uporabnikov osebne asistence pa tudi avtonomnost v čim večji meri. Seveda pa je potrebno ob tem poudariti, da niso vsi uporabniki osebne asistence enaki, zato novela zakona zagotavlja svobodno izbiro. Več o nekaterih vprašanjih vezanih na novelo Zakona o osebni asistenci pa, potem, ko bo razprava potekla znotraj poslank in poslancev torej v nadaljevanju. Drugače pa naj povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki novelo zakona podprl.
Najlepša hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19 10. 2021.
V razpravo dajem 3. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine Levica. Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Bom sprožil listo oziroma prijavo za listo razpravljavcev. Prijava poteka. Prosim, da se prijavite vsi, ki nameravate razpravljati. Prvi ima besedo Jani Möderndorfer.

JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SD): Hvala lepa.
V bistvu sem žalosten, da obravnavamo Zakon o osebni asistenci kot ga obravnavamo. Prvič, da ga obravnavamo po skrajšanem postopku in drugi, da jo obravnavamo v tednu, ko bomo obravnavali tudi dolgotrajno oskrbo. Vsi vemo, da dolgotrajno oskrbo v resnici smo vsi pričakovali,

44. TRAK: (TB) – 12.35

(nadaljevanje) da bomo obravnaval šele naslednji mesec ali pa še kakšen mesec kasneje, ampak, ker so nekateri zakoni se prej zaključil, smo v bistvu na hitrico dobil na dnevni red tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakaj v resnici povezujem ta dva zakona? Zaradi tega, ker enostavno, če je veljalo pravilo, da državljani po treh mesecih zelo hitro pozabijo, kaj se je zgodilo, da ne znajo niti naštet ministrov, ugotavljam, da tudi v parlamentu zgodovinski spomin zapušča, tako hitro in s tako svetlobno hitrostjo, da niti več ne vemo, kako je bil sprejet Zakon o osebni asistenci, ko je prišel na dnevni red leta, ko je pač nastajal Zakon o osebni asistenci.
Dejstvo je, da Zakon o osebni asistenci je bil izključno sprejet samo zato, ker dolgo let je bil obljubljen Zakon o dolgotrajni oskrbi in ga ni bilo in smo vsi računal, da bo tam tudi urejena osebna asistenca. Seveda, ker tega ni bilo, tisti, ki se spomnite v prejšnjem mandatu, je potekala tako imenovana akcija JHD-ja, kjer so v bistvu ponujal poslancem enodnevni, bom rekel, stik z osebami, ki potrebujejo osebno asistenco, zato, da bi na lastni koži doživel ali pa dobil, en tak trenutni vpogled, kaj v resnici osebna asistenca je oziroma kako pravzaprav so te osebe, nujno, potrebujejo takšnega osebnega asistenta.
No in, takratna večina, večinska koalicija, je seveda, jaz sam osebno nisem pristal na takšen test, zaradi tega, ker se mi zdi noro, da se na takšen način prihaja do zakonov, če pa je seveda kdo osebno to želel videt, pa zakaj pa ne, mu tudi tega ne nasprotujem in je za takratno večino odločila, da dajmo pospešit in dajmo sprejet ta Zakon o osebni asistenci, ker bomo na ta način v bistvu lahko pomagal osebam, ki nujno to potrebujejo. Razprava je potekala v Državnem zboru in več kot jasno je bilo že takrat, da bomo morali osebno asistenco uredit v dolgotrajni oskrbi. Zakaj? Zaradi tega, ker edino na ta način bomo lahko imeli pregled nad vsemi temi storitvami in pa nenazadnje tudi finančnimi sredstvi in nenazadnje tudi lažje opravljali nadzor.
Kaj pa imamo danes? Danes imamo Zakon o osebni asistenci, ki ga v resnici pokriva Ministrstvo za delo, družino in socialo, po drugi strani pa dolgotrajno oskrbo, ki ga pokriva Ministrstvo za zdravje. In, seveda, nadzor absolutno ne bosta opravljali isti inšpekcijski službi, niti kontrolo nad, bom rekel, temi storitvami, kje se prekrivajo, v bistvu določene storitve, pravzaprav tega sploh ne bo. Ob tem, da se je seveda izgubila osnovna, osnovni smisel Zakona o osebni asistenci. Eni seveda govorijo o svobodni izbiri oziroma, se opravičujem, ne o svobodni izbiri, o neodvisnem življenju, drugi pa mešajo koncept seveda pomoči in nege pri tem, ki jo potrebuje oseba z invalidnostjo oziroma bodisi trenutno, bodisi trajno. In to je ključen problem, ko se pogovarjamo in nenazadnje, že danes, v samih predstavitvah smo slišal, da celo politične skupine, nekatere mešajo in gledajo na stvar seveda zelo široko pri osebni asistenci, kar pa to ni.
Zdaj, seveda, razprava, ki je potekala na samem odboru, sam sem jo zelo nazorno in pozorno spremljal in lahko rečem, da je odprla ogromno dilem in več kot jasno dala vedet Vladi oziroma predlagatelju, da se stvari ni lotil resno, predvsem zaradi tega, ker hoče s skrajšanim postopkom to na hitrico sprejet, zato, da uveljavi neke določene rešitve, ob tem, da ni podala popolnoma nobene resne analize ob dejstvu, da je prekleto jasno, kaj bo v resnici obravnavala dolgotrajna oskrba in kje pravzaprav bomo dejansko in gledal napake in se srečeval s popravljanjem tega zakona že zelo kmalu, verjetno v naslednjem mandatu, takoj po volitvah.
Ko smo sprejemal Zakon o osebni asistenci, je bila analiza, da bomo potreboval 9 milijonov evrov za osebno asistenco, da toliko je uporabnikov in tako naprej. Kmalu zatem, 2 leti, je bilo že 36 milijonov, danes so te številke poletele v nebo in govorimo o tem, da je več kot jasno, da si vsak po svoje predstavlja, kako pravzaprav ta osebna asistenca poteka. Zanimivo je tudi to, da imamo osebe z osebno, za potrebo osebne

45. TRAK: (NB) – 12.40

(nadaljevanje) asistence več v Pomurju kot kjerkoli drugje. To je za mene podatek, ki je zaskrbljujoč, kaj se dogaja v Pomurju. Ali so tam tako redoljubni in tako natančni in tako dobro organizirani. Če so, super, hvala. Ampak jaz preprosto v to ne verjamem, da je tega več v Pomurju kot na gorenjskem, dolenjskem ali primorskem. To je za mene fascinanten podatek. Torej jaz se danes sprašujem, ker celo razprave, ki so potekale, predlogi prihajajo iz enega pomurske pravne osebe, ki je pravzaprav predlagala določene rešitve. Še več, mi v tem predlogu celo ugotavljamo, da bi bilo zelo fino, če bi bili predstavniki iz določene regije in imam občutek, ko da že pišemo nekomu na kožo ta zakon. To je narobe. To preprosto presega, bom rekel, tisto kar seveda je pomembno pri takih vprašanjih… V samem uvodu sem slišal predstavnika Vlade, ko je rekel, da v resnici so poslušali akterje, da so poslušali uporabnike kaj potrebujejo in tako naprej, ampak zanimivo, upoštevali so samo določene stvari, drugih pa ne. Tako, da jaz vem koliko se je to poslušalo. Jaz ne vem v čem je problem, da se tako mudi in hiti s tem postopkom. V čem? Zaradi epidemije? Zaradi neurejenih razmer? Oprostite, ampak osebna asistenca je uveljavljena že nekaj let. Tudi pogoje, ki jih notri naslavlja, da mora izpolnjevati, govorim zelo natančno, da mora imeti izkušnje vsaj štiri leta tisti, a izvaja se šele dve leti. Dajte mi razložiti, jaz enih stvari pač preprosto ne razumem kako boste to dosegli. Kdo je inštitut, ki bo ocenjeval usposobljenost? Od kje ta znanja, če je pa ta zgodba osebne asistence zelo mlada v slovenskem prostoru. Mislim, to so stvari, ki so vse popolnoma nedorečene. Jaz jih s tem zakonom preprosto ne vidim. Sam osebno sem prepričan, da ta zakon danes ne bi spem biti sprejet. Pa ne zato, ker ne privoščim, da določene stvari, ki se predlagajo, ne bi bile v redu, ampak zato, ker puščajo preveč odprta vrata in je preveč anomalij, ki jih bomo morali spet pospravljati, ampak to nekomu izgleda ustrezna, ker se bo potem čez leto ali dve, ko bomo ponovno imeli zakon na mizi, skliceval, da zdaj je pa to stvar, ki je utečena. Res. Tako kampanjskega pristopa kot ga ima ta Vlada pri, tudi pri tem zakonu, itak jih ima še preostalih, ampak gre za pomembna vprašanja, je v bistvu neverjetno. Sam osebno sem dobil danes zjutraj klic, tudi od uporabnikov in pa izvajalcev, ki uporabljajo znakovni jezik. Po tem zakonu, po tem predlogu bodo ti uporabniki in izvajalci izgubili status osebnega asistenta, ker ne bodo več izpolnjevali pogoja. Mene zanima kdo bo zdaj to osebno asistenco nudil na podlagi tega zakona tem uporabnikom? Kdo? To bo seveda zdaj povedal po novem inštitut. Oprostite, tam nimajo nobenih znanj s temi osebami. Nobenih. Upam si trditi. Niso niti kvalificirani za to. Ampak mi zelo radi vrženo nekaj na en organ in potem imajo največkrat tam zelo resne težave, ko ugotavljajo kaj vse bodo morali narediti, da bodo dejansko res to začeli izvajati. Tako da, še ena epizoda, ki se bo zelo slabo končala.
Jaz se spomnim, da… A ha, še to se mi zdi ključno. Ena od kolegic je v svojem stališču povedala in se pohvalila kako je to Nova Slovenija predlagala, in da je bil zakon sprejet brez glasu proti. Seveda, ker smo dosegli nek določen dogovor in to je za mene ključno, da bomo to vprašanje dve leti kasneje uredili z dolgotrajno oskrbo in uredili na enoten način in znotraj tega seveda zelo jasno opredelili kakšne so pravice, kaj je osebna asistenca, kaj je nega in pomoč in kaj je oskrba, skratka kaj je varstvo… Skratka vse, bom rekel, zelo jasno opredelili. Ne. mi vztrajamo na tem oziroma Vlada vztraja na tem,

46. TRAK (VI) 12.45

(Nadaljevanje) da se to ureja z vsakim zakonom posebej in to je to.
Kdo bo ocenjeval koliko ur, veste, mene to spominja, takrat ko se je delal pred leti, se spomnim, leta 2002, zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, bom namenoma postavil paralelo, ker vidim da z invalidnimi osebami je to zelo enostavno tako delati, sploh ko to določa nekdo, ki teh potreb nima, kako on to ugotovi koliko ur nekdo nekaj potrebuje. Takrat smo z zakonom opredelili, da gluhe osebe jim pripada na mesec 30 ur tolmačenja z vavčerji, študentom pa 100 ur. Kako so prišli do teh številk, ne vem. Še do danes nimam, bom rekel, nekega resnega pokazatelja, kakšno analizo ali karkoli, nimam. Ampak veste, nekaj podobnega sedaj gleda tu, 40 in 70 ur. Kako ste prišli do teh 40 in 70 ur, na teden mislim, da je. Na podlagi česa? Da vi ugotavljate… če smo pa prej govorili in ena od kolegic je v svojem stališču zelo jasno povedala, da še vedno ta zakon obravnava svobodno izbiro. Oprostite, ko ti zmanjka ur ni več svobodne izbire. Je že res, vsem tistim, ki boste znali to povedati naglas in boste rekli, veste, pravice niso neomejene in nimajo, bom rekel, neskončnosti. Ampak naredimo verodostojne pravice, ki bodo tudi v življenju uporabne in bodo imele nek določen smisel. Strinjam se, da ko se pravice pokrivajo jih je treba seveda nadzorovati. Ampak še enkrat, osebno asistenco in pa predlog zakona, ki ga bomo obravnavali jutri v Državnem zboru, boste videli, je neverjetno. Mislim, tam se bodo pravice pokrivale tako, da je kar hudo. Ampak to bosta dve različni ministrstvi vodila in dve različni inšpekciji. Kako bo ena za drugo vedela kaj kdo kaj ima, kaj kdo nima, kaj kdo kaj izvaja jaz to ne vem. Mi bomo sicer poslušali tu lepe besede, da je to vse pod nadzorom in vse pod kontrolo, ampak oprostite, pod nadzorom smo imeli tudi 9 milijonov v proračunu, pa je naraslo na 36, danes pa še več. Jaz teh odgovorov preprosto nimam.
Zraven pa me, seveda, skrbi še Zakonodajno-pravna služba, ki je več kot jasno povedala, da to novela zakona ni. Ampak kot vedno in pri tej vladi to vehementno gledamo, pravna forma, oblika je nepomembna. Nepomembna, ker je pomemben samo naslov, pa da se je nekaj spremenilo. Na 11 straneh je Zakonodajno-pravna služba spisala pripombe, lepo vas prosim?! Kam smo prišli? Ena kolegica je neverjetno nervozna ob moji razpravi, se neverbalno izraža in je čisto zgrožena, ampak verjamem, da je težko poslušati kritike ob tem zakonu. Ampak s tem se boste morali soočiti vi. Direktno bom seveda povedal naglase tisto, kar se marsikdo boji. Smo pred volitvami in ogromno ljudi, predvsem poslancev in poslank, ki so pred volitvami se ponavadi občasno bojijo karkoli kaj glasovati proti kjer je obravnavana invalidska problematika, ker mislijo, da jim bo to škodovalo. Jaz vam povem, jaz bom glasoval proti temu zakonu, nič se ne bom vzdržal, ker je škodljiv. In ni za tiste, ki potrebujejo pomoč, ampak samo za določene. Predvsem me bolj skrbi, ker je bolj zakon pisan ne za uporabnike, ampak za tiste, ki to izvajajo in skrbi bolj za njih. In to je napaka tega zakona. Eni tega pač nočete videti. Verjamete slepo kako delate dobro. Verjamem, da mislite, da boste s tem uredili to vprašanje. Ne, poslabšali ga boste. Se vidimo čez eno leto, ko bomo morali spet to popravljati. Ampak žal takrat bo marsikdo izključen iz osebne asistence.
Preden zaključim pa še to, povejte mi kdo in kdaj je že izgubil osebno asistenco, ker je ni več potreboval, razen če se

47. TRAK: (VP) 12.50

(nadaljevanje) se ji ni sam odpovedal. Imate kdaj kakšno odločbo, ko ste nekomu odvzeli pravico do osebne asistence? Nimate. In to vam govori več kot jasno, da nadzora ni.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar s sodelavko, lepo pozdravljeni.
Socialni demokrati smo vložili tri amandmaje k konkretni noveli spremembe zakona. Dovolite, da vam jih predstavim.
Prvi amandma je k 4. členu, k spremenjenemu 12. členu. Tu gre za to, da se ves čas smo spraševali, na koliko uporabnikov ali izvajalcev mora biti en usklajevalec. In z našim amandmajem sledimo v resnici predlogu Državnega sveta, ki je nastal na podlagi izražene podpore Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Društva distrofikov Slovenije, da je ta meja 5 tisoč 220 opravljenih ur storitev osebne asistence na mesec. Torej še enkrat da poudarim, s tem predlogom, konkretnim amandmajem sledimo predlogu Državnega sveta in predstavnikom invalidskih organizacij.
Naslednji amandma k 4. členu 12. člena je amandma, ki je bil tudi kot posledica razprave na konkretnem odboru. Novi zakon prinaša obvezno revidiranje izvajalcev osebne asistence. To podpiram in to podpiramo. Je pa s tem tudi povezan strošek. Mi smo na hitro izračunali, mogoče ni do decimalke točno, da nastane za 163 izvajalcev osebne asistence v Sloveniji skupni strošek verjetno okrog 800 tisoč evrov. In da ta strošek ne bo šel na račun denarja, ki je na razpolago za pomoč ljudem, ki jim je težko, predlagamo, da ta skupni strošek prevzame v bistvu proračun Republike Slovenije.
Pri 9. členu pa ste verjetno opazili, da smo spremenili člen. Tukaj ta člen smo vložili zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe, da je treba bolj jasno definirati, kaj mislimo s tem, da mora en član komisije izhajati iz regije ali sosednje regije. Ker pač po našem mnenju pač bolje pozna tudi regionalno problematiko in tudi specifičnost, pa če hočete tudi jezik, ki je uporabljen recimo v kakšnem Prekmurju ali kje drugje, ampak to je že v zakonu sedaj napisano. Tukaj v bistvu dodajamo samo to, kar je bil predlog Zakonodajno-pravne službe, in to je, dodajamo stalno prebivališče. Tisto, kar pa brišemo, je pa prošnja, ki je prišla z več strani, tudi z vladne strani, in to je, da v bistvu črtamo člen, ki govori o, dovolite, da predlagam, ki govori, da, ko se v bistvu ocenjuje, črtamo »ima stalno ali začasno prebivališče uporabnik osebne asistence« zato, ker je pač to težje preverjati in v resnici tudi ne vpliva na pravico.
Torej Socialni demokrati vas prosimo, predlagamo, da vse tri amandmaje, ki smo jih vložili, podprete.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo Vojko Starović. Predlagam, da se držimo torej 3. člena, ki je v razpravi.
Imate besedo, kolega Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo.
Mislim, da so si ostali vzeli pravico, da so malo širše razpravljali, in taka je tudi navada. In jaz bom sorazmerno kratek.
Ampak treba poudariti, da institut osebna asistenca je mišljen za ljudi, ki so opravilno sposobni, ki so sposobni odločanja, ampak rabijo v svojem življenju za to samostojnost tudi neko asistenco. Mi smo pa razširili takrat, ko se je sprejemal zakon, mene sicer ni bilo zraven, ampak razširili tudi na tiste, ki so duševno prizadeti, ki ne morejo o sebi odločati in ne morejo izbirati. In zato je neka računica, ko so poleteli izdatki za 10-krat več od predvidenih 8 milijonov na 80 milijonov, kaže, da zakon tudi takrat ni bil domišljen. In mislim, da današnji zakon, ta novela, ko omenjamo toliko členov in ki v bistvu bi potreboval čisto nekaj novega, saj jutri obravnavamo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi te zadeve, kaj katera pomoč, na kakšen način

48. TRAK: (SC) – 12.55

(nadaljevanje) gre in opredeliti. V tem zakonu še vedno ne vemo kaj je to, čemu je namenjena ta osebna asistenca. Tako kot v jutrišnjem tudi ne vemo kaj je ta dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga ukinjamo v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je zavarovalniški institut in so dobili pravice na podlagi nekega svojega dela in plačil. Tako, da mislim, da je jutrišnji zakon tam, kjer bi se to urejalo in ta zakon sicer gre v pravo smer, se strinjam gre v pravo smer, ampak prinaša neke rešitve, ki zopet niso domišljeni in nam bodo povzročale ponovne probleme. Mi sicer zakonu ne bomo nasprotovali tako kot sem rekel, ampak podpreti ga pa tudi ne moremo, ker odnašamo nove in nove probleme in to se nam stalno dogaja. In nam zadeve padajo pred Ustavnim sodiščem, ker na tak način jaz bom rekel ta zakon, ker ne smeš več kot tretjino členov omenjati, da je novi zakon je v bistvu bomo uporabil kar grobo zadevo in taka je tudi ocena naše Zakonodajno-pravna službe, da gre za skrpucalu.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči.
Če mi je kaj za res mrzko in mučno je to, da moram pri tovrstnih zakonih, da jih ne morem podpreti. Mislim to je nekaj najhujšega za mene, ki me res predvsem zanima kako kot socialistko me zanima kako zagotoviti enake možnost ljudem sploh ranljivim skupinam recimo ali pa delavcem v družbi. Ta zakon na žalost kot ste slišali prvo kot prvo sploh v resnici ne izpolnjuje poslovniških pogojev, saj v resnici ne gre za manjše minorne spremembe kot se poskuša interpretirati, ampak za hud poseg v zakonsko materijo. Videli smo, da se je na eden tak bizaren način združevalo neke vsebine, tlačilo v ene člene, zato da ne bi presegli tiste kvote ne vem koliko 30 odstotkov, kar bi terjalo, da se nov poseben zakon spiše in zato je seveda logično, da ima Zakonodajno-pravna služba toliko problemov s tem zakonom toliko opravičenih pripomb in to pač je nekaj, kar ni kar tako in res ne razumem zakaj tako na glavo pri tako pomembnih stvareh, pri tako pravzaprav plemenitih ciljih, saj teh ciljev ne oporekam sploh ne. Cilji so pravi tudi smer bi lahko bila prava, ampak izvedba je pa milo rečeno katastrofalno. Sedaj, ker pač seveda temu zakonu ne morem tudi ne nasprotovati, ker se bom pač morala prisiljena vzdržati, kar mi je kot rečeno zelo žal, ker jaz, če kaj si želim, da so tovrstni zakoni pripravljeni tako, da jih lahko mirne duše podprem ne glede na to kdo je predlagatelj. Tak zakon pač ni, ker bo danes pač očitno vseeno sprejet, ker se bomo pač večinoma, pretežno ostali, ki imamo vse te pripombe za povedati vzdržali. Smo v Levici pripravili dva amandmaja k 3. členu, zato da poslušamo vsaj nekaj ključnih zadev popraviti oziroma neke anomalije odpraviti.
In sicer prva verzija našega amandmaja je širša in če pač ne bo sprejeta širša, potem apeliram, da naj bo sprejeta vsaj ožja pa bom začela s to širšo pa bom razložila v čem je še ožja. Skratka s tem amandmajem našim naslavljamo dve zadevi. Eno je, da želimo preprečiti nadaljnjo prekarizacijo osebnih asistentov oziroma možnost, da se te asistente še naprej zaposluje preko instituta samostojnega podjetnika ter preko študentskih servisov oziroma podjemnih pogodb. Kajti največji problem tega zakona je po našem mnenju torej liberalizacijo in prekarizacija področja osebne asistence in s tem izpostavljanje delavk in delavcev ne varnim oblikam dela. Osebni

49. TRAK: (NM) – 13.00

(nadaljevanje) asistenti tako načeloma niso zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi in kot taki nimajo pravic, ki sicer pripadajo delavcem. In seveda ni nobenega razloga, da pri tako težkem, pri tako pomembnem poklicu, pri tako napornem, čustveno in fizično napornem poklicu ni, da bi mi te osebne asistente razumeli kot neke podjetnike, ampak je potrebno zagotoviti, da tem ljudem pripadajo vse pravice, ki izhajajo iz dela, torej delavske pravice, kot so varstvo pred odpovedjo, dopust, minimalna plača, regres, bolniška normalno in tako naprej. Skratka vse, kar po delovnopravni zakonodaji pripada ostalim delavkam in delavcem. Ta trenutna in predlagana ureditev pa je na žalost celo v direktnem nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih in tega si seveda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pač ne more privoščiti enostavno, jaz sem že zadnjič to pojasnjevala, zakaj. In zato mi želimo, da se ta anomalija absolutno odpravi. In tako naša prva verzija amandmaja kot druga verzija amandmaja v bistvu naslavlja ta problem. Pa bom še malo bolj podrobno pojasnila, v čem je stvar. Namreč ta ureditev, ki jo vi predlagate, še naprej omogoča, celo spodbuja, ne samo omogoča, ampak celo spodbuja prekarizacijo celotnega poklica in je seveda zato tudi s pravnega vidika izredno problematična, namreč Zakon o delovnih razmerjih jasno in decidirano določa, da se mora delo ob prisotnosti elementov delovnega razmerja neodvisno od volje oseb opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi. In poglejte, z uzakonitvijo 40-urnega delavnika za osebne asistente, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter recimo ob dejstvu, da so v odnosu med izvajalcem in osebnim asistentom praviloma prisotni vsi elementi delovnega razmerja, se s tem zakonom dejansko, če bo ostal nepopravljen, če ne boste sprejeli našega amandmaja, spodbuja nezakonite prakse prisilnega samozaposlovanja in prikrivanja dejansko obstoječih delovnih razmerij. Jaz mislim, da si česa takega sploh Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve absolutno ne more privoščiti. Zato res apeliram, da popravimo to zadevo s skupno voljo in da to podpremo, ta naš amandma. Namreč prakse, ki so se, te prakse so se v zadnjih, so se izkazale kot izjemno škodljive za delavce in delavke in tudi za širše področje dela in socialne varnosti. To je dokazljivo slabo, ker delo osebnega asistenta seveda ni neko priložnostno delo, ampak je to resen poklic na področju skrbstva, morajo torej po našem mnenju delavke in delavci, ki to opravljajo, uživati pripadajoče delavske pravice. In zato predlagamo, da so osebni asistenti pri izvajalcih zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Za kratkotrajna nadomeščanja teh redno zaposlenih asistentov, kadar pride do izpada ter za zagotavljanje torej kontinuitete nudenja osebne asistence uporabniku, pa predlagamo, da lahko v času nadomeščanja delo opravljajo tudi asistenti, ki so zaposleni preko instituta študentskega dela in začasnega dela upokojencev in seveda vse to na podlagi neke podjemne pogodbe. Zdaj pa se dotikamo še druge zadeve, ki se nam zdi neprimerna rešitev, in sicer z našim amandmajem pravzaprav želimo vrniti zakon tja, kot je bil v izhodišču tudi vaš predlog naprej, z amandmajem predlagamo, da lahko osebno asistenco uporabnikov opravlja največ en družinski član. To je bila vaša torej prvotna ideja. In sicer ne vem, zakaj ste potem zdaj to spremenili na 2 člana. Zakaj mi predlagamo vrnitev na enega člana, namreč dejansko dejstvo je, da se ustvarja konflikt interesov med, pač če to slišimo radi ali ne, med zagotavljanjem dohodka neki družini in potrebami uporabnika oziroma uporabnice in se pri tem seveda s tem nekako pridejo na plano večplastne težave pri sposobnosti družinskih članov za zagotavljanje osebne in čustvene avtonomije uporabnice

50. TRAK: (NB) – 13.05

(nadaljevanje) in uporabnika. Ne trdim, da je nekih takih čudnih praks toliko. Jaz tega ne trdim, da ne bo kdo narobe razumel, ampak vendarle, zakon mora biti tak, da omogoča, prvič, zares in to se bom pozneje dotaknila, zares tudi neodvisno življenje uporabnic in uporabnikov, ne zgolj neke spremljevalne asistence za te neke stvari in seveda tukaj ni najboljše, da so vpeti družinski člani. Tudi ni najboljše, da so družine na koncu res razpete med uporabo instituta osebnega asistenta za reševanje finančnih stisk, recimo družine ali pa med uporabo tega instituta za dobrobit uporabnic in uporabnika. To je treba pač strogo razmejiti in zato predlagamo in menimo, da je bila vaša prva ideja, ki ste jo lansirali, prava in zato vas pozivam, da se vrnete k izvoru, svoji prvotni ideji, ki ste jo navsezadnje sami najprej predlagali.
Še enkrat, neodvisna življenja. Kot rečeno, poleg tega navedenega konflikta osebni asistenti dejansko ne upravljajo, načeloma naj ne bi opravljali zgolj spremljevalnih aktivnosti, ampak tudi storitve, ki so onkraj tega in s katerimi seveda se posega v intimo posameznice in posameznika, se pravi, treba je imeti osebnega asistenta, asistentko s katerim vzpostaviš neko zaupanje, neko zaupnost, recimo prijateljstvo, neko globoko vez, ki ni, bom rekla, po defoltu, ker je to tvoj družinski član, ampak je to nekdo, neka oseba, tretja oseba, ki ji zaupaš in to je dejansko potem res izjemnega pomena, ker dokazano vpliva, da se, torej če imaš ti nekega osebnega asistenta, ki ni znotraj tvoje družine, se okrepi tvoja socializacija, torej socializacija uporabnika, dvigne se kakovost življenja uporabnic, uporabnikov in to je res res ključnega pomena. Namreč tudi družinska dinamika navsezadnje se olajša v teh družinah. Skratka, družinski člani z vidika socializacije, razvoja avtonomije, neodvisnosti od staršev, čustvenega in spolnega dozorevanja pač niso najboljša izbira za osebnega asistenta, poudarjam, med uporabnikom in osebnim asistentom se mora razviti nek poseben odnos, ki pa ga je težko razviti kadar je nekdo po definiciji iz tvoje družine ta tvoj osebni asistent. To je najboljše. Tretja oseba, ki ji zaupaš, s katero vzpostaviš to razmerje. Zato vas resnično pozivam, da prisluhnemo, ker gre za res pomembne aspekte življenja uporabnic in uporabnikov in zdaj, če jim res želimo najboljše in dobro, potem vas res pozivam, da to prisluhnemo in to omogočimo in podpremo ta naš amandma. Če pa menite, da pač vztrajate pri teh dveh družinskih članih, kar mi je žal, če boste to naredili, potem pač imamo tukaj variacijo amandmaja k 3. členu, ki se loteva samo prvega dela, ki sem ga naslovila, se pravi, odprave prekarizacije poklica osebnega asistenta in torej polno zaposlitev teh osebnih asistentov, ampak še enkrat, mislim da bomo, ne bom rekla popolnoma, saj zakon je res na žalost ima kup nekih stvari, ki niso v redu, ampak v dveh nekih pomembnih segmentih bomo pa vseeno šli v smer v katero bi morali pravzaprav iti. Tako, da vas pozivam, da podprete naše amandmaje, naš prvi amandma, če ne pa vsaj drugega.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Eva Irgl.

EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Zdaj sem pozorno poslušala te predhodne razprave kolegov iz opozicije. Za razliko od teh razprav, pa vendarle moram reči, da sem osebno jaz vesela, da danes razpravljamo o noveli Zakona o osebni asistenci zato ker menim, da je osnovna intenca tega zakona, da se še bolj določi kakovostno izvajanje storitev osebne asistence. Zdaj, ko smo pred leti sprejeli Zakon o osebni asistenci v tem Državnem zboru, so vsi po vrsti povedali, in to ne govorimo o poslancih, ampak o uporabnikih osebne asistence, da gre za izjemno pridobitev za vse, ki jo potrebujejo. Izjemno pridobitev.

51. TRAK: (TB) – 13.10

(nadaljevanje) Takrat smo se poenotili in ugotovili, da je to potrebno sprejeti in jaz sem vesela, da je to poglavje bilo vendarle storjeno.
Veliko opozicijski poslanci nekako imate danes povedati čez, torej novelo Zakona o osebni asistenci, vendar pa na drugi strani so pa mnogi uporabniki, ki pravijo ravno nasprotno, torej da zakon podpirajo, novelo zakona, se pa obenem oziroma obenem pa jasno povedo, da se zavedajo, da pač novela zakona ni idealna – ni idealna -, vendar pa gre v smeri, da izboljša stanje osebne asistence, torej, da odpravi tiste anomalije, ki so se pokazale skozi prakso v teh letih, odkar je bil zakon sprejet in to je bistvo novele Zakona o osebni asistenci.
Glede na to, da nihče tega ni omenil, moram povedati, zato ker tisti, ki nas spremljajo, da bodo imeli malo predstavo, koliko približno je sploh osebnih asistentov v tem trenutku. Če pogledamo podatke, zadnje podatke, za mesec avgust 2021, je osebno asistenco izvajalo 193 izvajalcev osebne asistence, kar pomeni, da je približno 6 tisoč osebnih asistentov skrbelo za 3 tisoč 40 uporabnikov osebne asistence. Seveda je praksa pokazala, da je potrebno nekatere stvari spremeniti in ravno ti, torej teh 6 tisoč osebnih asistentov, so bili podlaga za to, da danes izboljšujemo, ne optimiziramo, nič nisem rekla, jaz se zavedam pomanjkljivosti, ki so znotraj, verjamem, da se tudi ministrstvo teh pomanjkljivosti zaveda, vendar pa, reči, da je to korak nazaj oziroma, da je bolje, da se tega ne sprejme, pa mislim, da ni prava pot. Mislim, da je prav, da te stvari, ki so vendarle namenjene temu, da se izboljša kakovost osebne asistence, danes tudi podpremo.
Moram povedati, da Zakon o osebni asistenci, že prej sem rekla, veliko je razprave na opozicijski strani, da ni dovolj dobra in tako naprej, ampak, poglejte, novelo zakona podpira Nacionalni svet invalidskih organizacij. Torej tisti nacionalni svet, ki zelo dobro pozna težave svojih uporabnikov in ki zelo dobro ve in spremlja, kaj je nujno in konkretno potrebno spremeniti znotraj, tako Zakona o osebni asistenci, kot tudi drugih zakonov, ki se dotikajo invalidov. Glejte, oni so povedali, da je treba še naprej ohranjati in nadgrajevati osebno asistenco, saj prispeva k neodvisnosti invalidov. In s tem se jaz v celoti strinjam in mislim, da gremo v to smer. Kot že rečeno, so pa zadeve, ki jih bomo morali najverjetneje še popravljati. Jaz verjamem, da bi bilo bolje, če bi zakon že v celoti, že prvič, ko smo ga sprejeli, naredili popolnoma optimalen. Jaz to takoj podpišem in sem za to. Ampak veste, da v praksi se potem pokažejo šele nekatere stvari, ki jih je potrebno izboljšati.
Društvo distrofikov Slovenije prav tako podpira novelo Zakona o osebni asistenci. Pravijo, da je velik doprinos za invalide in slovensko družbo. Prav tako Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Pravijo, da je to korak h strokovno podprtemu in finančno vzdržnemu sistemu osebne asistence, zato novelo zakona podpirajo. Prav tako Sindikat osebne asistence. Sindikat osebne asistence je na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide jasno povedal, da gre za pravi korak, v pravo smer, da pa so še nekatera vprašanja odprta in te bomo morali tudi seveda začeti reševat in upam, da jih tudi bomo. Ampak, zaenkrat gremo v pravo smer. Nenazadnje, zakon podpira Državni svet, pa tudi na Odboru za delo smo, mislim da, zakon, tudi z nekaterimi amandmaji, ki smo jih uskladili, tako koalicijske poslanske skupine, kot opozicijska SD, mislim da naredili nekaj dobrih rešitev.
Že prej sem povedala, da Zakon o osebni asistenci je torej namenjen temu, da

52. TRAK: (VP) 13.15

(nadaljevanje) naredimo takšne pogoje, da se bodo tisti, ki osebno asistenco potrebujejo, aktivneje lahko vključevali v delo, da se bodo aktivneje vključevali v izobraževanje, da bodo bolj aktivni v družbi. Zagotovo želimo z zakonom v večji meri doseči avtonomnost uporabnikov osebne asistence, nedvomno, da želimo doseči enakopravnost, pa tudi povečano aktivnost. Ampak to lahko naredimo do neke mere. Niso vsi uporabniki enaki, se pravi, moramo kdaj pretehtati tudi in pogledati specifične okoliščine, kaj nekdo potrebuje. Za to pa tudi so strokovne komisije, ki delujejo v tem okviru. Torej potrebno je pogledati vsakega posameznika.
Zdaj, vem, tale amandma, ki ga predlagajo v Levici. Zdaj jaz moram povedati, da dejstvo je, da osebni asistent ne more biti kdorkoli. Jaz se s tem strinjam. To mora biti oseba, ki ima posluh za uporabnika, ki mu prisluhne, nenazadnje z njim preživi zelo veliko dne, pomaga mu pri opravilih, ki jih sam ne zmore. Jaz se s tem strinjam in zato mora imeti ob sebi človeka, ki mu zaupa, ki mu zaupa, ki mu lahko nenazadnje pove tudi stvari, ki jih kakšnim drugim ali pa tudi družinskim članom nebi. Vendar pa so tudi tukaj neke, bom rekla, razlike. Glejte, zdaj je v zakonu določeno, da število družinskih članov, ki opravljajo osebno asistenco, sta lahko dva družinska člana, prej moramo pa vedeti, to pa v opoziciji niste povedali, prej jih je bilo lahko več kot pet. In ugotavljalo se je, jaz tega ne morem potrditi, ker se s tem nisem ukvarjala, ampak verjetno so za to pristojne tudi inšpekcije, da je prihajalo do nekih nepravilnosti. Vendar pa poudarjam, če je prihajalo do nepravilnosti, potem je tukaj potreben nadzor. Nadzor. Nadzor mora to opraviti, ne pa zakon. Tako, da jaz menim, da je tista optimalna rešitev, do katere smo nekako prišli, da smo ohranili dva družinska člana, ki sta lahko kot osebna asistenta, ampak, še enkrat poudarjam, tukaj mora svoje opraviti nadzor. Moram pa povedati, da je tudi seveda potrebno tukaj vedeti, da, jaz razumem, da so tukaj mnenja različna, saj zato smo tudi tukaj, da si jih povemo, in če boste dobro prisluhnili, boste lahko videli, da se je šlo v kompromis. Če je bilo prej več kot pet družinskih članov, danes zakon predvideva dva. In jaz se strinjam, da je namen osebne asistence neodvisno življenje, to je absolutno res, vendar pa je po drugi strani, že prej sem omenila v stališču, potrebna tudi svobodna izbira uporabnikov osebne asistence do izbire osebnega asistenta, ki se po mojem mnenju ne sme kar tako omejevati.
Tako, da jaz mislim, da delamo vseeno neke korake v pravo smer. Bi si pa želela, tako kot ne samo pri tem zakonu, ampak tudi pri kopici drugih zakonov, ki prihajajo v Državni zbor, pa ne glede na to katera vlada je zdaj na oblasti, da bi seveda zakoni že ko jih prvič pripravimo, bili bolj kompaktni in nebi potem jih spreminjali oziroma novelirali, ne vem, nekatere večkrat in tako naprej. Ampak se pa zavedam, da je to tudi realnost življenja in da ti lahko nekatere stvari spremeniš na bolje šele, ko vidiš ali dejansko funkcionirajo ali pa ne funkcionirajo v praksi. In iz tega se je tukaj izhajalo, se pravi iz tega ali zakon, ki je bil, katerega namen je izjemno plemenit, izjemno plemenit, obenem pa tudi sami uporabniki povedo, da je bil to zakon, ki je bil izjemne pridobitve za njih, torej da ta zakon, se pravi, pač

53. TRAK: (SC) – 13.20

(nadaljevanje) poskušamo še bolj izboljšati na podlagi tega, kar se je pokazalo v praksi. Sedaj v Slovenski demokratski stranki bomo seveda novelo zakona podprli. Še enkrat naj rečem, da razumem tudi nekatere pomisleke s strani invalidskih organizacij, ki izhajajo iz njihovih izkušenj, nedvoumno jim je potrebno prisluhniti in mislim, da to tudi počnemo. Nenazadnje tudi na Odboru za delo, ki ga vodim mislim, da damo res možnost vsem spektrom, da povedo svoja stališča do vseh tem, ki jih obravnavamo in da smo tudi odbor, ki nenazadnje zelo velikokrat doseže neki konsenz znotraj tako, da lahko dajemo tudi vzgled za v naprej, da se dobre stvari lahko podprejo. Razumem pomisleke še enkrat, vendar pa menim, da v tem trenutku smo s to novelo zakona želeli samo dobro se pravi, da se izboljša kakovost uporabnikov osebne asistence. Sedaj za enkrat bi jaz toliko. V kolikor pa bom v nadaljevanju videla, če bo še kakšna razprava pri še nekaterih amandmajih ki so v nadaljevanju bom pa seveda se še prijavila k besedi.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Še je želja za razpravo. Prosim za prijavo. Besedo ima Jožef Horvat.
Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Spoštovani gospod državni sekretar s sodelavko, drage kolegice in kolegi!
Smo pri obravnavi predlogov amandmajev. Poslanska skupina Levica je k 3. členu dopolnjenega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o osebni asistenci vložila dva amandmaja. Preden se opredelim do teh amandmajev mi čisto na kratko dovolite, da postavim eden okvir. Naj spomnim, da je bila o tej noveli opravljena široka javna razprava. Najbrž ni enostavno velike množice pripomb predlogov ali kakorkoli že temu rečemo nekako uskladiti, spraviti na eden imenovalec v obliko členov v zakonu. Naj tudi spomnim, ko smo konec leta 2016 v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati pripravljali prvič v zgodovini te države Zakon o osebni asistenci smo imeli pred seboj najprej invalide. Invalidi so pomemben del naše slovenske družbe. Seveda smo na asistenco torej na pomoč invalidom gledali skozi optiko našega temeljnega programa, ki stoji na štirih stebrih. Prvi je človekovo dostojanstvo in predvsem tega želim podčrtati. Drugi svoboda, tretji pravičnost in četrti varnost. Seveda smo imeli pred seboj tudi Konvencijo o pravicah invalidov, v katerih so se države pogodbenice zavezale, dogovorile, da je namen te konvencije spodbujati varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva. Invalidi so ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Dovolj je pravzaprav, da sem prebral samo 1. člen te Konvencije o pravicah invalidov.
Sedaj konkretno k zakonu. Poglavitne rešitve,

54. TRAK: (TB) – 13.25

(nadaljevanje) ki so nastale na podlagi izkušenj, ki jih imamo oziroma jih imajo, tako na eni strani invalidi, kot uživalci te pravice, na drugi strani seveda tudi kot, tisti, ki so izvajalci osebne asistence, in vse te izkušnje, so dejansko narekovale in na nek način izkazovale potrebo po noveliranju zakona. Zakon, vsak zakon je živa stvar in hvala bogu, da znamo detektirati pomanjkljivosti zakonov in jih potem v Državnem zboru tudi popraviti oziroma zakon optimirati.
V tej noveli se natančneje določajo razmerja med storitvami osebne asistence in drugimi storitvami. Storitve osebne asistence se izključujejo z institucionalnim varstvom, družinskim pomočnikom, dolgotrajno bolnišnično obravnavo, institucionalnim varstvom po predpisih, ki urejajo šolsko zakonodajo, storitvijo socialnega vključevanja, bivanje s podporo in prestajanjem zaporne kazni. Osebna asistenca pa se ne izključuje s storitvijo pomoči na domu in pravico do vodenja varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, vendar se odobrene ure osebne asistence zmanjšajo za število odobrenih ur drugih storitev. Enako velja tudi za ure, ko je uporabnik osebne asistence vključen v izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa. Izvajalci osebne asistence bodo po novem lahko humanitarne in invalidske organizacije, ter zavodi in društva, ki delujejo v javnem interesu, na področju invalidskega ali socialnega varstva.
In zdaj konkretno k dvema amandmajema Poslanske skupine Levica. Amandma št. 1 k 3. členu. Očitek, da se mora delo opravljati v obliki delovnega razmerja, če so podani elementi delovnega razmerja, ne drži, ker Zakon o delovnih razmerjih, kot pogoj, dodatno določa, da to velja, razen če ni s posebnim zakonom določeno drugače. V primeru, da samostojni podjetnik oziroma da s. p.-ji ne bi bili več osebni asistenti, bi verjetno prišlo tudi do pomanjkanja osebnih asistentov. S. p.-ji velikokrat nadomeščajo ali opravijo manj ur, kot polna zaposlitev, na primer 15, 20 ur tedensko. Možnost, da je samo en družinski član osebni asistent, se tudi ne podpira, saj je pomembna tudi svobodna izbira uporabnika, ki smo ga vedno postavljali na prvo mesto. Torej svobodna izbira uporabnika, ki je ne smemo omejevati. Kljub vsemu pa na način, da bosta osebna asistenta lahko dva družinska člana, ne bo več možnosti, da bi bila širša družina vezana, finančno vezana, na obstoj osebne asistence.
Iz teh razlogov in še več jih je, Poslanska skupina Nova Slovenija, ne bo podprla amandmaja št. 1 k 3. členu, ki ga predlaga Poslanska skupina Levica.
Drugi amandma Poslanske skupine Levica, prav tako k 3. členu. Očitek, da se mora delo opravljati v obliki delovnega razmerja, če so podani elementi delovnega razmerja, ne drži, ker, podobno kot pri amandmaju št. 1, Zakon o delovnih razmerjih kot pogoj dodatno določa, da to velja, razen če ni s posebnim zakonom določeno drugače in v primeru, da s. p.-ji ne bi bili več osebni asistenti, bi verjetno prišlo do pomanjkanja osebnih asistentov, to in še nekaj razlogov, zaradi katerih Poslanska

55. TRAK: (NM) – 13.30

(nadaljevanje) skupina NSi ne bo podprla amandmaja številka 2 k 3. členu na predlog Poslanske skupine Levica.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, Nataša Sukič, izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, hvala lepa.
No, jaz sem prej zelo pojasnila, tudi kolegica Irgl je ugotovila, da osebni asistent ni kdorkoli, zelo malo jih je v bistvu. To so osebe, ki so polno predane temu, ki delajo izjemno težko fizično in psihično naporno delo. Navsezadnje so to zelo, zelo zahtevne zadeve. In jaz ne vidim razloga, da če imamo mi uzakonitev 40-urnega delavnika predvidenega tukaj, ki vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, zakaj ne bi sledili temu našemu predlogu. Mi sicer smo našli rešitev tudi, mislim, ne trdimo, da, kako naj rečem, povsem možno je zaposlovati tudi za krajše obdobje, kot je polni delovni čas. Bistveno je, da tem delavcem in delavkam zagotovimo vse pravice, ki izhajajo iz dela, se pravi normalno bolniško, česar pri espejih ni, šele po 30 dneh, regres in tako naprej. Skratka tisto, kar pripada delavkam in delavcem, predvsem varno delovno okolje. Jaz tega ne razumem. Če hočemo dobro na tako res občutljivem in navsezadnje plemenitem področju, potem dajmo imeti v mislih celo sliko, tudi ljudi, ki nudijo asistenco, in pa uporabnike, ki te ljudi krvavo potrebujejo. In res s tem vi zagovarjate prekarizacijo, prekarizacijo, kar je skregano z osnovno logiko navsezadnje nekega ministrstva, kot je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. To je popolnoma res, s tem mi torej spodbujamo prekarizacijo in nekako celo silimo, da se zaposlujejo v neka prikrita delovna razmerja. Pa to ni v redu. Spoštovani poslanec, jaz vas še enkrat pozivam, da premislite, da revidirate svojo pozicijo, da prisluhnete in da greste nasproti boljši rešitvi, ki jo pač predlagamo mi s tem našim amandmajem.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Zdaj v samem uvodu smo slišali, tudi s strani državnega sekretarja je bilo povedano, da je osebna asistenca velik civilizacijski dosežek. S tem jaz upam, da se lahko vsi strinjamo. Skozi ta leta izvajanja osebne asistence se je sicer izkazalo tudi, da je velik finančni zalogaj. A to najbrž vemo zakaj, torej zakaj, ker dolgotrajna oskrba ni bila sprejeta in žal se s to pravico, ki je na razpolago, pokriva tudi druge ljudi, ki nekako najbolj ne pašejo v to osebno asistenco, ampak bi bolj v dolgotrajno oskrbo. Ampak jaz mislim, da živeti samostojno in neodvisno življenje, je za človeka zelo pomembno. In zato, torej samostojnost, neodvisnost, za zdravje bi dali vse. Zato je po mojem mnenju res kakovost življenja na prvem mestu pred finančnimi zalogaji. Zdaj v teh 3 letih izvajanja Zakona o osebni asistenci so se pokazale, kot smo že slišali tudi, kar nekaj anomalij in nekaj teh želimo danes s to novelo zakona tudi omejiti. Jaz ne rečem, da bomo izboljšali vse, da je vse v najboljšem redu, da se tudi jaz sama osebno 100-odstotno strinjam z vsem, kar je zapisano v tej noveli, ampak politika je pač stvar kompromisov. Če si za pogajanja, če si za kompromise, lahko kaj spremeniš. Če nisi, pa si lahko pač le v opoziciji in govoriš tisto, kar ti ne ustreza. Zato jaz na nek način v bistvu ne razumem Levice, ki je že vnaprej napovedala, da zakona ne bo podprla, vlaga pa amandmaje. Ali če mi ta amandma podpremo, povejte mi potem, ker vidim, da itak imate že repliko, če kateri od teh amandmajev podpremo, ali boste zakon podprli? To me zanima, preden se odločim dokončno potem o podpori.
Torej izvajanje osebne asistence smo vsi ugotovili, da nikakor ne more biti pridobivanje dobička. Tako da tukaj se mi zdi, da smo vseeno zelo visok kompromis, zelo visok dogovor dosegli. Zato se tudi ukinja možnost izvajanja osebne asistence, torej izvajalci ne bodo mogli več biti espe. Zdaj zaenkrat v skladu z zakonom še ostaja možnost, da asistenti stanejo espe. Zakaj? Tukaj je bilo tudi kar nekaj utemeljitev tudi s strani ministrstva. Vsi vemo, da osebnih asistentov primanjkuje. Zdaj, če

56. TRAK: (VP) 13.35

(nadaljevanje) ukinemo še vse te možnosti preko s.p.-jev, jih bomo še težje pridobili. Ker s.p.-ji običajno pokrivajo tiste ure osebne asistence, ki so krajše, ali pa tudi lažje vskočijo v neka nenadna nadomeščanja. Jaz ne rečem, da lahko tudi v naslednji noveli, ko se bo pripravljala, bo lahko tudi to izključeno. Enak kompromis je moral biti dosežen ali pa bo dosežen tudi pri družinskih članih. Slišali smo, danes imamo 3, 4, 5, zdaj je nekako bilo določeno torej največ 2. Nekatere države, kot na primer Anglija, nimajo nobenega, sploh tega ne dopuščajo. Tako, da, kot pravim, tudi tukaj je bil sprejet en kompromis največ dva. Tako, da pa sama osebno menim in upam, da bo tudi pri tem ostalo, ker zdaj vsega naenkrat pač s to novelo ne moremo postaviti na glavo, kot se je torej do zdaj izvajalo.
Nekaj drugih stvari je tudi dobrih, ki se od izvajalcev zahtevajo. Torej določene izkušnje, določena usposabljanja, vsak izvajalec ne bo mogel biti zdaj izvajalec kar samo za svojega družinskega člana, ampak bo moral imeti potem vsaj 10 uporabnikov in se tudi drugače registrirati, kot sem rekla, ne več kot s.p..
Tako, da moram reči, da sam zakon oziroma ta novela zakona prinaša kar nekaj popravkov, ki so po mojem mnenju dejansko tudi dobri. In nekateri ste oporekali to krajšo obravnavo, mislim ta skrajšani postopek. Kot je že prej kolega pred mano povedal, javna razprava je bila mesec dni, od konca decembra lanskega leta do konca januarja letošnjega leta, in prejetih je bilo čez 250 pripomb in moram reči, da je kar veliko bilo upoštevanih. Tudi delovna skupina je delovala. Pa tukaj, kar je kolega Möderndorfer na začetku opozarjal in nekako govoril čez Zavod osebne asistence Pomurje. Moram reči, da oni kot največji izvajalec niso niti bili član te delovne skupine, so pa seveda podali določene pripombe in tudi nekatere so bile upoštevane. Nekatere upam tudi, da se še bodo v amandmajih, ki smo jih uskladili tudi skupaj opozicija in koalicija. Tako, da bom se potem pri naslednjem amandmaju posebej oglasila. Tukaj pri teh amandmajih, kot sem pa rekla, teh od Levice, nekako nimam namena podpreti oziroma pač je bilo treba, kot rečeno, glede družinskih članov in tudi teh osebnih asistentov, da gre zakon skozi, sklepati tudi določene kompromise.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, spoštovana kolegica, glejte.
Če boste šli nasproti našem tretjem amandmaju, smo tudi mi pripravljeni premisliti in podpreti zakon, če bo naš amandma sprejet. Kajti na to pač ne moremo pristati, da bi se spodbujala prekarizacija tako pomembnega dela kot je delo osebnega asistenta. Torej vztrajamo na tem, da je to delo treba prepoznati v polni meri. In ne vidim, kaj je tukaj spornega. Povedala sem, kaj je spornega, če tega ne bomo prepoznali. Torej če boste premislili in prisluhnili našemu argumentu, ki stoji, in podprli vsaj to, da se ne prekarizira tega dela, potem bomo tudi mi revidirali naše stališče in podprli po vsej verjetnosti ta zakon. Tako, da ni treba govoriti kar tako na pamet kot ste prej nas obsodili.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še Primož Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo. Dober dan še z moje strani.
Zdaj, osebna asistenca, o njej smo spregovorili že na dolgo in široko tako na odboru kot zdajle v zadnji uri, pa bi se morebiti samo na kratko odzval ali pa pojasnil stališče Levice, ki je tudi bil morebiti osnova za največ polemike v tej razpravi.
Zdaj, krovno stališče kar se tiče ureditve osebne asistence v Levici je jasno. Centralna javna ustanova, ki deluje po nekih strokovnih parametrih, z jasnimi normativi, ki zagotavlja strokovnost v upravljanju s področjem osebne asistence, ki ima pregled nad uporabniki, ki ima pregled in ki zaposluje potem tudi osebne asistente. Osebnih asistentov v Sloveniji, smo slišali že v razpravi,

57. TRAK (VI) 13.40

(Nadaljevanje) je približno 6 tisoč, če se ne motim ima slovenska policija samo 2 tisoč več ljudi. Torej, bi govorili o eni tako veliki nujno potrebni in dobro organizirani institucij, kot je recimo na državni ravni organizirana policija.
Potem se tukaj pridružim tudi kritiki, da je pri tem zakonu, čeprav ni na vseh točkah slab, morebiti treba opozoriti na to, da se ga malce šlampasto sprejema, če se domače izrazim. Tudi Zakonodajno-pravna služba je v svojem stališču izpostavila, da je malce ustavno sporen, nejasen, nesistematičen predlog in tako naprej. In vprašanje na katerega tudi na odboru nismo dobili odgovora je, zakaj takšno hitenje, zakaj tlačenje skoraj tretjine spremenjenih členov, ko pa bi si za to lahko vzeli čas, strokovno razpravo in stvar uredili z nekim prenovljenim zakonom.
Sedaj pa vsebina, na kratko. Dve stvari na kateri opozarjamo v Poslanski skupini Levica sta sedaj že jasni. Ena je delovnopravni položaj osebnih asistentov, če njihovo delo, če okoliščine dela v katerega so vključeni pomeni polni delovnik, prinašajo obveznosti, ki jih prinaša siceršnja zaposlitev. V Levici zagovarjamo trditev, da mora to delo in ta ureditev prinesti tudi drugo stran, torej ugodnosti oziroma vse kar prihaja sicer iz zakonskih opredelitev za normalno delo, torej urejena bolniška, dopust, regres in tako naprej. Če kaže delo vse znake delovnega razmerja, potem mora biti urejeno kot delovno razmerje.
In potem še en odziv na to razpravo na temo amandmaja o največ enem družinskem članu, ki lahko opravlja delo osebnega asistenta. Naš amandma oziroma naš klic je v bistvu klic civilne družbe, klic uporabnikov in uporabnic samih. To stališče prihaja iz naslova društva distrofikov, to stališče prihaja iz naslova kulture hedikepa in drugih institucij, ki se na terenu, ki živijo osebno asistenco na terenu in jo seveda nujno urediti. Namreč, na eni strani zato, da se samega instituta osebne asistence ne zlorablja v neki zmedi za urejanje finančnega staja na škodo družine, na škodo storitve, ki pritiče uporabniku. Zato tudi z moje strani, spoštovani poslanke in poslanci, povabilo oziroma poziv, da amandmaje podprete. V končni fazi jaz mislim, da je to nadstrankarsko vprašanje, ki ga moramo rešiti na način, da bo dobro za izvajalce, torej za organizacije, da bo dobro za osebne asistente in da bo dobro za uporabnice in uporabnike. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati v zvezi s 3. členom in dvema vloženima amandmajema Poslanske skupine Levica? Ne želi nihče več, zato zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 4. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine SD. Želi kdo besedo? Prijavila se je Mojca Žnidarič.
Izvolite.

MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo. Bom zelo kratka. Moram reči, da bom ta prvi amandma Poslanske skupine SD tudi podprla. Dejansko gre za zvišanje ur. Lahko rečem tudi, da smo ga nekako tudi uskladili, tudi dejansko celotna koalicija tudi z ministrstvom in pa, ker dejansko je te ure v sami obliki prvi že predlagal Državni svet. Že sam Državni svet je predlagal povišanje ur, tudi številni izvajalci in prav je, da jim prisluhnemo, kajti če sami povedo, da ne rabijo toliko usklajevalcev kot jih je bilo predvidenih v samem zakonu, torej, da ne rabijo toliko ljudi po pisarnah, ampak bolj normalno na terenu. Tako, da je tudi bolj racionalno in res ne vidim nobenega razloga zakaj ne bi. Ta amandma bomo v SMC tudi podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo besedo? Ne želi.

58. TRAK: (NB) – 13.45

(nadaljevanje) Zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 13. točki dnevnega reda.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DEBIROKRATIZACIJI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43. poslank in poslancev s prvo podpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem, zahtevala da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložite predloga zakona dajem besedo dr. Katji Triller Vrtovec, državni sekretarki v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je predlog Zakona o debirokratizaciji, ki predstavlja prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja. Prizadevanja Vlada za izboljšanje zakonodajnega okolja in posledično izboljšanje globalne konkurenčnosti Slovenije niso nova. V tej smeri se Vlade trudijo že skoraj desetletje, vendar pa je tokrat debirokratizacija kot temeljna usmeritev zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Prvič se jo tudi poskuša pospešiti s paketnim načinom obravnave enostavnih zakonskih predlogov, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb. Za ta namen je bil lani spomladi ustanovljen strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi predsednik mag. Ivan Simič. Strateški svet je oblikoval tri delovne skupine na področju davkov, gospodarstva in okolja, v njih sodelujejo predstavniki gospodarskih združenj, združenj lokalnih skupnosti, akademske sfere, informatike in drugih strokovnjakov. Prejeli smo veliko predlogov. Nekaj je že vključenih v ta paket, precej pa jih še čaka na naslednje pakete. Cilj predloga zakona je tako olajšati dostopnost do javnih storitev in ukiniti številna nepotrebna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kmetom, kulturnim delavcem, uradnikom in občinam pri poslovanju z državo. V ta namen se v prvem delu predloga zakona spreminja in dopolnjuje 14 različnih zakonov, ki segajo na področja registra prebivalstva, splošnega upravnega in davčnega postopka, športa, agrarnih skupnosti, kulture, sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, integritete javnih uslužbencev in ohranjanja narave.
Drug utemeljen razlog, da je Vlada sprejela in Državnemu zboru predlagala predlog zakona, so mednarodni kazalci. Ti kažejo, da Slovenija po indeksu globalne konkurenčnosti ne izkorišča vsega svojega potenciala. Na nekaterih področjih je celo izrazito podpovprečna. Pri indeksu regulatornega bremena je leta 2019 zasedla šele 126. mesto od 141. držav. Osnovno izhodišče drugega dela predloga zakona je zato krepitev vladavine prava z zmanjšanjem regulatornega bremena. V ta namen se razveljavlja preko 200 zakonov in uvaja mehanizme za preprečevanje nadaljnjega kopičenja državnih podpisov. Zavedamo se, da debirokratizacija ni proces, ki ga bi bilo mogoče dokončati čez noč in le z enim krovnim zakonom. Prva nujna faza pa je, da sploh ugotovimo jasne časovne meje in točen obseg prenormiranega pranega reda, ki je pred ustanovitvijo strateškega sveta vseboval preko 30 tisoč pravnih aktov z najstarejšim iz leta 1946. predlagani zakon daje pravno podlago za vzpostavitev uradnega registra, ki bo v dobi digitalizacije in informacijskega preobilja omogočil enostaven dostop in jasen pregled nad uradno prečiščenimi besedili državnih predpisov, ki posameznika zavezujejo na izbran časovni trenutek. Naj se za konec zahvalim za pomoč pri pripravi Predloga Zakona o debirokratizaciji predsedniku Strateškega sveta za debirokratizacijo,

59. TRAK: (SC) – 13.50

(nadaljevanje) ki mu Poslovnik Državnega zbora žal ne omogoča sodelovanje v splošni razpravi bo pa seveda sodeloval pri razpravi na seji matičnega delovnega telesa.
Prav tako bi se rada zahvalila članom Strateškega sveta, delovnim skupinam ter vsem ministrstvom in vladnim službam, ki so prispevali svoje predloge in omogočili, da imamo danes na mizi predlog zakona. Zahvaljujem se tudi gospodarskim združenjem, ki so poslali pismo podpore ter Združenjem lokalnih skupnosti, ki ponujajo roko nadaljnjega sodelovanja.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci v Vladi Republike Slovenije smo predlagani zakon sprejeli, ker verjamemo, da ga Slovenija za razvojni preboj nujno potrebuje, zato vas prosim, da ga podprete.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!
Pred dobrim letom je predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo predstavil predlog ukrepov po posameznih sklopih in sicer na davčnem, gospodarskem in na okolijskem prostoru, na podlagi katerih se bo ali naj bi se debirokratizacija zmanjšala. Marca letos smo tako v obravnavo prejeli Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki je s spremembami in dopolnitvami posegal v 20 zakonov in razveljavil nekaj več kot 200 zakonov. Predlog Zakona o debirokratizaciji je bil že v uvodu deležen številnih kritik v smeri, da ne gre za debirokratizacijo in da med drugim uvaja obvezno javljanje ljudi državi, če ta naslov zapustijo za več kot 14 dni. / nerazumljivo/ pa je na neki način izbil nov predlog socialne kapice. Delodajalci so predlog podprli, sindikati so se temu uprli oziroma nasprotovali tako kot so nasprotovali tudi samemu postopku sprejemanje zakona, katerega so pač eno leto pisali v vladnem svetu.
Predlaganemu Zakonu o debirokratizaciji so nasprotovali tudi v občinah. Tako v skupnosti kot v združenju so opozorili, da predlagani ukrepi ne pomenijo dejanske debirokratizacije javne uprave, ki naj bi poenostavila življenje državljanov in poslovanj podjetij. Opozorili so na previdnost pri odpravljanju administrativnih ovir in posledično na finančno razbremenite. Socialni demokrati seveda podpiramo debirokratizacijo in razbremenitev stroškov javne uprave in poslovanja podjetij, vendar moramo paziti, da vse nastale stroške ne prevalimo na državljane in državljanke. Morda se kdo še spomni kakšnega poizkusa odpravljanja administrativnih ovir, po katerem so se posamezna administrativna opravila še bolj zakomplicirala. Tik pred obravnavo predlaganega zakona na septembrski seji Državnega zbora pa je Vlada predlog zakona umaknila iz procedure. Vložila je nov predlog, v katerem ni več socialne kapice. Obveznosti glede izdajanja račun pri plačilu s kartico in pa seveda skrajšanje roka za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča, ostalih kmetijah in še kaj. Dodala pa je dopolnila Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti tako, da bi se v manjših krajih, ki so vezana na mestna pokopališča dopustila spoštovati želje žalujočih do pokojnik do pogreba leži doma. Ostale pa so zadeve, za katere pravzaprav niti ne moremo reči, da gre dejansko za debirokratizacijo. Seveda se sprašujemo ali je res treba poseči v Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Kulturniki menijo, da bi se ta zakon moral novelirati samostojno in urediti še druga odprta vprašanja iz tega področja torej s področja kulture. Ali dvojno preverjanje izpolnjevanje pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v / nerazumljivo/ strokovnih delavcev v šolstvu res predstavlja tako veliko birokratsko breme, da tega dela oziroma tega problema ni bi mogli rešiti v noveli Zakona o športu. Še vedno pa ostaja določba, da vsem državnim sekretarjem omogoča podpisovanje odločbe v posamičnih postopkih brez strokovnega izpita, brez ustrezne izobrazbe. Na dvom informacijska pooblaščenka v namenu zbiranja elektronskih naslovov in telefonskih številk državljanov ter potrebo po takih zbiranjih oziroma zbirkah osebnih podatkov je vladna stran odgovorila informacijski pooblaščenki, da je osnovni namen zbiranja kontaktov podatkov prebivalcev Slovenije lažja in učinkovitejša komunikacija uradnih oseb s strankami

60. TRAK: (TB) – 13.55

(nadaljevanje) v postopkih. Gre torej za uvedbo lažjega vročanja, kar pa po mnenju Informacijske pooblaščenke to zadeva le manjši del Slovencev. Vlada vztraja tudi pri postopni vzpostavitvi vladnega registra Republike Slovenije, kjer bodo objavljena uradna prečiščena besedila državnih predpisov, za katere bo veljalo načelo zaupanja v avtentičnost njihovih besedil. Vzpostavljanje vladnega registra naj bi stala ca 800 tisoč tolarjev. V času gospodarske rasti in času grožnje(?), da se bomo srečali še z energetsko in še kakršnokoli drugo krizo, katero bojo občutili predvsem prebivalci Slovenije, bomo pač 800 tisoč evrov namenili nekomu in za nekaj, prebivalci pa bodo v prihajajočih se mrzlih večerih razporejali omejena sredstva za osnovne življenjske potrebščine.
S predlogom Zakona o debirokratizaciji, Vlada pravi, da sledi cilju okrepitve spoštovanja načela pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo, jasnosti in določenosti predpisov ter okrepitvi vladavine prava. Seveda po devetih PKP-jih in posegih v nekaj 10 zakonov po neimenovanju delegiranih tožilcev, po letih napadov na sodstva, s strani največje vladne stranke, se lahko upravičeno sprašujemo o resnosti sledenju teh omenjenih ciljev. Danes bomo glasovali o sklepu, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar zaradi vsega navedenega, Socialni demokrati sklepa ne moremo podpreti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
En lep pozdrav!
Vlada Janeza Janše gradi svojo podobo protibirokratske na učinkovitosti utemeljene vlade. Zato tako ime zakona, zato ustanovitev ad hoc delovne skupine, ki naj bi pospešila prehod države v digitalizirano in debirokratizirano družbo, ampak da je to samo videz in ne resnica, nam pa kaže celoten način vladanja, kot tudi vsebina tega zakona. Glavna vsebina tega zakona, ki je pred nami, je tako imenovana socialna kapica. To je določba, ki bi razbremenila nekaj procentov najbolje plačanih v državi, hkrati pa osiromašila zdravstveno in pokojninsko blagajno. To je bila glavna intenca zakona, tako imenovanega Zakona o debirokratizaciji, ki pa je zaradi splošne kritike javnosti, zaradi, konec koncev, zavrnitve takih rešitev vseh, od sindikatov, civilne družbe, do Državnega sveta, bila umaknjena. Zdaj ostaja lupina tega zakona, z nekimi rešitvami, ki pa države ne bodo debirokratizirale, ampak gre zgolj za neko dimno zaveso.
Eden od takih primerov je recimo uvajanje novega uradnega registra predpisov, ki naj bi po oceni stal 780 tisoč evrov in glede na to, da podobno zadevo že imamo, v obliki portala pravno informacijskega sistema Republike Slovenije, je namen novega portala najverjetneje le zagotovitev novega posla in ni naključje, da se s takšnimi storitvami ukvarja ravno podjetje, povezano z Ivanom Simičem, to je človekom, ki je glavni avtor tega zakona in vodje tega projekta, ki ga imenujete debirokratizacija. 780 tisoč evrov je kar nekaj denarja za storitev, ki jo že imamo. To je preračunano v plače, tisoč minimalnih neto plač. V osnovi pa gre pri tem zakonu še vedno za ustavno sporen, državi škodljiv in finančno obremenjujoč predlog zakona, ki nima prav nobene zveze z debirokratizacijo.
Po eni strani namreč posega v vsebine, ki spadajo v področne zakone, za katere skrbijo pristojna ministrstva, po drugi strani pa na neustrezen način razveljavlja predpise, ki se v slovenskem pravnem redu tako ali tako ne uporabljajo več. Je v bistvu ne tak PKP zakon, brez PKP vsebine. Tudi v PKP zakone ste dali vrsto sprememb, ki so posegale v desetine drugih zakonov, ne glede na to, ali so se te spremembe dotikale upravljanja korona krize ali ne. Pri tem ste vsaj jasni, da se upravljanja korona krize ne dotika, ampak se tudi debirokratizacije ne, je pa, še ena taka mina v

61. TRAK: (ŠZ) – 14.00

(nadaljevanje) slovenskem pravnem redu, ki bo zgolj ustvarjal dodatno zmedo. Problem je tudi način priprave zakona. Zakonov odslej očitno ne pišejo več na pristojnih ministrstvih, ampak kar v kabinetu predsednika vlade in zakon o debirokratizaciji ste napisali brez javne razprave ali posveta s strokovnjaki, smo slišali iz civilne družbe. Da je javnost ponovno izključena opozarjajo tudi sindikalisti. S predlogom zakona vlada uvaja vzorce interventne zakonodaje iz obdobja epidemije v zakonodajo, ki z izrednimi razmerami nima nikakršne zveze pa je povedala Jakob Počivalšek, predsednik Pergama. Skratka, če potegnem črto. Zakon, ki je pred nami z debirokratizacijo nima nič. Gre v bistvu za en tak protikoronski paket brez protikoronske vsebine. Glavni namen tega zakona je bilo ustvariti dimno zaveso za uvedbo socialne kapice, ki si jo pri nas desnica že dolgo želi, to je antisocialen ukrep, ki bi izčrpal socialno državo, bi pa povedal plače nekaj odstotkom najbolje plačanih, ampak je bil zaradi kritike javnosti in najverjetneje tudi zaradi tega, ker ste sami prešteli, da za tak ukrep ne morete v tem sklicu Državnega zbora dobiti dovolj glasov, ta zakon oziroma ta glavni predlog v zakonu umaknjen, dimna zavesa pa je ostala in je tukaj pred nami. V Levici seveda ne podpiramo ne takega načina sprejemanja zakonodaje, se pravi omnibus zakoni, ki ustvarjajo samo dodatno zmedo v pravnem redu in brkljajo po desetinah drugih zakonov, to bi se moralo urejati drugače, niti se ne strinjamo z rešitvami v tem zakonu, ki nobene debirokratizacije ne bodo prinesle, dobra ponazoritev za to je pa portal, ki nas bo stal 780 tisoč evrov. Tak portal v Sloveniji že obstaja, kar boste dosegli je, da se bo vzpostavil še eden, posel bo pa očitno dobil kar pripravljavec tega zakona Ivan Simič. Skratka, glasovali bomo proti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija-Krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovana gospa državna sekretarka, dr. Katja Triler Vrtovec! Dragi kolegice in kolegi!
Tudi sam se želim na začetku zahvaliti strateškemu svetu za debirokratizacijo, še posebej vodji tega strateškega sveta, mag. Ivanu Simiču. Prvič v zgodovini samostojne države imamo na mizi Zakon o debirokratizaciji. Kolegice in kolegi, najbrž se vsi skupaj strinjamo, da v Sloveniji zmanjšanje regulativnih bremen in nadaljnje izboljšanje upravljanja javnih institucij še vedno ostaja velik izziv. Kljub izboljšanju učinkovitosti države pri podpori, delovanju poslovnega sektorja in spodbujanju razvoja na številnih področjih. Tudi gospodarstveniki so zadnja leta kot eno največjih ovir pri poslovanju poudarjali pretirano birokratizacijo in premalo spodbudno poslovno okolje, zlati dolgotrajnost nekaterih postopkov in visoko davčno obremenjenost dela. Prav tako v okviru evropskega semestra stanje v Sloveniji z vidika ovir za naložbe ni ocenjeno kot optimalno. Evropska komisija ugotavlja, da kljub določenemu napredku v zadnjih letih na številnih področjih še vedno obstajajo ovire za naložbe in zmanjšanje birokracije ostaja eden od ključnih izzivov za spodbujanje naložb. Naj na tem mestu, kolegice in kolegi izpostavim, da smo v Novi Sloveniji pravzaprav razočarani, da je v tem besedilu Zakona o debirokratizaciji, ki ga obravnavamo, da ni več uvedbe tako imenovane razvojne kapice. Mislim, da jo ima 17

62. TRAK: (NM) – 14.05

(nadaljevanje) držav Evropske unije, torej mi ne bi bili unikum, ampak kakorkoli že, če je to razlog, da bo zakon sprejet, da smo pač umaknili razvojno kapico, to sprejemamo. Vendar smo v Novi Sloveniji razmišljali in smo prepričani, da je do konca mandata še ravno dovolj časa, da poskušamo razvojno kapico oziroma socialno kapico vzpostaviti oziroma predlagati Državnemu zboru razpravo o tem. Seveda nekatere najbrž ne boli srce, da se približno 15 tisoč dobrih kadrov, poudarjam, dobrih kadrov iz Slovenije vsako leto izseli v tujino. Zakaj že, zakaj? Nas to močno skrbi, zato želimo narediti naše okolje takšno, lahko mu rečemo poslovno okolje, takšno, da bo atraktivno za delodajalce, za investitorje in seveda tudi za delojemalce. Čeprav se je poslovno okolje izboljšalo, so še vedno prisotne težave glede upravnega in regulativnega bremena. Slovenija je sprejela ukrepe za postopno zmanjšanje upravnega bremena in regulativnih omejitev, vendar oboje še vedno ovira poslovanje. Regulativno breme se v Slovenji postopoma zmanjšuje, vendar je na nekaterih področjih še vedno razmeroma visoko. Čas, ki je potreben za plačilo davkov v Sloveniji, se je nekoliko zmanjšal, z 245 ur v letu, v letu 2018 na 233 ur v letu 2019, vendar še vedno visok v primerjavi s povprečjem EU, kjer znaša 172 ur. Podjetja še vedno menijo, da so pogoste nepredvidene spremembe zakonodaje v Sloveniji moteče za poslovno okolje. Poleg tega mala in srednja podjetja še vedno menijo, da je upravno breme veliko in da se zmanjšuje prepočasi. Splošna učinkovitost prizadevanj Slovenije za zmanjšanje bremena zavirajo pomanjkljivosti pri izvajanju. Zaradi okorne javne uprave in nesmiselnih zakonov in podzakonskih aktov trpi slovensko gospodarstvo, trpijo državljanke in državljani. Administrativnih bremen torej neupravičenega oviranja poslovanja, ki so posledica neustreznih predpisov, ali njihovega izvajanja v praksi je preveč. Ministrstvo za javno upravo je že pred leti ocenilo, da gospodarstvo in državna uprava za njihovo premagovanje porabita približno 1,5 milijarde evrov na leto, 1,5 milijarde evrov na letni ravni. Ti stroški pa se v nasprotju z našimi zavezami ne zmanjšujejo. V to tudi niso vštete izgube, ki so posledica manjšega vlaganja tujih investitorjev v Slovenijo in manjši obseg poslovanja domačih podjetij. Če pogledamo različne mednarodne lestvice, ki merijo ekonomsko svobodo, če pogledamo rezultate raziskave svetovnega letopisa konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta v Lozani, vidimo, da zaseda Slovenija pozicije, ki nam ne morejo biti v čast. Na drugi strani pa nas mora to motivirati, da nekaj ukrenemo prav tukaj v tej instituciji, v Državnem zboru. Namreč če smo po lestvicah Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta v Lozani na letni ravni v povprečju tam okrog številke 50, na 50. mestu, ta analiza meri približno 60 držav, potem nam to ne more biti v čast. Ne more na biti v čast, da smo 50. med 60 opazovanimi državami. Kljub temu, da pa so mnoge meritve, mnogi današnji trenutni podatki, ko smo še vedno v hudi zdravstveni krizi, pa so takšni, ki vlivajo optimizem v družbo, ekonomijo in tako naprej, kar zadeva

63. TRAK: (VP) 14.10

(nadaljevanje) gospodarske rasti na primer, kar zadeva nizkega števila brezposelnosti, smo v prvi četrtini najboljših držav v Evropski uniji. In še bi lahko naštevali, pa danes to ni točka dnevnega reda, mednarodne bonitetne ocene in tako dalje.
Strateški svet se je ukvarjal tudi, in s tem se ukvarjamo tudi mi v Novi Sloveniji, pa najbrž tudi vi, kolegice in kolegi, kako dvigniti produktivnost v naši državi. S tem se je ukvarjala t.i. Mramorjeva skupina, ki je izdelala po naročilu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Tukaj so sodelovali strokovnjaki z različnih področij in jaz enostavno tem napotkom lahko samo verjamem. In skrbeti nas mora, da produktivnost v Sloveniji zaostaja za povprečno produktivnostjo v državah članicah Evropske unije. To je neko okolje, s katerim se pač radi primerjamo. In dokler tukaj znotraj EU-ja ne bomo najboljši, potem niti nima smisla, da se kosamo z največjimi, najpomembnejšimi igralci na področju gospodarstva v svetu. Dovolite nekaj podatkov. V letu 2019, to je leto, ko še ni bilo epidemije, tkrat je bila produktivnost v Sloveniji nižja od povprečja produktivnosti v Evropski uniji, in sicer smo bili na 81,2 % produktivnosti povprečja EU. Se pravi, 19 % smo bili pod povprečjem Evropske unije kar zadeva produktivnost, merjeno na števio zaposlenih, oziroma 83,2 % produktivnosti smo dosegali povprečje EU, če gledamo produktivnost merjeno na število delovnih ur. Če Slovenijo primerjamo z Avstrijo, kar velikokrat tudi delamo, lahko ugotovimo, da je slednja imela v letu 2019 za 43,5 % večjo produktivnost od Slovenije, Avstrija, za 43,5 % večjo produktivnost od Slovenije merjeno s kazalnikom BDP na zaposlenega. In 52,2 % večjo produktivnost merjeno glede na število delovnih ur. To so podatki OECD-ja, Eurostata in tako naprej. In najbrž smo si tukaj pa le enotni, da če ne bomo uspeli dvigniti produktivnosti, tudi ni možnosti, da bi v Sloveniji lahko pričakovali, da bodo plače višje. Ne bo šlo. In dokler bo takšno poslovno okolje, ki je glede davkov precej neatraktivnosti, potem tudi nebo vlagateljev, ne domačih ne tujih. In gotovo, spet pričakujem, da imam vsaj delno soglasje, gotovo k povečanju produktivnosti pripomore tudi debirokratizacija. Da se ne bomo ukvarjali v gospodarstvu in tudi, ja, v zasebnem življenju, predvsem pa mislim na gospodarstvo, z zadevami, ki ne prinašajo, ki so neproduktivne, ki so ovira, ki so razvojna cokla. In ta Zakon o debirokratizaciji je prvi zakon, prvi sklop ukrepov, ki pomaga k odpravi birokratskih ovir. Škoda, da je relativno blizu konec mandata, ampak morda se bo strateški svet in tudi vlada opogumila, da bo v Državni zbor prinesla še drugi sveženj ukrepov, ki bodo pripomogli k debirokratizaciji.
Kar zadeva ta zakon in sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo Poslanska skupina Nova Slovenija ta sklep seveda podprla.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil mag. Dušan Verbič.
Izvolite.

64. TRAK (VI) 14.15

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Vsem prisotnim prav lep pozdrav!
Danes odločamo o predlogu Zakona o debirokratizaciji, katerega cilj je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in boljše ustvarjanje konkurenčnega poslovnega okolja. Osebno priznam, da bi ta vsebina kljub različnim pogledom na to materijo morala biti že pred mnogimi leti v tem državnem zboru.
Administrativno okolje je med ključnimi ovirami za pospešen razvoj Slovenije na vseh področjih. Zapleteni in zamudni postopki hromijo boljši izkoristek vseh naših potencialov ter hkrati po nepotrebnem obremenjujejo javne uslužbence, ki te postopke vodijo. Stranka modernega centra je že v prvem mandatu prioritetno delovala za odpravo administrativnih ovir in debirokratizacijo ter za dostopnost in večjo odzivnost državnih organov. Nekateri vidijo težave v velikem številu javnih uslužbencev, vendar so dejanski problem neučinkoviti postopki, ki s številnimi koraki praktično kradejo čas tako predstavnikom javnega sektorja, kot še posebej državljanom in predstavnikom gospodarstva. Zato bomo administrativno vitkejšo državo dosegli le tako, da bomo zaokrožili digitalizacijo države, kar bo pospešilo postopke, odpravilo nepotrebno podvajanje aktivnosti ter omogočilo javnim uslužbence, da bodo svoj čas bolj posvetili vsebini delovanja, ne pa birokratski proceduri.
Naj navedemo nekaj pomembnejših rešitev glede predloga zakona o debirokratizaciji, ki je pred nami. Da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki se v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskemu naslovu, seveda ob pogoju, da oba podatka bo državljan posredoval prostovoljno. V zakonu o splošnem upravne postopku se omogoča pošiljanje obvestil o poslani pošiljki tudi preko sporočila SMS, namesto ministra pa bodo lahko odločbe v posamičnih postopkih podpisovali tudi državni sekretarji. V zakonu o javnih uslužbencih se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto. Končno. Naštetih je zgolj nekaj rešitev s katerimi bi predlog zakona poenostavil življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispeval k zniževanju stroškov in administrativnih ovir. Seveda z vso pozornostjo, da so storitve državen uprave varne, hitre in v zadovoljstvo občanov in strank v upravnih postopkih. Slovenija je že naredila velike korake na področju povezovanja evidenc in baz podatkov, kar je uporabnikom javnih storitev prihranilo kar nekaj časa, ki so ga namenili različnim administrativnim postopkom. V Stranki modernega centra si prizadevamo za digitalno povezanost vseh državnih organov in racionalizacijo vseh predpisov. Prepričani smo, da je osnovna težava kot omenjeno podvajanje kadrov in da je potrebno zagotoviti večjo preglednost samega delovanja državnih organov. Na prvo mesto postavljamo ukrepe in projekte, ki bodo državljanom olajšali pridobivanje dokumentov, soglasij in dovoljenj v vseh postopkih v katerih imajo opravka z državo. V teku so projekti za vzpostavitev sodobne e-identitete, ki bo državljanom omogočila enostaven digitalni odnos z državnimi organi. Tudi za podjetja bo pomembne korak izvedba projekta e-identitete z vsemi podatki na enem mestu, kar bo podjetjem omogočilo enostavnejše oddajanje poročil ter kandidiranje na ali za razvojna sredstva. Ti projekti bo omogočili da se bodo državljani, podjetja, javni uslužbenci ukvarjali zgolj z vsebino in razvojem, ne pa s tako imenovanimi zamudnimi

65. TRAK: (NB) – 14.20

(nadaljevanje) administrativnimi postopki. V prihodnosti se bo posebno pozornost namenjalo tudi področju umeščanja v prostor in graditvi objektov kjer je bilo veliko narejenega že s projektom e-prostor. Nadaljevanje digitalizacije s projektom e-mop bo najprej omogočilo popolno zaščito naravnega okolja, saj bodo avtomatično onemogočeni posegi, ki bi dejansko se s tem lahko grozili. Poleg tega pa bo digitalizacija področja upravljanja s prostorom dosegla polno transparentnost in velik pospešek vseh postopkov ker bo odpravljeno zamudno ponavljanje enih in istih korakov pri pridobivanju pogojev, soglasij in raznih dovoljenj. Digitalizacija upravljanja s prostorom je ena naših ključnih programskih prioritet, saj ga kot eno ključnih težav vidijo tako državljani, še posebno pa gospodarstvo in razni investitorji.
V Poslanski skupni SMC podpiramo današnji predlog Zakona o debirokratizaciji, ki je v prvi obravnavi in si bomo tudi v prihodnje prizadevali za iskanje rešitev na področju odprave administrativnih ovir tako, da bodo vse poenostavili samo življenje v sklopu državljanskih aktivnosti in pravic ter poslovanje podjetij.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine SAB bo predstavil Marko Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovane kolegice in kolegi!
Verjetno si je večina prebivalcev Slovenije enotna, da imamo preveč regulative in predpisov. Prav tako smo si brž kot ne vse poslanske skupine, edine, da je treba slovensko zakonodajo prevetriti. Zlahka se strinjamo, da so zakoni prevečkrat pretirano togi in neživljenjski, da so marsikdaj premalo jasni in pregledni, in da stvari pogosto zapletajo tam kjer jih resnično ne bi bilo treba zapletati. Vse našteto je mogoče izboljšati z debirokratizacijo. Slovar slovenskega knjižnega jezika to besedo definira kot odpravljanje birokratizma, birokratizem pa je formalistično neživljenjsko upoštevanje predpisov zlasti pri uradnikih. O branju preteklih stališč in volilnih programov strank, tako koalicijskih kot opozicijskih, smo lahko v preteklosti vedno ugotovili, da besedo razumemo na primerljiv način. Nato pa smo v marcu letošnjega leta v roke prejeli Zakon o debirokratizaciji in se spraševali kaj se je zgodilo z razumevanjem te osnovne besede in ali še vedno govorimo o isti stvari. Četudi smo konec septembra dobili novo besedilo zakona, ki se z besedo ali dvema, bi se vseeno rad dotaknil prvotnega besedila. Če smo tedaj nekaterim rešitvam, ki jih je zakon vseboval, lahko priznali, da vsaj deloma sodijo vanj, potem smo se pri drugih spraševali kako nekaj so zašle v zakon. Vprašanje je ostalo brez odgovora, saj človek niti pri najboljših močeh ne more ugotoviti kaj skupnega naj bi rešitve imele z debirokratizacijo. Ena takšnih je bila denimo predlagana uvedba socialne kapice, ki je sprožila veliko ogorčenje predvsem zato, ker ruši sistem solidarnosti in posega v temelje socialnih zavarovanj. Že brez opredeljevanja za ali proti je jasno, da rešitev, ki ima tako obsežen in daljnosežen vpliv tako na zdravstveno kot na pokojninsko blagajno, nikakor ne more biti vključena v tako vrsto zakona, temveč zahteva ločeno obravnavo. Resnih družbenih in finančnih vprašanj se pač ne rešuje na tak način. Očitno gre za modus operandi v katerem se je Vlada dodobra izpilila pri oblikovanju in pisanju protikoronskih paketov. Tedaj smo lahko prav tako v vsakem paketu opazili tudi rešitve, ki niso imele z virusom in epidemijo popolnoma nič skupnega. Vlada je

66. TRAK: (ŠZ) – 14.25

(nadaljevanje) tako prvi kot drugi predlog Zakona o debirokratizaciji v Državni zbor poslala pred predhodno opravljenega socialnega dialoga. Spet modus operandi. Enako je vlada storila pri dveh izjemno pomembnih področjih, ki bosta krojili življenje nas vseh pri pregledu Zakona o nacionalnem demografskem skladu in pri paketu sprememb davčne zakonodaje. Izključevanje deležnikov, ki bi lahko prispevali strokovne podlage in popravke je nedopustno, a vlada se je na to požvižgala že ničkolikokrat, zato tokratno ravnanje ne preseneča. Je pa vseeno presenetljivo, da se ne ozirajo niti na mnenje lastne službe za zakonodajo, ki je imela po nekaterih informacijah glede predlaganih rešitev precej pomislekov. SDS-ovci poslanci so nas v preteklosti večkrat, med drugim tudi na izrednih sejah Državnega zbora opozarjali na to kako enormno veliko zakonov in podzakonskih aktov imamo v Sloveniji. Temu dejstvu je seveda nemogoče oporekati. Toda zanimivo je, da kljub temu enormnim in po njihovih besedah zastrahujočih številkam vlada slednje pridno kopiči in povečuje. V tem mandatu so tako sprejeli skupno več kot 100 zakonov in krepko več kot tisoč podzakonskih aktov. Da niti ne omenjam vladnih odlokov za preprečevanje širjenja virusa covid-19, ki jim niso mogli slediti niti nekateri pravni strokovnjaki, kaj šele ostale državljanke in državljani. Omenil sem že, da smo konec septembra dobili novo besedilo predloga zakona. Zakaj? Zaradi spodrsljaja, ki ga od takšnih starih mačkov res ne bi pričakovali. Vlada je ob pripravi zakona namreč spregledala, da bodo za sprejem zakona potrebovali več kot navadno večino. Prvotni predlog je namreč med drugim razveljavil tudi zakon za katerega sprejem in posledično tudi razveljavitev bi bila v skladu z Ustavo potrebna dvotretjinska večina. Že od napovedi novega predloga smo upali, da bo vendarle vseboval več rešitev, ki bodo ustrezale njegovemu imenu in da bo državljanom poenostavil življenje, ne pa da jim ga na več mestih zgolj zapleta, določenim skupinam pa tudi pošteno greni, kot je veljalo za prvo različico. Toda to se ni zgodilo. Zadovoljni smo sicer lahko, da so iz predloga izginile nekatere vprašljive rešitve, vključno z najbolj sporno že omenjeno uvedbo socialne kapice. Toda še vedno smo razočarani. Glede na to, da je aktualna vlada celo ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, bi ob vseh možnih spremembah, ki bi jih bilo mogoče predlagati v takšnem paketu pričakovali takšne rešitve, ki bi dejansko prispevale k manjšemu hromenju in zavlačevanju postopkov. Prav tako se nam zdi zaskrbljujoče, da med predlaganimi rešitvami ostaja vzpostavitev uradnega registra, ki bi našo državo stala skoraj 800 tisoč evrov in ki nas je v oči zbodla že v prvotni različici. Na tem mestu gre za poseg v ustavno materijo, saj bi se občutno zmanjšala vloga uradnega lista. Prav tako se v SAB sprašujemo na kakšen način predlagana določba zasleduje osnovni namen zakona, saj ne bo pripomogla k zmanjšanju števila predpisov. Poenostavitev upravnih postopkov je za državo izjemno pomembno predvsem zaradi posledic, ki jih ima to na delovanje gospodarstva in javnega sektorja. Tega se zavedamo tudi v Poslanski skupini SAB in zato so bila naša pričakovanja ob napovedih, da bo debirokratizacija ena ključnih točk v tretji Janševi vladi visoka. Rešitve v zakonu, v Poslanski skupini SAB ocenjujemo kot nedomišljene, nepremišljene in tudi neustrezne. Tistih nekaj posamičnih rešitev, ki celo ustrezajo svojemu namenu pa je veliko premalo. Odločitev je zato na dlani, vsi poslanci Poslanske skupine SAB bomo glasovali proti predlogu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.

67. TRAK: (SC) – 14.30

(nadaljevanje) Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Strateški svet za debirokratizacijo je bil ustanovljen lansko leto 19. maja. Glavna naloga tega z velikimi pričakovanji pospremljenega organa je pregled zakonodaje s podajo predlogov za razrahljanje birokratskih okovov. Znalo bo torej poenostaviti življenje državljanom in poenostaviti poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Debirokratizacija je zastavljena kot ena od prednostnih nalog izvršne veje oblasti s poudarkom na elektronskem poslovanju in poenostavitvi postopkov pri gradbeni in prostorski zakonodaji ter na področju javnega naročanja. Posebej so izpostavljeni učinki in prednosti uvajanja postopkov digitalizacije. Birokratizem je sistem v upravi, v katerem prevladujeta formalizem in togo sledenje predpisov. Smisel eksistence birokrata je, da potrebno ukaže, pomanjkljivo izboljša in opuščeno kaznuje. Birokracija se je preobrazila v poklic in v način življenja. Kot oblika skrbi zase je postala neprekosljivo učinkovita. Naloge, zaradi katerih je bila priklicana v obstajanje pa je samozavestno odrinila na stranki tir. Birokrati se v modernem svetu bolj kot kdaj koli prej soočajo z zablodami svojega uma, s katerim ne dojemajo, ampak verujejo. Birokracija duši individualnost, invencijo in fleksibilnost. Zadostuje sama svoje. Svoj posebni interes prikazuje kot skupni in splošni. Debirokratizacija bi, potem takem morala predstavljati odpravljanje takšnega sistema, takšnega načina uradovanja in predlog zakona bi moral, zato vključevati le suhoparne predloge za odpravo birokratizma brez kakršnihkoli posebnih dodatkov. Če tudi je predlog zakona, ki ga je Vlada vložila proti koncu marca letos v večjem delu vseboval rešitve za zmanjšanje regulativnih bremen in izboljšanje upravljanja institucij ter poslovnega sektorja ni bilo mogoče spregledati predloga, ki ni sodil pod pojem debirokratizacije. Govorim pa kaj pa da o nameravani uvedbi socialne kapice. Stališče poslancev Poslanske skupine Desus do uvedbe socialne kapice je bilo in je še vedno enotno. Smo kategorično proti njeni uvedbi. Ravno na našo zahtevo se je Vlada odločila uporabiti spremenjen Poslovnik Državnega zbora, ki omogoča predlagatelju znotraj okvira sprejemanja zakona nadomestiti besedilo predloga zakona z novim besedilom. Nepravične, ne solidarnostne in za državni proračun finančno škodljive socialne kapice tako ni več v Predlogu Zakona o debirokratizaciji.
Katere pa so po našem mnenju tiste bistvene zadeve v predlogu zakona? Večina določb se nanaša na elektronsko vročanje in vzpostavitev elektronskega poslovanja, kar po naši oceni nikakor ne more biti sporno nasprotno to je pravilno. Bi pa kazalo v nadaljevanju več časa za razpravo in oblikovanje primernih rešitev nameniti problematiki digitalizacijskega usposabljanja starejših. Prenehanje veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih prepisov, ki se ne uporabljajo več popolnoma podpiramo. Gre za kar 224 zakonov, ki se ne uporabljajo že leta, najstarejši med njimi je še iz časa bivše Jugoslavije celo iz leta 1949. V poslanski skupini Desus menimo, da je prav, da se zakonodaja prečisti in očisti odmrlih predpisov, ker bo to zagotovo prispevalo k večji pravni varnosti predvsem pa preglednejši zakonodaji. Uvaja se možnost izdajanja odločb s strani državni sekretarjev. Po sedaj veljavni zakonodaji odločbe

68. TRAK: (TB) – 14.35

(nadaljevanje) podpisujejo in seveda za odločitve odgovarjajo ministri. Predlagatelj je obrazložil svoj predlog, do katerega pa smo poslanci Poslanske skupine Desus nekoliko zadržani, zato v nadaljnjem postopku pričakujemo bistveno bolj podrobno argumentacijo. Najpomembnejši del zakona pa je predlog, ki se nanaša na uvedbo novega registra, kjer bodo objavljena uradna prečiščena besedila državnih predpisov, za katera bo veljalo načelo avtentičnosti njihovih besedil oziroma načelo zaupanja v avtentičnost njihovih besedil. Tudi glede tega predloga smo poslanci Poslanske skupine Desus nekoliko zadržani.
Predlagatelj nas s svojimi argumenti za nov register predpisov namreč ni povsem prepričal. Stroške njegove vzpostavitve ocenjuje na 780 tisoč evrov. Bistveno bolj pomembno pa je nekaj drugega, birokratiziranemu stanju se namerava zoperstaviti z dodatnim administriranjem. V Republiki Sloveniji se vsi predpisi objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. Obveznost objave predpisov je tako pomembna, da je to določeno na ustavni ravni. Nepoznavanje prava resda škodi, toda pri tem gre za nujno pravno fikcijo, da posamezniki poznajo pravna pravila. Če jih kršijo in se zoper njih sproži postopek, se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali ali pa, da niso vedeli, da karkoli delajo narobe.
Predlagatelj tega ne zanika, niti ne spreminja, temveč uvaja nov dodaten pravni register. Vsa pravna pravila se pri nas, kot rečeno, objavljajo v uradnem listu. Dodatno je že od začetka 90. let na voljo tudi register državnih predpisov, ki vsebuje podatke o predpisih Državnega zbora, Vlade, ministrstev in organov v njihovi sestavi, ter vladnih služb. V pravno-informacijski sistem Republike Slovenije, ki je javno dostopen in brezplačen državni portal, ki ga upravlja Služba Vlade za zakonodajo, se vključujejo vse tri veje oblasti. Vanj so vključeni tako akti Republike Slovenije, tudi sodna praksa, tako kot tudi akti pravnega reda Evropske unije. Uradni list naj bi bil po besedah predlagatelja namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu, po kronološkem zaporedju. Uradni register pa naj bi bil namenjen trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda, iz katerega bi bilo lažje razvidno, kateri predpisi trenutno veljajo.
V Poslanski skupini Desus izražamo zadržanost glede teh določil. Nepotrebno podvajanje, po našem mnenju ni potrebno, sploh pa ni primerno tudi z vidika pravnega varstva. Dejavnost novega registra naj bi se opravljala kot gospodarska javna služba, to službo pa naj bi izvajalo javno podjetje, katerega določi Vlada z uredbo. Asociacija na vnaprejšnjo pripravo za bodoče državne sinekure, v tem primeru ni povsem iz trte izvito.
Poslanci Poslanske skupine Desus smo iz odločnega negativnega stališča, ki smo ga zavzeli glede prejšnje verzije zakona, ki je vključevala socialno kapico, na podlagi novega predloga prešli na pozitivno stališče z omenjenimi pridržki. Soglasno pa ocenjujemo, da je predlagani Zakon o debirokratizaciji primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo in tako bomo tudi glasovali.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Stališča Poslanske skupine Nepovezanih poslancev bo predstavila Janja Sluga.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Vlada je marca letos v sporočilu za javnost zapisala, da je sprejela Predlog Zakona o debirokratizaciji, katerega namen je poenostaviti življenje državljanom in državljankam in poslovanje podjetjem.

69. TRAK: (NM) – 14.40

(nadaljevanje) Z njim se posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja. Ko se omenja odprava administrativnih ovir in vzpostavljanje konkurenčnega poslovnega okolja, najbrž ne bomo našli ne državljana ne poslovnega subjekta in tudi ne politika, ki bi temu na načelni ravni nasprotoval. Ampak »catch« se vedno skriva v podrobnostih posameznih predlaganih rešitev in v postopku oblikovanja in usklajevanja zakona. Debirokratizacija v Sloveniji je sicer ena glavnih programskih usmeritev SDS in njen politični paradni konj, saj v svojih programih in koalicijskih pogodbah stalno omenja birokratske ovire in državno administracijo, ki otežujejo delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom. Debirokratizacija je bila ena ključnih koalicijskih obljub, tako 2. kot tudi 3. Janševe Vlade. Tudi tokrat pričujoči predlog zakona izkazuje, da gre bolj za predstavo za javnost, v kateri bo koalicija zatrjevala, da opozicija ne razume težav ljudi in gospodarstva, ki jim grenijo življenja, čeprav je moč iz samega besedila zakona zelo hitro razbrati, da gre za evidenten prepad med političnimi obljubami in tistim, kar zakon v resnici prinaša. Se kdo še spomni obljub SDS izpred let, da bo vlada, ki jo bodo vodili, pripravili načrt zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju v državni pristojnosti za 10 %? No naslednji mesec bo v Državni zbor prišel predlog na proračunski seji skupaj s spremembami proračuna za leto 2022 in proračunom za leto 2023, torej predlog kadrovskega načrta, ki predvideva okoli 600 novih zaposlitev v ožji državni upravi, v tem stilu. Sicer pa bi predlog zakona oziroma ravnanje vlade najbolje opisali z besedami veliko pompa za bolj malo vsebine. Poleg tega po naši oceni zakon predstavlja poskus prikrivanja ravnanj te vlade, ki so svetlobna leta oddaljena od tega, kar obljublja. V času te vlade je bilo namreč v letih 2020 in 2021 v zakonodajni postopek vloženih preko 160 predlogov zakonov, od katerih se je za 127 predlogov zakonodajni postopek že končal. Ta vlada je zgolj v 2 letih pridelala in v Državni zbor poslala nekoliko manj zakonov, kot jih s tem zakonom razveljavlja za vseh 30 let poosamosvojitvenega obdobja. Poleg tega so vlada in tudi pristojni ministri sprejeli nekaj tisoč, ne nekaj sto, nekaj tisoč podzakonskih aktov, v kar so všteti tudi vsi podzakonski predpisi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid oziroma razvpiti protiustavni in nezakoniti odloki. Ta vlada se torej bori proti birokratskim oviram na način, da zastarele zakone iz 30-letnega obdobja nadomešča z novimi, več kot uspešno. Zvišuje število podzakonskih aktov in kljub imenovanju ministra brez listnice, ki je pristojen za digitalizacijo, med drugim tudi za digitalizacijo javne uprave zaposluje nove javne uslužbence, ki se bodo borili z birokratskimi ovirami. Pa razumi, kdor more. Zdi se nam, da je namere te vlade za debirokratizacijo in digitalizacijo v državni upravi še najbolje zadel avtor enega od zapisov, začinjenih s humorjem, ki je ocenil, da se je ta vlada pač odločila za manualno digitalizacijo, torej digitalizacijo, ki jo bodo s svojimi rokami izvajali na novo zaposleni javni uslužbenci. Poleg tega je priprava in usklajevanje zakona o debirokratizaciji ponovila prakso, ki smo ji bili priča v vseh paketih protikoronskih ukrepov, od PKP 1 do PKP 9 oziroma tako imenovanih megazakonov, s katerimi se posega v druge zakone in s tem ustvarja zmedo ali

70. TRAK: (VP) 14.45

(nadaljevanje) pa vanje vnaša rešitve, ki z deklariranimi cilji nimajo nič skupnega ali pa so celo napisani in vanje podtaknjeni z namenom uresničevanja parcialnih interesov posameznih subjektov ali pa interesnih skupin.
Zataknilo se je namreč že takoj na začetku priprave zakona, še pred sprejemom na vladi. Ker je bil zakon med drugim tudi rezultat dela Strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga vodi gospod Simič, se je vlada oziroma kabinet predsednika vlade odločil za bližnjico oziroma obvod Zakona o državni upravi. In zaradi tega se je letos 11. marca spremenil Poslovnik Vlade oziroma 7. člen Poslovnika Vlade, s katerim je ta določila, da med pooblaščene predlagatelje gradiv, ki jih sprejema vlada, sodi tudi predsednik strateškega sveta, ustanovljenega pri predsedniku vlade. S tem je vlada seveda dejansko zaobšla Zakon o državni upravi, ki jasno in nedvoumno določa, kdo so predstojniki upravnih organov države uprave, torej ministrstev, ki so pooblaščeni za pripravo in usklajevanje predlaganih predpisov. Zakaj se je vlada odločila ta za manever? Zato, da so lahko predlog zakona pripravljali kar v kabinetu predsednika vlade, saj so se takšnemu predlogu zakona po ministrstvih sprva upirali, ker je namreč prvotna različica vsebovala več rešitev, ki so nesorazmerno posegale v človekove pravice in svoboščine in ki so bile evidentno v nasprotju z ustavo. Poleg tega pa se jim nekateri predlogi Simičevega sveta preprosto niso zdeli na mestu ali pa so bili na predlagani način neuresničljivi. Da ne omenjamo, da so bili do predloga zelo kritični tudi v vladni službi zakonodajo, kjer so na koncu svojega mnenja k predlogu zakona zapisali, citiram: »V službi menimo, da se ideja o uveljavitvi tega predloga zakona ne sklada z željo po debirokratizaciji, še manj pa z uresničevanjem cilja manjšega števila sprejetih predpisov«. Na koncu pa so bila ministrstva, ko je kar nekaj Simičevih predlogov iz zakona izpadlo, primorana oblikovati nekaj svojih rešitev in s tem reševati tako sveta za debirokratizacijo kot tudi ugled predsednika vlade in seveda stranke SDS. Vladno koalicijo želim opozoriti, da danes ne obravnavamo več vladnega predloga zakona iz marca, v katerem je obljubljala poseg v 20 zakonov, temveč se v novem besedilu nahajajo zgolj spremembe in dopolnitve 14-ih zakonov, poleg tega pa zakon ne ukinja več obljubljenih 200 zakonov. Kar pet jih je vlada iz prejšnjega besedila umaknila, in sicer Zakon o javnem naročanju, Zakon o davčnem potrjevanju računov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o kmetijskih zemljiščih in visokem šolstvu, pa zdravstveni dejavnosti, ki ga je nadomestila z Zakonom in pogrebni in pokopališki dejavnosti. Razlogov za umik ni navedla. V javnosti se je govorilo zgolj o umiku zakona, ki ukinja zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu iz leta 1996. Ker je bil tisti zakon sprejet z dvotretjinsko večino, bi ga morali tudi ukiniti z enako večino. Ker je vladni koaliciji, ki potrebne večine seveda nima, grozilo, da bo zato zakon o debirokratizaciji padel, ga je tik pred obravnavo na prejšnji seji Državnega zbora umaknila oziroma nadomestila z novim. Drugi razlog za umik pa so bile najbrž spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki bi predvidevale uvedbo najvišje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost v višini 6 tisoč evrov bruto oziroma socialno kapico. Najbrž ni odveč opozoriti, da vladni svet in vlada za utemeljitev predlagane rešitve nista pripravila nobene resne ocene finančnih posledic. Namesto vlade in Ministrstva za finance so oceno finančnih posledic pripravili kar sami v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so ugotovili, da skupni znesek vseh prispevkov za

71. TRAK: (ŠZ) – 14.50

(nadaljevanje) obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma skupaj za obe blagajni učinka so naračunali 120 milijonov evrov. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev zato ne nasprotujemo temu, da se je socialna kapica umaknila iz predloga zakona, saj že od samega začetka menimo, da ne sodi v ta zakon, ki ureja debirokratizacijo, ampak sodi v sistemski zakon, kjer se celovito ureja sistem prispevkov za socialno varnost. Omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov namreč nima prav nobene zveze z debirokratizacijo, obseg administrativnih ovir zaradi te omejitve bi bil povsem enak kot sedaj. Pot predlaganih sprememb pa je bila popolnoma napačna. Gre za tako pomembno spremembo, da mora v njej vseskozi potekati socialni dialog preko ekonomsko socialnega sveta. Ta pa je na tej točki razpadel in bo kot kaže še nekaj časa trajalo, da se ponovno vzpostavi. Ne naspr4otujemo niti, da so se umaknile sporne rešitve glede javnih arhitekturnih natečajev na katere je žal del vlade oziroma vladajoče koalicije gledal kot na birokratske ovire. S posegom v ta del se ne moremo strinjati. Javni arhitekturni natečaji so oblika odločanja urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih projektantskih rešitvah in potrjeno dosegajo višjo kakovost grajenega prostora. Te pa se obravnavajo le za najpomembnejše javne investicije, kot so šole, bolnišnice, knjižnice in druge javne ustanove. Kljub vsemu pa bi radi od vlade slišali razloge zakaj so umaknili še navedenih pet predlogov zakonov in zakaj so v novo besedilo vključili Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ravno tem spremembam smo namreč nekateri v času usklajevanja v končnem besedilu nasprotovali. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti se tudi v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča možnost, da lahko pokojnik do pogreba leži doma. Torej bi lahko ponovno vpeljali prakso iz prejšnjega stoletja, ležanja pokojnika na parah doma. To nima prav nobene zveze z debirokratizacijo. Mnogi pa veste oziroma ne veste, da je vlada z zakonom želela pospešiti izdajanje plačilnih nalogov za prekrške. Policisti bi lahko izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška. Domnevni storilec bi lahko svojo pravico do obrambe začel uresničevati šele na sodišču, kjer bi se na podlagi naknadnih izjav pričelo ugotavljati dejansko stanje. Najbrž ni potrebno biti velik strokovnjak za prekrškovno pravo, da lahko ugotoviš, da v tem primeru ni šlo za odpravo birokratskih ovir za navadne ljudi, kot jih radi opisujejo v vladni koaliciji, ampak je minister za notranje zadeve želel policistom olajšati tako imenovano inkasanstvo. To pa pomeni, da bi bila reforma prekrškovnega prava iz leta 2003 odveč, saj bi ta zakon prekrškovne postopke zopet premaknil nazaj na sodišča. V domeno podobnih nesprejemljivih rešitev je sodil tudi predlog po katerem bi se lahko zakonska zveza sklenila tudi samo pred verskim uslužbencem in bi bila enako veljavna, kot če bi bila sklenjena pred matičarjev oziroma pooblaščencem oziroma županom. Nekateri so bili namreč mnenja, da gre za nepotrebno administrativno in tudi finančno obremenitev mladoporočencev. Najbrž ni odveč pripomniti, da bi slednja rešitev posegla v ustavno določen odnos med verskimi skupnostmi in državo. 7. člen Ustave namreč pravi, da so država in verske skupnosti ločeni. 53. člen pa navaja, da se zakonska zveza sklene pred pristojnim državnim organom. / znak za konec razprave/ Samo trenutek. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev se strinjamo, da je odprava pretirane birokratizacije koristna in pozdravljamo vsako odločitev, ki bo poenostavila upravne postopke. Žal pa ugotavljamo, da ta vlada v megazakone, kot je ta vključuje marsikaj, kar vanje ne sodi ali pa to dela na napačen način in brez upoštevanja ključnih deležnikov. / znak za konec razprave/ V poslanski skupini bomo pozivu enega od socialnih partnerjev prisluhnili, zato predloga zakona kljub temu, da so bile za nas nekatere najbolj sporne rešitve izključene, ne bomo podprli.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.

72. TRAK: (SC) – 14.55

(nadaljevanje) Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka in vsi navzoči v dvorani!
Veliko časa se že govori o tem koraku in sedaj ga je Vlada naredila, pripravila je Zakon o debirokratizaciji. Ljudje si pod pojmom debirokratizacije predstavljajo precej hitrejše postopke, manj prepisov in uporabe manj papirja. Debirokratizira kot takšna pa pomeni formalistično kot smo že slišali neživljenjsko upoštevanje prepisov zlasti pri uradnikih. Glede na to, da imamo pred seboj Zakon o debirokratizaciji bi mislili, da se bo z njim uredilo področje, da bodo državljani od tega imeli neposredno korist. Tudi to je smisel javne uprave in vsak uradnik bi moral imeti to pred očmi, ki obravnava državljana. Gre za to, da je javna uprava, javni servis za ljudi in ni namenjena sama sebi. Z debirokratizacijo bi Poslanska skupina Slovenska nacionalna stranka pričakovale predvsem to, da bi uradniki bili bolj dostopni do državljanov tudi na način, da telefon ne zvoni ure in ure prazno, kadar državljan kliče in sprašuje za nasvet oziroma želi določeno storitev. Tudi sami upravni postopki trajajo predolgo. Večina pravnih zadev je enostavnih, zato bi morale biti odločitve sprejete veliko hitreje kot so do sedaj. Bojimo se, da se z omenjenim postopki ne bodo pohitrili predvsem hitra odzivnost javnih uslužbencev si predstavljam pod pojmom debirokratizacija. Pod pojmom debirokratizacija si predstavljam tudi prijaznejše javno upravo na način, da se državljanov v primeru storitve prometnega prekrška izreče opomin. Ni vedno denarna globa tista sankcija za prekršek, ki doseže namen kaznovanja in velikokrat so te izrečen iz maščevalnosti. Zakon uvaja tudi novosti na področju vročanja. Po novem naj bi se vročalo na elektronski naslov obvestilo o vročitvi pa bi državljani prejeli preko SMS poročila. Pripombe imamo v delu in sicer v celotnem teritoriju države ni pokrit z internetom. Obstajajo sive lise, kar pomeni, da vsi državljani nimajo dostopa do internetnih storitev. To področje bi morali urediti preden urejamo način vročanja na elektronski naslov. Prav tako imamo v Republiki Sloveniji več kot 20 % državljanov, ki so stari več kot 65 let in se bojimo, da vsi niso vešči elektronskega poslovanja. Pozdravljamo ureditev v 30. členu, ki razširja odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev tudi na škodo povzročeno iz hude malomarnosti. Ta ukrep je dober, saj do škode ne pride vedno naklepno, ampak velikokrat iz malomarnosti, kar pa navsezadnje tudi veliko lažje dokazovati. Ta ukrep bo zagotovo pripomogel k temu, da bodo javni uslužbenci bolj strokovno in preudarno odločali v dodeljenih zadevah. Želimo si predvsem a politične in hitro odzivne javne uprave, ki bo delovala v korist državljanov.
Dotaknil se bom tudi Strateškega sveta, ki je bil kot že rečeno ustanovljen lani meseca maja. Bom pa vzel eden primer iz predvidene davčne debirokratizacije. Imam eden primer recimo o DMV (davek motornih vozil) se pravi na napoved za odmero Davka na motorna vozila je bil do nedavnega v eni obliki, A4 format eden list danes je ta isti obrazec na dveh listih se pravi tukaj je malo čudno. Ni več manj papirja je kontra produkt se pravi je več papirja, več podatkov za vnašanje in tako naprej. Tudi ti podatki, ki so zahtevani enostavno normalen človek jih ne more izpolniti. Toliko pač vsak ima svoj kot gledanja na ta Zakon o debirokratizaciji.
Hvala lepa za pozornost.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Lepo pozdravljeni.
Spoštovane poslanke, poslanci, predsedujoči, državna sekretarka!
Da je Slovenija zelo zbirokratizirana, polna administrativnih ovir,

73. TRAK: (NB) – 15.00

(nadaljevanje) je znano že dlje časa in to kljub dejstvu, da se od leta 2004 preko službe za odpravo administrativnih ovir ministrstva za javno upravo v Slovenije s tem področjem ukvarjamo. Ob dnevnem srečevanju z državljani, podjetniki, predstavniki gospodarskih združenj, kmetovalci, so vsi na področju administrativnih ovir enotni, ovir je preveč, postopki za pridobivanje dovoljenj soglasij pa potekajo predlogo. Tudi na številnih lestvicah konkurenčnosti, lestvicah ekonomske svobode dosega Slovenija slaba mesta predvsem zaradi prevelike regulative, prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov. Zaradi vsega omenjenega smo v SDS že v prejšnjem mandatu leta 2017, sklicali izredno sejo Državnega zbora in podali številne konkretne predloge debirokratizacije države. Kaj dosti se od takrat ni spremenilo, zato seveda v poslanski skupini SDS pozdravljamo Predlog Zakona o debirokratizaciji, ki je danes pred nami. Osnovni cilj zakona je poenotiti, poenostaviti življenje državljanov ter omogočiti lažje poslovanje podjetji ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odprave administrativnih ovir, le manj obremenjujoča zakonodaja bo izboljšala konkurenčnost gospodarstva in seveda posledično izboljšala standard državljanov. Zakon, ki je pred nami, je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so spremembe in dopolnitve zakonov, ki pa ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugem delu pa so prenehanja veljavnosti zakonov in njihovih podzakonskih aktov, ki se več ne uporabljajo. V Sloveniji imamo izjemno gostoto predpisov, imamo okoli 6 tisoč 700 zakonov od katerih jih je več kot 40 % neveljavnih. Imamo okoli 45 tisoč podzakonskih aktov od katerih je okoli 38 % neveljavnih. Vse skupaj je za državljane izjemno nepregledno. Na osnovi obstoječega registra predpisov državljanke in državljani ter drugi subjekti zelo težko ugotovijo kateri veljavni predpisi jih zavezujejo. Prav tako sta si pogosto začetek veljavnosti ter začetek uporabe zakona ali podzakonskega akta različna in precej nenavadno je, da v veljavi ostanejo podzakonski akti, čeprav se njihova zakonska podlaga razveljavi. Vsebinske poenostavitve se nanašajo na štirinajst zakonov. V nadaljevanju bom izpostavila nekatere pomembnejše spremembe. Da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki, se v zakonu prijave prebivališča in Zakon o centralnem registru prebivalstva dodajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu. Oba podatka bo državljan posredoval prostovoljno. Poenostavlja se vročanje dokumentov ali aktov, ki jih izdaja državna uprava, ki bo namesto po redni pošti potekal na elektronski naslov, ki bo povezan s telefonsko številko v kolikor se bo posameznik za takšen način vročanja seveda odločil. Šlo bo za prostovoljno izbiro. Pomeni pa bistveno poenostavitev, saj več ne bo potrebno iti na pošto in tam prevzemati pošiljke. Sklepi javnim uslužbencem se bodo lahko vročali na službeni mail. Ukinja se žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, obvestilo o poslani pošiljki pa bo mogoče tudi preko SMS sporočila. Odločbe bodo po novem lahko ob ministrih podpisovali tudi državni sekretarji, kar zagotovo razbremenjuje ministre pri njihovem delu. Omogoča se, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. Omogočeno bo, da bo naloge opravljanja zavarovalnega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam, kar pomeni, da se bo s tem omogočilo izvajanje naravovarstvenega nadzora, tudi občinski in medobčinski upravi. Glede Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije Vlada predlaga, da izjave ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe ni treba več pridobiti v postopku sklepanja vsake pogodbe, temveč le še v primeru koncesije javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila. V zakonu o športu se ukinja dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvit strokovnih delavcev v športu. Zakon prinaša tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki bo zakonodajo naredil preglednejšo,

74. TRAK (VI) 15.05

(nadaljevanje) saj bo na enem mestu objavljena vsa uradna prečiščena besedila državnih predpisov. Uradni register bo vseboval vse veljavne državne predpise, kamor sodijo zakoni, ki jih sprejemamo tukaj v državnem zboru te podzakonski akti, ki jih sprejema vlada. Prav tako se bo naredilo prečiščenje zakonov in aktov, ki ne veljajo več. Danes namreč še vedno obstajajo in se še celo uporabljajo podzakonski akti, ki so nastali na podlagi zakonov, ki več ne veljajo. Finančna sredstva za postopno vzpostavitev uradnega registra bodo za naslednjih pet let zagotovljena iz sredstev EU, konkretno iz sklada za okrevanje in odpornost. V drugem delu zakona se razveljavlja več kot 200 zakonov in z njimi povezanimi podzakonskimi akti, ki se več ne uporabljajo. Pri tem se dosledno udejanja spoštovanje 154. člena Ustave, ki objavo v Uradnem listu zahteva tudi pred prenehanjem veljavnosti državnih predpisov, izpostavlja mehanizem prečiščevanje pravnega reda, ki bo preprečeval kopičenje predpisov, ki s zaradi potečenega časa ali drugih sprememb več ne uporabljajo. Seveda so potrebne še številne spremembe. To je prvi tovrstne zakon in verjamem, da je to šele začetek in seveda tudi prva pot k debirokratizaciji države. V Slovenski demokratski stranki bomo ta zakon v prvi obravnavi seveda podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kot zadnje stališče Poslanske skupine LMŠ bo predstavil gospod Rudi Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane in spoštovani!
Podtikanje kukavičjih jajc v zakonodajo ves čas delovanja te vlade stalna praksa in tudi zakon o debirokratizaciji je snovalcem, za katere pravzaprav niti ne vemo kdo so, uspelo vrniti cel kup drobcev, ki z osnovno vsebino nimajo nobene zveze. Zakon je, tako kot še mnogo njih, pravi let na kukavičjim gnezdom. In res je, da je eno izmed večjih kukavičjih jajc izpadlo iz tega zakona na pritisk javnosti, strokovne javnosti, socialnih partnerjev. V bistvu pa pravzaprav zaradi umanjkanja glasov poslancev Desusa, kot smo lahko slišali.
V LMŠ nas ne čudi, da so zakonu nasprotovale pravne službe ministrstev. Ministrstva sama niti niso hotela nastopiti kot predlagatelji. Besedilo so usklajevali zgolj na ravni kabinetov ministrov, predlog zakona je prišel neposredno iz kabineta predsednika Vlade, pa bi pričakovali, seveda, da bo tak mega zakon pospremljen s takšnimi fanfarami letošnjo pomlad, da bo tak zakon tukaj branila cela vrsta ministrov, takšen mega zakon. Ampak seveda po drugi strani pa ne čudi, da jih ni tukaj, saj prav veliko opravka s tem zakonom niti niso imeli. Služba vlade za zakonodajo je zakon dobesedno raztrgala, ampak tega mnenja ne boste našli, ker je neuradno. Ker se je vladna služba, ki skrbi za zakonitost vladnih odločitev – Pazite to! – morala po neuradni poti dokopati do predlaganega zakona. In ugotovila je, da je na mnogih mestih ustavno sporen, škodljiv za državo in finančno obremenjujoč. Ampak kot rečeno, tega javnost ne more nikjer prebrati. Boste pa našli izrazito odklonilna mnenja cele vrste organizacij, od sindikatov do Zveze potrošnikov, informacijske pooblaščenke in drugih, ki so pa seveda nastala spontano, kakopak. saj zainteresirana javnost ali katerakoli javnost k nastajanju zakona ni bila pripuščena. Torej, o zakonu, ki naj bi lajšal vsakdanje življenje državljanov se državljani nimate pravice

75. TRAK: (NM) – 15.10

(nadaljevanje) izrekati, kaj šele pravice sooblikovati ga, ker ta oblast edino ve, spoštovane državljanke in spoštovani državljani, kaj je za vas dobro, edino ona to ve. Življenje naj bi vam krojil strateški svet za debirokratizacijo, za katerega niti ne vemo, na kakšni podlagi deluje, komu razen predsedniku vlade morda sploh odgovarja. Strateški svet ima moč in nobene odgovornosti. Ampak po enakem modelu deluje tudi neformalna svetovalna skupina pod Lahovnikovim vodstvom, pa za vlado pripravlja protikoronske ukrepe, prav tako brez sodelovanja zainteresirane javnosti. Zato pa s celo vrsto kukavičjih jajc, ki na koncu v mnogih primerih ne zdržijo ustavne presoje. Snovalci tega zakona želijo v javnosti ustvariti všečen vtis, da bodo zmedo in prenormiranost države z 20 tisoč predpisi na mah odpravili z 20 tisoč prvim zakonom. Tega se loteva vlada, ki je v poldrugem letu sproducirala več kot 100 zakonov, blizu tisoč - ali pa kdo bi sploh štel - drug prepisov in povzročila takšen pravni nered, da ga še leta ne bo mogoče sanirati. Zdaj posegajo po novem v 14, prej pa v 20 zakonov z enim samim megazakonom. Sicer pa vlade Janeza Janše so nagnjene k takšnemu megalomanstvu, saj še pomnimo zloglasni ZUJF, po skoraj desetletju vsega še vedno nismo docela znebili. V LMŠ smo prepričani, da bi v tem trenutku ta vlada storila največ za debirokratizacijo, ko bi šla za seboj pogledat ves pravni balast, ki ga je navlekla v 9 protikoronskih zakonov. In ko bi dovolila svojim lastnim pravnikom, da prečešejo ta pravni red, vključno s kopico odlokov, med katerimi najdemo vrsto protiustavnih, to bi bil korak, vsaj majhen korak k debirokratizaciji družbe. Daleč največje kukavičje jajce v zakonu z debirokratizacijo v resnici sploh ni imelo nobene zveze. Tako kot so zadeve priletele v ta zakon z vseh vetrov, so nekatere iz njega tudi odletele, pa ne zato, ker bi ta vlada sprevidela svoje zmote, ampak preprosto zanje ni bilo dovolj glasov. Kaj je uvedba socialne kapice pri 6 tisoč evrih? Razbremenitev razvojnega kadra, da mladi fantje ne bodo odhajali v tujino. Dajte no, to je v resnici povsem neupravičen odpustek menedžerjem z najvišjimi zaslužki in odstop od temeljne družbene solidarnosti. Rušenje solidarnosti znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa zaradi dodatnega bremena za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki znaša okoli 100 milijonov evrov, po nekaterih ocenah celo 130 milijonov evrov letno, slabi vzdržnost teh 2 blagajn socialnega zavarovanja. Zato v LMŠ sprašujemo, kje je tu administrativna razbremenitev. In vam tudi odgovarjamo, ja tukaj pa res nikjer, finančna pa ja in to znatna za najbolje plačani menedžerski kader. Bo to prispevalo h gospodarski rasti in rasti potrošnje prebivalstva, seveda ne bo, z ničemer tega ne boste podkrepili. Bo to prispevalo k rasti luknje v pokojninski in zdravstveni blagajni? Seveda bo in to znatno. No zdaj tega ni več v zakonu, ampak seveda ne verjamemo, da se pa ne bo pojavilo to nekje drugje. Pa tudi, če v tem zakonu tega ni, je to še zdaleč premalo, da bi v LMŠ ta zakon podprli. Kaj bo k debirokratizaciji pripomogel sporen obvod Uradnega lista, sprašujem. Razen, da bo davkoplačevalce že v startu stal 780 tisoč evrov. Zakoni v Sloveniji začnejo veljati po objavi v Uradnem listu. Kdaj pa naj bi jih vpisovali še v nek drug uradni register, češ da to bo pa zdaj pa trajni dostop do veljavnega pravnega reda. Ja, saj to že imamo

76. TRAK: (TB) – 15.15

(nadaljevanje) Pravno-informacijski sistem omogoča vpogled v slovensko in evropsko zakonodajo in sodno prakso, torej, ima veliko širši spekter in zdaj, če pa kdaj ne deluje, pa ga je treba pač posodobiti. Zanimivo, za vodenje tega novega registra bo potrebna gospodarska javna služba, kriterije za izbiro izvajalca bo določila Vlada, ena izmed družb, ki dela v tej smeri pa že več let izbira najuglednejšega davčnega svetovalca in že več let na tem izboru zmaguje Ivan Simič, tvorec ideje o tem vzporednem registru. Ampak, seveda, nočem špekulirati, najbrž gre v tem primeru za popolno naključje, kot mnogokrat pri potezah te Vlade. V naslednjem primeru sicer ne vem, ali gre za naključje, priča pa, kako samopašno in ne oziraje se na to, kakšno zakonodajo predlaga ta Vlada, deluje ta strateški svet za debirokratizacijo oziroma njegov ideolog, Ivan Simič.
Namreč, skoraj hkrati s tem, ko je Vlada poslala v parlament zakon - pripravili smo ga še v vladi Marjana Šarca -, na podlagi katerega osebna izkaznica po novem vsebuje digitalno potrdilo za lažje poslovanje ljudi z državo, je prišel v parlament ta zakon, ki elektronsko poslovanje z državo zreducira skorajda na raven Facebooka, da ne rečem, Twitterja, ki je pa tako ali tako že skoraj uradni list te Vlade oziroma njenega predsednika. Vročanje uradnih pisanj naj bi zdaj teklo kar po navadni elektronski pošti, s čimer se drastično zmanjšuje varnost pri poslovanju državljanov z državo, prav tako pa pušča odprta vprašanja dokazovanja vročanja, česar pošiljanje navadne elektronske pošte seveda ne omogoča.
Dovolj je, da nekdo ve za moje geslo za gmail. V fizičnem svetu bi moral vsaj vlomiti v »kaselc«. Tukaj to ni potrebno. V tem je ta ogromna razlika med poslovanjem z državo s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila in Facebook vročanjem uradnega pisanja. Še v času vlade Marjana Šarca smo pripravili vse potrebno za delovanje sistema za elektronsko vročanje in ta sistem deluje, po katerem imajo državljani možnost prejemanja elektronskih dokumentov na državni portal e-uprava. V času epidemije, ko se je izrazito povečala potreba po varnem elektronskem poslovanju državljanov z državo, Vlada ni ničesar storila za promocijo pomena digitalnih potrdil. Ko je bilo treba pridobiti digitalna Covid-na potrdila, pa je ta ista država od ljudi terjala kvalificirala potrdila in stresala nanje jezo, ker si tega niso že davno pridobili. In kaj bo k debirokratizaciji pripomoglo, če bodo v upravnih postopkih odločbe izdajali tudi državni sekretarji? Da bo to administrativno razbremenilo ministre. Ja, to res državljanom ogromno pomeni. Ministrom pa, seveda, saj bomo razbremenjeni odgovornosti.
Javni arhitekturni natečaji so po prepričanju te Vlade prav tako administrativno breme, dovolj visoka raven kulture urejanja prostora je pač stvar najnižje cene na hitro najboljše obveščenih ponudnikov. Že res, da je tudi določilo o brisanju natečajev letelo iz tega zakona, ampak ne zato, ker bi Vlada spremenila odnos do njih. Tudi to se bo zanesljivo pojavilo v kakšnem drugem zakonu kot podtaknjenec, seveda.
Strokovne komisije za izbor kulturnih programov za sofinanciranje bodo samo še privesek, ki ne bo v ničemer odločal, odločal bo minister. Sanje stranke SDS disciplinirati kulturnike se torej v tem zakonu uresničujejo, javne uslužbence pa bodo predstojniki premeščali kar prek elektronske pošte. No, tisto, da bi pa vam policist izdal plačilni nalog, brez vaše izjave in brez opisa prekrška, pa je bilo očitno,

77. TRAK: (VP) 15.20

(nadaljevanje) v nekem trenutku še za to vlado preveč in je letelo iz predloga zakona, ampak tudi to lahko pričakujemo, da se bo slej ko prej pojavilo nekje drugje.
Sicer pa v LMŠ ob upoštevanju ignorantskega odnosa sedanjih oblastnikov do vseh, ki v normalni parlamentarni demokraciji morajo sodelovati pri pripravi zakonodaje, lahko ugotovimo le, da smo za vlado Janeza Janše pravzaprav državljani administrativno breme. Ne glede na potencialno nezakonitost in ustavno spornost mnogih členov tega zakona je že predlog zakona sam v celoti ustavno sporen. 44 člen Ustave določa, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali pa po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev, tukaj pa je šlo brez kakršnekoli javne razprave, brez sodelovanja stroke, še celo lastnih ministrstev te vlade. Brez socialnega dialoga je nastal zakon, ki zadeva slehernega državljana, in to je nesprejemljivo. Zgolj z všečnim naslovom, da gre za debirokratizacijo, se ne da prikriti dejstva, da je tej oblasti ravno za ljudi kaj malo mar. Javna razprava je namreč standard in za ta standard smo se v tej družbi dolgo trudili. Zakone je treba pisati skupaj s tistimi, ki so jim namenjeni, v vsakdan katerih posegajo, tu pa lahko preberemo, da je bil zakon predstavnikom javnosti predstavljen v okviru strateškega Sveta za debirokratizacijo - pojasnjujejo nam, da je javnost sodelovala tako, da so zakon pripravljavci predstavili pripravljavcem. In zaradi tega se bodo seveda pripravljavci morali še bistveno bolj poglobiti, da bi za LMŠ tak zakon bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Zato bomo seveda to besedilo zavrnili.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.
Kot prva dobi besedo gospa Anja Bah Žibert, pripravi se mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Lep pozdrav vsem skupaj, tako vsem v dvorani kot tudi našim državljankam in državljanom pred malimi zasloni.
Zdaj, naslov predmetnega zakona, ki ga danes obravnavamo, je predlog Zakona o debirokratizaciji. Jaz bi mu dodala še podnaslov, in sicer Kdo je sprejel izziv in kdo si je upal. Namreč zakaj tako menim? 30 let Slovenije, več let govora o tem, da se utapljamo v nekih birokratskih vodah, da je debirokratizacija nujna, da je potrebno nekako razbremeniti tako naše gospodarstvo z raznimi administrativnimi ovirami kot nenazadnje olajšati življenje ljudem, imeli smo posebne službe, ki so se s tem ukvarjale in tako naprej. Rezultat? Nič. Pred dobrim letom in pol je zaprisegla aktualna vlada Janeza Janše in ena od smeri takrat napovedala, da se bo zavzela in naredila korak naprej tudi pri debirokratizaciji Slovenije. In danes govorimo o tem.
Zdaj, jaz sem res dobro poslušala vse predhodnike v stališčih in najbolj zanimivo je bilo, da so se večina njih in tudi večino časa ukvarjali s stvarmi, ki jih v tem zakonu sploh ni več. To je res zanimivo. Se pravi, to je tako kot da bi obravnavali nek predlog zakona, potem pa bi se ves čas v stališčih ukvarjali z osnutkom, ki je bil narejen enkrat prej.

78. TRAK: (ŠZ) – 15.25

(nadaljevanje) Ni smiselno in potrata časa, ker nečesa česar ni več je res nesmiselno o tem razpravljati. Ampak očitno česa drugega v tem zakonu niso mogli povedati, da bi mu nasprotovali, nekako je pa treba utemeljiti tisti večni ne pri levi opoziciji. Zdaj, če grem nekoliko po vrsti. Dejstvo je, da je predlog zakona nastajal z veliko pomočjo tako imenovanega strateškega sveta za debirokratizacijo, kjer so sodelovali številni strokovnjaki iz različnih področij. Jaz ne pristajam na tisto omalovaževanje, češ to je nastajalo na podlagi nekega strateškega sveta, ki ga je imenovala vlada. Ja, res je in v njem so sodelovali strokovnjaki. Tudi ti so predstavniki družbe in tudi ti so verjetno lahko zainteresirana javnost, kajne? In zadevo je vodil mag. Simič, ki je pravzaprav že kar veliko govoril o tem zakonu, meni je bilo pa zanimivo, ko je prvi predstavil predlog zakona, ko so ga seveda vprašali, pa na ta predlog zakona so številne pripombe, nekateri se bojijo rabe, ne vem, da bo prišlo do pretirane rabe ali pa celo do zlorab osebnih podatkov, posameznikov, bali so se kdo bo vse imel vpogled v te zadeve, pa to vročanje pošte elektronsko, pa ne več fizično in tako naprej. In on je dal eno zanimivo izjavo, ki sem si jo tudi jaz zamislila, ker sem se tega časa se jaz spomnim. Namreč omenjeni je bil nekoč direktor davčne uprave in nekoč je predlagal spremembo, če se spomnite vročanja pošte glede informativnega izračuna za dohodnino ali pa na primer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. To se je nekoč moralo vročati priporočeno, če se spomnite. To je državo kar nekaj stalo. Nenazadnje je obremenjevalo celoten sistem, ker je nekdo moral to dvigniti, če nekoga ni bilo doma je to stalo na pošti in tako naprej. Ne bom šla v podrobnosti. Ampak ko je to predlagal je bilo polno nekih zadržkov, nekih ovir, nekih zaskrbljenosti, skoraj tako, da se bo cel sistem, kar se tiče davčne ureditve sesul. Ni res. Ne le na to, da smo se navadili na ta način, ampak vidimo, da je več kot odličen in dobrodošel in da danes dobimo to v nabiralnik, po potrebi imamo možnost, da damo ugovor in tako naprej, ne bom šla v postopek.
In danes ko govorimo o Zakonu o debirokratizaciji, vsaj tisti, ki ste vsaj nekaj govorili o aktualnem zakonu in ne tistem, ki naj bi bil, pa ga ni več, je ravno v tem, da prinaša na različnih področjih spremembe, ki bodo olajšale življenja državljankam in državljanom in nenazadnje naredili Slovenijo, bom rekla za boljše poslovno okolje. seveda v tem zakonu ni vse, kar bi bilo potrebno na področju debirokratizacije storiti, ampak kot rečeno ta vlada si je upala in ta vlada je naredila. In ne samo to. Moramo vedeti, da ko je bilo napovedano, da se bo pripravil ta zakon nihče ni vedel, da bo tako zelo velik del obremenitve namenjen soočanju s covidom. Pa kljub temu se vse tisto, kar je bilo nekako obljubljeno izvaja. Zdaj, jaz sem poslušala, oprostite, eni so razlagali, da je zakon, ki je pred nami premalo

79. TRAK: (SC) – 15.30

(nadaljevanje) ambiciozen, da je v njen premalo rešitev. Drugi so rekli, da očitno debirokratizacijo razumemo povsem drugače. Nekateri so se ukvarjali z ZUJF in to iz tistih političnih opcij, ki so ZUJF v bistvu, kar je ostal dobesedno spremenili v stalni ukrep, ko bi ga lahko odpravili. Toliko o tem kako in kaj z ZUJF. Namreč vlada Janeza Janše je ZUJF predlagala kot takrat nujni ukrep in potem ni bil več potreben, ampak leve vlade so se odločile, da bomo z njim nadaljevale in posamezne zadeve spremenile v stalne, ne razumem zakaj. Skratka, ukvarjali so se z vsem živim, ampak povejte mi, saj v bistvu kdo mi pa lahko danes reče ali nekaj razumemo enako? Jaz nimam primerjave. Jaz Zakon o debirokratizaciji katere druge Vlade nisem videla, da bi lahko zadevo primerjala.
Kar se tiče ambicioznosti. Ne vem kdo lahko to ocenjuje, kajti ni nobene primerjave. Ima kdo drug kakšen predlog, ga je vložil kdaj? Jaz takšnega predloga nisem videla. Jaz mislim, da so takšni okraski pridevniški povsem odveč. Dajmo se ukvarjati s tem, kar je. Če karkoli manjka konkretnega in bi se dalo rešiti v tem zakonodajnem postopku predlagam, da to naredimo, zato pa imamo danes prvo branje in zagotovo bo tudi v nadaljnjih postopkih morda še kakšna zadeva, ki bo prišla kot dodatno ali pa kakšna zadeva, ki se bo delno korigirala. To je stvar nadaljnjih postopkov in o tem bi se bilo prav pogovarjati.
Ampak mogoče samo toliko za v pogled, zaradi državljank in državljanov k tej debirokratizaciji veliko govorimo, potem pa včasih zelo težko jo bo rekla ubesediš jo lažje kot mogoče vidiš kaj pravzaprav v življenju vse to pomeni. Sedaj, če bi gledali iz gledišča števila predpisov in nekaj aktov, ki jih ima ta država, potem bi lahko rekli, da od teh 30 letih pravzaprav je bilo nekomu bolj pomembna birokratizacija države, da nekomu sploh ni bilo do tega, da bi bila država debirokratizirana. Zakaj? Odgovor je preprost. Bolj kot so stvari zakomplicirane manj so razumljive za ljudi. Bolj kot neki postopek zapleteš težje ga bodo ljudje razumeli in težje se bodo tudi odzvali. Tukaj je ključ do tega zakaj je pa vendarle nastopil čas, da je ta debirokratizacija nujna. Poglejte, tako imenovani register pravnih predpisov to mogoče tudi v vednost državljankam in državljanom bom mogoče tukaj šla malo bolj podrobno. Mi imamo register pravnih prepisov. V njem je bilo na presečni datum 6. maja lanskega leta 52 tisoč 269 predpisov in drugih aktov. Si predstavljate 52 tisoč 269? Za boga povejte mi osebo v tej državi pa tudi pravnike, vrhunske pravnike pa predavatelje, če kdo lahko reče, da pozna vsaj 30 % do dobra teh predpisov. Po moje, ga ni. Ampak, poglejte kako imamo mi urejene te predpise. Veljavni predpisi – skratka govorim o tej številki, ki jo delim sedaj po kategorijah – so označeni z zeleno piko. Veljavni predpisi, ki se še ne uporabljajo so označeni z oranžno piko. Potem imamo veljavni predpisi, ki se več ne uporabljajo in so označeni z črno piko. Potem pa imamo neveljavne predpise, ki se še uporabljajo, te imajo zeleno rdečo piko. In imamo neveljavne predpise,

80. TRAK: (NB) – 15.35

(nadaljevanje) ki imajo rdečo piko. Oprostite, ampak jaz včasih se že sprašujem tudi ko naše strokovne službe vlagajo kakšne predloge, da vse skupaj ne brkljajo, in da vlagajo zakone na kakšen predpis, ki je že v kategoriji, bom rekla, no ajde, eno, zeleno-rdeč, ali celo rdeč ali pa črn, saj sploh ni pomembno, in spregleda zeleno. Ampak tako to je. Tako to je. Si predstavljate. Prej je bilo nekje rečeno, da gremo nazaj v srednji vek. No, jaz ne vem v katerem smo tukaj. Roko na srce, oprostite za vse to, ampak kdor uporablja ta sistem, pa ima celo kakšno bolezen kjer pač barvno nekatere stvari ne more videti, še sploh ne ve kateri predpis velja. Res smo smešni, včasih smo res nekje še tam za luno jaz rečem. No, in kaj je najbolj pomembno pri vsem tem je, da nekako statistika kaže, da se povprečje na leto dni pojavi 77 nekako zakonov na novo in okoli 262 podzakonskih aktov. To je letno in to je nekako povprečje. Skratka res smo obremenjeni s temi zakoni in predpisi in tukaj je pač potrebno generalno stvari spremeniti, res prečistiti, narediti pač sistem takšen, da bo uporaben, da bo prijazen do uporabnikov in nenazadnje, veste če pač navaden državljan uporablja, prej je bilo rečeno veliko, tukaj bi se nekateri ukvarjali z družbenimi omrežji, ampak samo, če uporabljaš Google in iščeš nek zakon, včasih, veste, ne prideš do aktualnega zakona. Prideš že, ampak še prej pa najdeš vse prej še kaj drugega. Tako da, nek tak enoten sistem kjer bo povsem jasno, se mi zdi za čisto osnovne zadeve povsem nujno.
Kar je pomembno v tem zakonu je, da je seveda sestavljen iz dveh delov. Prvi del zakona nekako posega v 14 različnih zakonov. To so različni, iz področja pravosodja, notranjih zadev, javne uprave, financ, dela kmetijstva, okolja in prostor, izobraževanja, zdravja. Skratka, različna področja. Jaz ne bom naštevala kaj vse k posameznim področjem ali pa v kaj glede posameznega zakona sedaj ta zakon prinaša kot spremembo, kajti mislim, da je prej kar nekaj minut za to namenila kolegica Suzana Lep Šimenko in je bila zelo konkretna kaj in kako. Pomembno se mi zdi tudi tisti drugi del zakona, ki bo pa v bistvu bil namenjen temu, da se bodo pač tiste zadeve, ki so potrebne, tudi ukinile in jih več ne bo. To je tudi pri tej količini predpisov več kot pomembno.
Zdaj, zdaj pa samo še nekaj odgovor na tiste, ki so imeli pa glede na pomisleke, vsaj toliko so se dotaknili aktualnega zakona, da so se pa vendarle, pač kakšno zadevo izpostavili. Mogoče v odgovor tistim, ki so govorili o elektronski obliki vročanja. Kot sem jaz razumela, lahko da je napačno, ampak gre za možnost, ki jo bo nekdo imel, če nekdo nima elektronske pošte ali pa računalnika, pač te možnosti seveda nima. Nekaj drugega se mi zdi bolj pomembno. Nekateri so izrazili skrb, da bo zdaj pa država imela neverjeten pregled nad posameznikom, imeli bodo njihov elektronski naslov, celo telefon. Zdaj, sploh v času korone, jaz rečem, ker v času korone se je vedno več ljudi

81. TRAK: (NM) – 15.40

(nadaljevanje) odločalo za spletne nakupe, spletno nakupujejo celo hrano, pač vse artikle, različne zadeve, urejajo tudi spletno, tudi spletno banko imamo in tako naprej. In pri vseh teh zadevah, če želiš uporabljati, bom rekla, nek spletni nakup, čisto preprosto zadevo, samo mogoče za 5 evrov, 10 evrov, veste kaj vse morate dati, vse svoje osebne podatke, ne samo telefon in elektronski naslov, celotne podatke. Celo nekateri hočejo letnice točne rojstva, EMŠO in tako naprej. Skratka, če kdo misli, da s tem ukrepom tukaj pri debirokratizaciji želi kdo nadzirati državljane, se smeši. Sploh na to glede na to, kaj vse moraš na drugi strani dati za nek manjši nakup. Pa še nekaj, ker pač izbereš tudi način dostave, te nihče ne vpraša, da bo s tvojimi podatki razpolagala tudi Pošta Slovenije, pa razpolaga, pa razpolaga. Tako da jaz mislim, da je ta skrb odveč in da pojdimo s časom naprej in omogočimo takšen hitrejši način. Kar se tiče pa tega, ne bom pač komentirala, da nekateri menijo, da glede Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kar se tiče, bom rekla, zadnjega slovesa od pokojnina, ne sodi. Jaz mislim, da v ta zakon to sodi. In ne bi rekla, da gremo na ta način s časom naprej, ampak pustimo ljudem njihovo kulturo in pustimo možnost, da se od svojcev, od tistih najbližjih poslovijo na svoj način, na svoj, če je to mogoče, če je to mogoče. Nekaterim to pomeni ogromno. In ne vem, zakaj ta možnost ne bi bila dana. Tako kot se odločajo ljudje za različne načine pokopa, tako je v teh manjših krajih, po moje, kjer ta tradicija je še bolj živa, zagotovo to ljudem pomeni veliko. In če jim pomeni veliko, zakaj jim te možnosti, seveda to kot možnost ne bi nudili. Toliko.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Naslednja ima besedo mag. Bojana Muršič, pripravi se gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Kolegica pred mano je kar začela s pompoznim nastopom, kako si ta vlada upa, kako je naredila, kako bo olajšala življenje ljudi s tem Zakonom o debirokratizaciji in zakaj smo se poslanske skupine pri predstavitvi stališč ukvarjale z zakonom, ki ga na koncu koncev ni več. Mi bi še danes imeli ta zakon, v kolikor ne bi bilo toliko pripomb in v bistvu s strokovne javnosti in šele takrat, tik pred, 5 pred 12 se je ta zakon pred obravnavo, se je zakon umaknil. In danes govorimo pa res o drugem oziroma o malce prečiščenem, ne govorimo več o več kot 20 zakonih, ki jih spreminjamo, ampak zgolj o 14. Toliko mogoče za uvod.
Predstavnica vlade je navedla tudi, da se s tem zakonom preprečuje nadaljevanje kopičenja zakonodaje. V enem delu seveda se s tem tudi strinjam, v tem drugem delu, ki ga ta zakon prinaša, kjer se črtajo posamezni zakoni, ampak vam bom v nadaljevanju povedala, kje vidim pa večje težave. In tudi ja, absolutno se strinjam s tem, da je potrebno v Sloveniji debirokratizirat zakonodajo in odpravit administrativne ovire. Ampak ali bodo, ali bo ta zakon prinesel boljše poslovno okolje in njegov razvoj, se pa res vprašam, ali je ta prava pot. V zakon se posega z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo, posega se v 113.

82. TRAK: (VP) 15.45

(nadaljevanje) člen, kjer se črtata dva stavka, s katerim, pa bom jih navedla: minister lahko zavrne predlog komisije glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta in ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve kot je predlagana v predlogu strokovne komisije; minister lahko vrne javni kulturni program na kulturni projekt v ponovno presojo samo enkrat. Zdaj mi pa vi povejte, kje je ta hitrost, kako bo to vse skupaj hitreje potekalo. Kajti v obrazložitvi tega 40. člena pa govori o tem, da bo s tem ukrepom pospešena hitrost odločanja in povečana učinkovitost. Jaz je v tem delu ne vidim. Prav tako smo dobili opozorilo s strani društva Asociacija, ki seveda jaz sama poznam ta zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, da je potreben sprememb. Ne vem, zakaj ne gremo v celovito spremembo tega zakona, kajti to je pomembno.
Potem kaj ima člen spodbudnim poslovnim okoljem Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, o katerem je kolegica pred mano tudi govorila, kjer bo v bistvu imeli možnost tam, kjer je manj kot 3 tisoč prebivalcev, da se pač svojci poslovijo od svojca in ležijo na domu, kaj ima ta člen zakona z debirokratizacijo? Tukaj se mi res postavlja vprašanje. Če smatramo, da je to potrebno spremeniti, dajte, vložite spremembo tega zakona. Kajti tukaj se kar postavljajo vprašanja, kaj bo potem s tem zakonom oziroma s tem členom, kajti 24-urna dežurna služba še bo vedno naprej delovala. In v primeru, da bo šlo za izločitev krajev z manj kot 3 tisoč prebivalci, pa ima, lahko tudi rečem konkretno, recimo na Prevaljah in Ravnah bo ta storitev potem bistveno dražja, dražji bo prevoz, ki zdaj znaša prvi prevoz 159 evrov na posameznega pokojnika. In sami vemo, kako se ta izračuna. Ta cena se bo podražila za več kot dvakrat. Idite z zakonom, posebnim zakonom, mislim posebnim, s tem konkretnim zakonom, ne tiščite tega v zakon o debirokratizaciji, kajti ta člen zakona res ne sodi v ta zakon o debirokratizaciji.
O Zakonu o Uradnem listu je bilo že toliko povedanega, da se res sploh ne mislim spuščati, kajti tudi vladna zakonodajna služba ima tukaj polno pomislekov, polno pripomb, ki pa se niso spremenile od prvega osnutka, kajti ostal je v tem delu povsem enak. In je tudi po mnenju ustavno sporen, v praksi pa celo, zdaj ne vem, jaz tega ne morem presojati, neizvedljiv. Tako smo dobili informacije. Tudi Vrhovno sodišče nas opozarja na 27. člen Zakona o debirokratizaciji, na 32. člen, pa še na vrsto drugih členov, da v bistvu niso upoštevane njihove pripombe.
In ja, cilj bi res moral iti v smeri zmanjšanja birokratskih predpisov, s tem posledično tudi zmanjšanja predpisov. Tako je povedal tudi sedanji predsednik vlade Janez Janša 8. 5. 2017, ko je izjavil »več predpisov, manj je svobode in pravne varnosti za državljane, večja je moč birokratizacije in več je korupcije. Nujen je program, ki bo terjal, da se vedno, ko se sprejema nov predpis, nekaj prejšnjih združi ali ukine, torej najmanj dva na enega«. Zdaj pa se sprašujem na tem mestu ali ta zakon temu sledi. Po moje ne. Vzpostavlja še večjo nejasnost zakonodaje in le malo posega v bistvo in srž naše zakonodaje, v zmanjševanje birokracije. Zakaj pa to navajam? Navajam pa tudi zaradi posledičnih zakonov, ki jih bomo sprejemali. In jutri imamo v obravnavi

83. TRAK: (ŠZ) – 15.50

(nadaljevanje) Zakon o dolgotrajni oskrbi, v katerem sploh nimamo opredeljeno financiranje. In zakaj nimamo opredeljeno financiranje? Ker ta vlada še danes ne ve kako bo financirala ta sistem dolgotrajne oskrbe. In kaj se bo še naprej dogajalo? Na podlagi tega zakona, če bo sprejet o dolgotrajni oskrbi, bomo dobili še en nov zakon. Nov zakon, Zakon o financiranju dolgotrajne oskrbe. Pa spet naredimo iz enega zakona, spet dva zakona. Zakaj ne bi bilo v Zakonu o dolgotrajni oskrbi urejen sistem financiranja, na to nas vsi opozarjajo. In vrsto takih stvari je. Tudi če gledamo PKP-je, ki smo jih sprejemalo se je posegalo v vrsto drugih zakonov in enostavno se nam to vse skupaj samo širi, namesto da bi krčili. Absolutno se pa strinjam, da je potrebno zakonodajo krčiti. In da bodo tisti zakoni, ki jih bomo imeli jasni, berljivi in da jih bodo razumeli tako strokovni sodelavci, tako pa navaden državljan, ki bo to moral uporabljati. O Zakonu o prijavi stalnega prebivališča in Zakonu o centralnem registru se seveda dodajalo oziroma seveda na željo, mobilna številka, pa elektronski naslov, da bi se omogočalo hitrejše in učinkovito pogovor oziroma kontaktiranje med uradnimi osebami in tudi s posamezniki. To se sliši zelo, zelo fajn, ampak zavedati se je treba, da posamezniki številke telefonske menjujejo, elektronski naslovi se tudi menjujejo. Zakaj se menjujejo? Zaradi tega, ker prihaja do vdora v elektronske naslove in potem tega naslova več ne uporabljaš in ponovno moraš kot posameznik sporočati spremembo, to je spet en dodaten del. Ob tem se pa še kar pozablja, da imamo več kot 620 tisoč upokojencev, med njimi po vsej verjetnosti dobra polovica, ki je na koncu koncev ne obvladajo računalniških znanj, nimajo elektronskega naslova, nimajo telefona oziroma telefon še mogoče imajo, ne znajo pa sms-ov uporabljati. To vam lahko iz zagotovosti tudi povem. Da pa ne omenjam še tisto ključno, ker posledično če imaš to, rabiš pa tudi računalnik in ljudje, starejši, upokojenci nimajo računalnikov, ker si jih ne morejo kupiti. Tako, da kljub temu, da je to vse skupaj prostovoljno je potrebno razmišljati tudi v tem kontekstu, v razmislek za naprej. Moram pa se dotakniti tudi tega Zakona o splošnem upravnem postopku in tudi tega, da lahko državni sekretarji odločajo o zadevah brez Zakona o splošnem upravnem postopku. Tukaj pa res imam velik, velik zadržek oziroma se s tem absolutno ne strinjam, ker vemo kdor odloča, vodi in odloča v postopkih mora imeti ustrezno, prvič, ustrezno izobrazbo, drugič mora opraviti izpit. In če imaš izobrazbo pete stopnje, opravljaš izpit za peto stopnjo. Če imaš izobrazbo in zahtevnostno delo za šesto stopnjo, delaš za šesto stopnjo izpit. Zakaj to navajam? Zaradi tega, ker sem sama delala dvakrat izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku, kajti najprej sem imela za šesto stopnjo opravljen izpit, kasneje ko pa sem doštudirala, sem pa opravljala celo za sedmo. In osnova Zakona o splošnem upravnem postopku bi moral tudi vedeti oziroma poznati državni sekretar, v kolikor bi odločal v zadevah. In absolutno, to ne vem zakaj ne bi, mislim zakaj tiščimo v ta zakon in absolutno to v nadaljnjem postopku, v kolikor bo zakon šel čez, bo treba uskladiti oziroma prilagoditi, kajti naj se vsak nauči teh osnovnih načel Zakona o splošnem upravnem postopku. Veliko o tem zakonu bi se še dalo kljub temu govoriti, ne glede na to, da so nekateri povzemali star zakon, mislim prejšnjo verzijo zakona, pa zdaj imamo novo obliko, ampak res, jaz mislim da bi bil že res čas, da se začnemo ukvarjati s tistim kar je srž tega

84. TRAK (VI) 15.55

(Nadaljevanje) problema, debirokratizacija in manj administriranja. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja razpravljavka je gospa Nataša Sukič, pripravi e gospod Aleksander Reberšek.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoča. Povedanega je bilo že dosti. Pred nami je predlog zakona, ki ima v resnici bolj malo, da ne rečem, skoraj nič skupnega z debirokratizacijo kot tako. Res, praktično nič skupnega.
Vlada Janeza Janše, ki dela eno, govori pa drugo, vztrajno še naprej gradi svojo podobo proti birokratske, na učinkovitosti utemeljene vlade. Zato raje vlada kar z odloki večinoma in bolj malo z zakoni, zato ker je to hitro, učinkovito in praktično čez noč. Zato ustanavlja ad hoc delovne skupine, ki naj bi pospešile prehod države v digitalizirano in debirokratizirano družbo. Zato predlaga navsezadnje ta zakon o debirokratizaciji, dimno zaveso z zvenečim in všečnim naslovom, ki bo s poseganje in brklanjem po pravnem redu Republike Slovenije ustvarila popolno zmedo in omogočila plodno okolje, da ne rečem močvirje z uresničevanjem klientailističnih interesov določenih skupin in posameznikov. Takšni omnibus zakoni, ki posegajo v mnoge druge zakone namreč vpeljujejo popolno nepreglednost in so namenjeni predvsem temu, da bodo najbogatejšim in najvplivnejšim dali še več in komu iz pravega okrožja omogočili dodaten posel z državo. Eden glavnih argumentov za pripravo tega zakona o debirokratizaciji, ki ga je vlada, mimogrede, pripravljala v popolni tišini nima ustaljenih procedur, mimo poslovnika vlade, je, da je veliko število predpisov ključna birokratska ovira, ki greni življenje podjetjem in državljanom. Toda samo tretja Janševa vlada je do sedaj, se pravi od prevzema oblasti, sprejela že več kot sto zakonov in več kot tisoč podzakonskih predpisov, kdo bi to sploh še štel. In vsi ti so polni raznih administrativnih ovir ter kršitev Ustave, kršitev človekovih pravic zaradi katerih jih obravnava, celo pogosto obravnava Ustavno sodišče. Pod pretvezo zmanjševanja predpisov gre torej v bistvu za upravičevanje obstoja Simičevega strateškega sveta. Vladne napovedi o velikem zmanjšanju administrativnih ovir na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju se do sedaj niti približno niso uresničile, vsaj jaz ne vem, da bi se. Odprava administrativnih ovir in vzpostavljanje konkurenčnega poslovnega okolja, s katerim vlada utemeljuje pripravo tega zakona, sta seveda vedno dobrodošla, če bi vlada s tem mislila resno. In če to ne bi bila Janševa vlada, če ne bi šlo za ponavljanje sedaj že slovite prakse s katero vlada na enak način že ves čas epidemije. S sistemskimi nadzakoni s katerimi z enim zamahom posega v serijo drugih predpisov in ustvarja velikansko zmedo. Takšni so bili do sedaj vsi protikoronski paketi. V času druge Janševe vlade leta 20112 pa je bila ista zgodba zakon o upravljanju javnih financ, razvpiti ZUJF. Zakon naj bi tako v enem zamahu prečistil pravno nejasnost, določil prenehanje veljavnosti zakonov, ki ne morejo več ustvarjati novih pravic oziroma obveznosti. Dotika se torej pravnih predpisov, ki se ne uporabljajo in tako ne vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. Pa se vprašajmo, zakaj za vraga gre? Zakaj za vraga se je vlada odločiti sploh se ukvarjati s to nenujno zadevo v tako relativno kratkem mandatu, ko po drugi strani manjkajo številni nujni predpisi, predvsem pa zakoni, ki bi omogočali podlage za učinkovit boj proti epidemiji v kateri se nahajamo. Pod pritiskom opozicije in javnosti so se sicer v vladi nekoliko ustrašili in so umaknili prvotno verzijo zakona. Iz nje so

85. TRAK: (SC) – 16.00

(nadaljevanje) dejansko izbrisali najbolj sporne določbe v zvezi s socialno kapico, ampak nekaj potencialnih daril za zaslužneje pa še vedno ostala in to je verjetno ta razlog, da se danes ukvarjamo s tem predlogom zakona. Pa poglejmo katero darilo imam recimo v mislih. Recimo uvedbo novega uradnega registra prepisov, ki pomenijo v bistvu obvod od uradnega lista. Po prvi ocenah naj bi stal ta projekt tam nekje 780 tisoč evrov in ni naključje, da se s takšnimi, s tovrstnimi storitvami ukvarjajo kdo? Ravno podjetje povezano z Ivanom Simičem, vodjem projekta debirokratizacije. Zanimivo ali ne? Slučajno? Seveda. Kar nekaj denarja za storitev, ki jo že imamo. Kot je že danes Luka povedal za ene tisoč minimalnih neto plač. Malenkosti ali ne? V osnovi pa gre pri tem zakonu torej za ustavno sporen, za državo škodljiv in finančno obremenilen predlog zakona, ki nima prav nobene veze z debirokratizacijo, ampak prav nobene. Po eni strani posega v vsebine, ki spadajo v področne zakone, za katere skrbijo pristojna ministrstva, po drugi pa na neustrezen način razveljavlja predpise, ki so v slovenskem pravnem redu tako ali tako ne uporabljajo več. Že protikoronski paketi so pokazali, da želi Vlada nepreglednost izkoristiti za lažje uresničevanje klientelnih interesov skupin in posameznikov in tako želi Janševa vlada z Zakonom o debirokratizaciji pod pretvezo poenostavitve postopkov na hitro uvesti tudi nekatere spremembe, za katere so vlade v preteklosti iskale široko politično in strokovno soglasje. Takšni / nerazumljivo/ zakoni, ki posegajo v mnoge druge zakone vpeljujejo torej predvsem netransparentnost, nepreglednost zakonodaj in služijo vsem drugim ciljem samo debirokratizaciji ne. Hkrati so taki meta zakoni pokazatelj šibkosti vladajoče koalicije, ki večine v Državnem zboru nima in kot rečeno ali vlada z odloki ali pa spešta v en zakon vse živo, da povozi, potem 14 ali 20 drugih zakonov. To je dimna zavesa, ki je dragi moji niti 400 / nerazumljivo/ Hojsovega plina nad Ljubljano ne more preglasiti in še eden razlog več zakaj mora ta vlada nemudoma oditi in zakaj moramo čim prej imeti predčasne volitve.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo je sedaj želela državna sekretarka.
Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa za besedo. V razpravi se je pojavilo kar nekaj vprašanj zakaj bi izkoristila priložnost, da vsaj na nekaj od njih odgovorim.
Največkrat je bilo izpostavljeno vprašanje ustreznosti paketnega sprejemanja teh debirokratizacijskih ukrepov na eni strani in na drugi nezadostnost teh predlaganih ukrepov, ki bi dejansko že prispevali k debirokratizaciji. Meni se zdita ta argumenta mogoče malo nasprotujoča, zato ker če se izpostavi, da predlagani debirokratizacijski ukrepi nimajo nič skupnega z debirokratizacijo kakšna bi bila šele reakcija, če bi za vsako posamezno rešitev, ki je v tem zakonu Vlada pripravila samostojno zakonsko novelo, ki bi jo predstavil minister kot je bilo slišano in predlagano. Kot rečeno tukaj gre za enostavne zakonske ukrepe, ki ne zahtevajo nekih sistemskih sprememb vseeno pa otežujejo življenje posameznikom in gospodarskim podjetjem. To bi jaz primerjala s tem vsi se prizadevamo, da bi se Slovenija debirokratizirala, vendar se nam pa vsak posamezni korak v tej smeri zdi premajhen ali pa nepotreben, da bi ga sploh storili in zato Slovenija dejansko na tem področju stopica na mestu. Jaz mislim, da je edini možni način, da se tega lotimo, da pripravi

86. TRAK: (VP) 16.05

(nadaljevanje) nek paket sprememb in se jih naenkrat vloži v Državni zbor. Lahko vam ponudim s primerjavo s tem ukrepom prečiščevanja pravnega reda. Večkrat je bilo povedano, da smo imeli pred ustanovitvijo strateškega sveta preko 30 tisoč državnih predpisov. In prizadevanja, da bi se to prečistilo, potekajo v različnih vladah že leta, vendar je bilo ugotovljeno, da je hitrost čiščenja pravnega reda 1 % na leto. To pomeni, da bi s to hitrostjo uspeli pravni red prečistiti v stotih letih, ko bi verjetno bilo treba začeti spet na novo. In ko smo se lotili paketnega reševanja tega problema oziroma ministrstva so se sama lotila, so zmogla samo v nekaj mesecih pregledati celotni pravni red in ugotoviti, da je pet šestin pravnih aktov, ki so bili vneseni v ta register predpisov, da ne zavezujejo in da dejansko sploh nimajo narave splošnih pravnih aktov.
Potem bi se dotaknila pomislekov, da ni bilo opravljene javne obravnave tega predloga. Zdaj gre šele za prvo razpravo, zakon je šele vložen v Državni zbor. Zakonodajni postopek je javen, predvideva se redni postopek in bo imela javnost vso možnost, da svoje pomisleke izrazi tudi v Državnem zboru.
Potem bi odgovorila tudi na pomisleke glede finančnih učinkov, ki jih ima ta zakon. V tem kontekstu je bila omenjena tudi socialna kapica, ki sicer ni več del tega predloga zakona, vendar samo da mogoče postavim v širši kontekst. Uradni register bo približno imel finančnih učinkov za okrog 700 tisoč evrov, potem če omenim še socialna kapica, ki je zdaj sicer ni več, bi imela negativnih finančnih učinkov na javne blagajne okrog 70 milijonov evrov. Po podatkih, ki sem jih dobila danes iz Finančne uprave, pa več pobranih socialnih prispevkov v letošnjih 9-ih mesecih v primerjavi z letom 2019 prinaša 700 milijonov več prilivov v zdravstveno in socialno blagajno. To se pravi, da je razlog, zakaj je več prilivov v te socialne blagajne, je pa manjša brezposelnost. In če ste prej primerjali učinek stroška za uradni register za tisoč minimalnih plač, pomeni manjša brezposelnost milijon minimalnih plač, ki so se spremenile oziroma ki so nadomestile nadomestilo za brezposelnost.
Potem bi se odzvala na pomisleke, kaj prinaša oziroma kakšno dodano vrednost ima uradni register. Tukaj so se pojavili predvsem očitki, da gre za obvod Uradnega lista. To ne drži. Ker Uradni list ostaja v nespremenjeni obliki še vedno in je namenjen prvi seznanitvi posameznikom z nekim predpisom preden začne veljat in v njej so predpisi zbrani po kronološkem redu, v uradnem registru bodo pa predpisi zbrani po hierarhiji in po tematiki in bodo omogočali trajen dostop posameznikov do veljavnega pravnega reda. Tudi ne drži večkrat izpostavljeni očitek, da bo upravljanje uradnega registra namenjeno neki novi, neki gospodarski družbi. To ne drži, v zakonu jasno piše, da bo upravljavec uradnega registra sam Uradni list. In dejansko bo uradni register pomenil samo četrto zbirko v upravljanju Uradnega lista. Oni že sedaj upravljajo s tremi zbirkami, to je Uradni list - uredbeni del, Uradni list - razglasni del in uradni list

87. TRAK: (ŠZ) – 16.10

(nadaljevanje) mednarodne pogodbe. V tem četrtem delu se bodo objavljala uradno prečiščena besedila, ker kot veste se v zadnjem času večinoma sprejemajo samo še zakonske novele, veliko manj pa celotni zakoni. Kar se pa tiče dodane vrednosti do obstoječega pravno informacijskega sistema je pa glavna razlika ta, da je obstoječi pravno informacijski sistem informativne narave, kjer jasno piše, da država ne prevzema nobene odgovornosti za neodškodninske ali kakšne drugačne odgovornosti za pravilnost vsebine v tem informacijskem sistemu. Novi uradni register bo, za njega bo pa veljalo načelo zaupanja, zato državljani ne bodo nosili škodljivih posledic, če bi se slučajno izkazalo, da je pri spajanju zadeve z osnovnim zakonom prišlo do kakšne pomote. Potem bi se odzvala tudi na vprašanje kakšne so razlike med prvotnim in nadomestno vloženim predlogom. Zdaj razlog zakaj je vlada v nadomestnem predlogu zakona umaknila pet zakonov je v tem, da bi to povzročilo blokado zakonodajnega postopka, ker v skladu z obstoječo razlago poslovnika se tudi takrat, kadar se vlagajo zakonske novele, to pomeni, da takšna zakonska novela blokira celotno področje tistega urejanja, kljub temu, da se mogoče v zakonu o javnih naročilih spreminja samo en člen, to pomeni, da celotnega področja javnega naročanja v tem času ni dopustno hkrati obravnavati v drugem predlogu zakona. In ta razlaga tega poslovnika gre celo tako daleč, da se to razteza vse do same uveljavitve zakona, kljub temu, da je na primer zakon že sprejet v Državnem zboru in tudi objavljen v uradnem listu in da dejansko je možno, da se vsi seznanijo s tem, katere so bile dejansko te spremembe, ki so bile storjene. Potem kar se tiče vročanja na elektronski naslov. Tukaj gre mogoče za pomoto, tukaj ne gre za nikakršno obveznost, gre izključno za neko dodano novo možno za državljane in tudi se ne bo vzpostavil nivo Facebook-a, kot je bilo nekje izražen pomislek, ker bo potrebna dvofazna avtentikacija preko številke mobilnega telefona.
Toliko za enkrat. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Aleksander Reberšek, pripravi se gospa Maša Kociper.
Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Cilj predloga zakona je izboljšati poslovno okolje in pa stanje na področje administrativnih ovir. Človek zdaj ne ve ali je dobro, da karkoli delamo v tem državi ali bi bilo bolje, da ne delamo nič, ker karkoli naredimo za opozicijo nikoli ni v redu. Dejstvo pa je, da se rezultatov te vlade ne da zanikati in več kot očitno je, da delamo dobro in številke so jasne. Številke so jasen pokazatelj. Zakon, ki ga danes obravnavamo razveljavlja več kot 200 zakonov, ki se ne uporabljajo več. Razveljavlja se seveda tudi vse podzakonske predpise izdane na njihovi podlagi, prav tako pa zakon določa tudi prenehanje uporabe 18-ih zveznih jugoslovanskih zakonov. Po vseh levih vladah smo morali mi priti na oblast, da sedaj urejamo to formalnost. Mi. Kaj ste počeli vi v vseh teh letih? Se pravi popravljamo zatečeno stanje. Glede na to koliko pripomb imate na ta zakon, mi je zelo čudno, da Zakona o debirokratizaciji še niste spisali, ko ste bili na oblasti. Jaz vašega zakona nisem videl. Zakaj pravzaprav gre? Zaradi tega zakona bodo ljudje, naši državljani boljše

88. TRAK: (NB) – 16.15

(nadaljevanje) živeli, poenostavili jim bomo postopke, poenostavili jim bomo življenje in mi smo tukaj, da delamo za ljudi. Ker samo to šteje. Štejejo namreč dejanja takrat, ko si na oblasti in ne lepe besede takrat, ko si v opoziciji. Zakon prinaša zelo raznovrstne spremembe na različnih področjih kot so na primer olajšanje elektronske komunikacije uradnih oseb s posamezniki, ukinitev obveznega izdajanja računov pri plačilu s kartico, skrajšanje roka za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča s 30 na 15 dni, povezovanje evidenc na področju visokega šolstva, odprava obveznosti podajanja nekaterih nepotrebnih izjav, itd. Pospešujemo postopke. In ko danes poslušam tukaj poslance Levice, ki govorijo o razvojni kapici, čeprav v tem zakonu o tem sploh ni govora, in da s tem denarjem dajemo odpustne bogatim ljudem in ne vem kaj še vse, je to eno veliko veliko obračanje besed. Na žalost je tega v Državnem zboru vse preveč. Preveč se obračajo besede v svoj prid. In moram se odzvati tudi na besede poslanke Sukičeve iz stranke Levica, ki je predno je odšla iz dvorane, povedala, da mora ta Vlada oditi. Pa koga vi farbate. Zaradi vas je ta Vlada, zaradi stranke Levica, ker vi niste želeli iti v Vlado, ker niste želeli prevzeti odgovornosti, ker ste si avtomatsko preračunali, da je poslanski stolček vreden več kot pa vse vaše obljube, ki jih nikoli ne boste mogli izpolniti in zato niste želeli prevzeti odgovornosti in ne govoriti, da mora ta Vlada oditi. Zaradi vas je ta Vlada. Prav tako se sprašujem, zakaj v opoziciji nasprotujejo Zakonu o debirokratizaciji. Povejte mi kdo si v tej državi ne želi preprostih in pa hitrih postopkov. In ko sem prej poslušal vašega koordinatorja v stranki Levica, je rekel, da se ne strinjajo z rešitvami v tem zakonu. Levica pravzaprav vedno nasprotuje vsem dobrim predlogom Nove Slovenije in povsem dobrim predlogom te Vlade. Zato vsem volivcem Levice sporočam naslednje, ta Vlada je zagotovila državljanom turistične bone, ne enega, dva turistična bona, vi pa še naprej volite stranko Levica. In če bo Levica na naslednjih volitvah zmagala, sem prepričan, da bomo rabili še bone za hrano.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod Aleksander Reberšek, hvala za vašo razpravo.
Naj samo pripomnim, da nismo na nekem kongresu ali pa predvolilnem soočenju in nagovarjanje volivcev Levice na tak način, je malo neprimerno. Neprimerno za razpravo, ki jo vodimo o predlogu zakona. Dajmo se vseeno osredotočiti na vsebino zakona, ne pa govoriti o turističnih bonih pa bonih za hrano pa ne vem kaj še vse.
Gospod Trček ima postopkovni predlog.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Jaz bom postopkovni. Jaz sem bil res službeno odsoten zadnjih štiri, pet dni, ampak se mi zdi, da se vmes ni spremenilo, da zakone spremljate v Državnem zboru zgolj tisti, ki ste na oblasti, kot bi rekel kolega Reberšek. Ali še vedno sprejmemo zakone vsi poslanci in poslanke, vseh 90 ali zgolj tisti, ki so na oblasti. Bi rad, da se to razjasni, predsedujoča, ker izhajajoč iz njegove argumentacije je tako pač, ko si v opoziciji nekaj nabijaš, kar je tudi rekel sedanji finančni minister, ko si pa na oblasti in zakoni niso vaši, naši. Zakoni so zakoni Republike Slovenije, objavljeni v uradnem listu in ne piše ali je tam levi, desni ali šarkoperkasti. Po treh letih še več bi to vedel še lišaj iz Pohorja, če bi ga tukaj prinesel, vi pa to še ne veste, kolega.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja, hvala lepa. To je bilo postopkovno vprašanje namenjeno meni, na katera pa ne bom odgovarjala, ker je odgovor podal že dr. Trček, tako d se ne bom podvajala.
Z razpravo nadaljujemo. Gospa Maša Kociper ima besedo. Pripravi se kot naslednji gospod Jure Ferjan.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa podpredsednica.
Ime tega zakona je sicer, to je treba priznati, zelo všečno in moram priznati, da tudi mi v stranki SAB smo v zadnjem predvolilnem

89. TRAK: (VP) 16.20

(nadaljevanje) programu, malo v šali, veliko pa zares, zapisali, da bomo, če bomo in ko bomo na oblasti, sprejeli »zakon o odpravi vseh neumnosti«. Kajti res se je preveč vsega nabralo, preveč birokratizacije, preveč nekih nepotrebnih opravil, nepotrebnih aktov, zakonskih ali pa podzakonskih, prenormiranih, preobsežnih in tako naprej in nekega dne bi bilo treba to urediti. Ampak žal, ko primeš ta zakon v roke, ugotoviš, da nič od tega dobrega namena tukaj več ni ostalo. Namesto nekega resnega debirokratizacijskega zakona, ki bi res, kot je rekel moj predhodnik, spremenil življenje ljudi, naredil njihovo življenje boljše, pazi to, zakon o debirokratizaciji bi naredil njihovo življenje boljše, smo dobili neko čudno mešanico sprememb številnih zakonov, neke vrste ZUJF v smislu amandmiranja številnih zakonov, ki pa konec koncev ne prinese nobene prave debirokratizacije. In to je škoda. Ker če ste že lotili, če ste nek trud vložili v to, bi lahko potem to tudi izpeljali. Tako smo pa v prvem branju dobilo neko mešanico, tako nejasno, v kateri so se želele reševati neke čisto vsebinske stvari kot je socialna kapica, ki bi seveda zahtevala posebno debato, poseben zakon in tako naprej. Potem je bila tista res diletantska napaka z dvotretjinsko večino pri enem zakonu in na koncu je tukaj morda neki sicer zelo dobronamerni zakon, od katerega pa ne bo prav veliko. To, da se na pošti namesto z besedo napiše številko ali pa da bomo imeli uradni register, jaz sicer pozdravljam, to je super, nikakor pa ni to debirokratizacija v smislu nekega predpisa, ki bi poenostavil življenje ljudi.
In bom zdaj v drugem delu govorila malo o tem čisto pravnem delu našega sistema, se pravi o pravnem sistemu, ki ga imamo in ki vsebuje trenutno oziroma je na dan 6. 5. 2020, kot iz gradiva berem, vseboval 52 tisoč 300 predpisov in od tega, kar je najpomembnejše, več kot 6 tisoč 700 zakonov. V Republiki Sloveniji imamo torej, relativno mala država, nimamo nekih federalnih ravni in tako naprej, 6 tisoč 700 zakonov. In v imenu moje stroke pravnikov lahko povem, da je situacija, ki jo imamo zdaj, zelo slaba in zelo slabo prispeva k pravni varnosti in zelo slabo prispeva k delovanju pravne države. Nekoč si bil recimo odvetnik, si bil strokovnjak za neko področje, si pravzaprav lahko na pamet poznal, če si to poznal, neko zakonodajo, točno si vedel, kaj ta zakonodaja obsega, niso te mogli najti, ker si to področje obvladal. Zdaj si lahko ti na nekem področju zelo specializiran, pa nikoli nisi čisto prepričan, kaj vse obstaja, ali je v tem trenutku še kakšen drugi zakon ali je ta tematika, kar je najbolj škakljivo, urejena mimogrede v nekem drugem zakonu, na katerega ti nisi niti pomislil. In pravzaprav si vedno v enem smrtnem strahu, da ne poznaš te vsebine in te zakonodaje do popolnosti in lahko narediš kakšno pravno napako. In to je seveda izjemno slabo za pravno varnost in izjemno slabo za pravno državo. Tudi v kaj so se spremenili naši zakoni. Včasih, nekaj let nazaj, je zakon, ki je urejal stečaj in sodno poravnavo, večkrat ga omenim, kratek, enostaven zakon, naredila sem si par zapiskov, taki miselni vzorec in razumela postopek stečaja in sodne poravnave. Zdaj imamo ZFPPIPP, eden moj najljubših zakonov. Mislim, kdo razume ta zakon, pa ni pravnik, naj dvigne roko. Ne vem, če je. Pa še pri pravnikih jih je veliko, ki ga ne. neka totalno zakomplicirana zadeva, kjer je nekdo, ki je to pisal, probal predvideti povsem čisto vsako življenjsko situacijo, ki se bo morda zgodila ali pa se morda ne bo, če se pa bo, pa morda jo je treba rešiti tako in tako z nekim navezovanjem na člene sem in tja, da je eden od sodnikov rekel, da gre za tek čez minsko polje, ko samo čakaš, pri katerem členu te bo razneslo. In seveda to k pravni varnosti ne prispeva. Tudi gospodarstvenik, ki ni pravnik, ali pa podjetnik ali pa nek mali podjetnik mora razumeti na nek normalen način stečajno zakonodajo

90. TRAK (VI) 16.25

(Nadaljevanje) ali pa postopki v prisilni poravnavi, da ve kaj ga čaka, če se zgodi, če se zgodi ono. Da tudi ne rabi za čisto vsako stvar mogoče plačati odvetnika. In to so stvari, ki bi jih bilo treba enkrat zapopasti in tega bi se bilo treba lotiti in to bi bilo treba poenostaviti in tako sem jaz razumela Janeza Janšo takrat, ne vem, na kateri seji enkrat na začetku, kjer je rekel, da je nujno poenostavljanje in ukinjanje posameznih zakonov, združevanje zakonov in po možnosti ko pride nov zakon ukiniti dva, združiti področja, narediti stvari bolj pregledne. To bi si jaz želela. In seveda tega v tem zakonu niti slučajno ni. Je par nekih dobrih namenov, ki pa nimajo z debirokratizacijo veliko.
In za konec, ne glede na to kakšen pravni red imamo, v našem pravnem redu, tako kot povsod, velja še vedno znano staro pravilo, iz rimskega prava izhaja, ignoratia iuris nocet, se pravi ne glede koliko tisoče in tisoče zakonov mi imamo v tej komplicirani državi, velja pravilo, da državljani morajo poznati zakone in ta pravna presumpcija pravi, da se ne moreš izgovarjati, da nekaj nisi vedel. Če pa zakon velja, je bil objavljen ima vacatio legis in tako naprej. Žal smo v trenutnem sistemu daleč od tega in žal moram ugotoviti, da ta lepo zveneči zakon s tem lepo zvenečim naslovom tega niti malo ne rešuje in ne izboljšuje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jure Ferjan, pripravi se gospod Jože Lenart.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospa podpredsednica, najlepša hvala za besedo. Cenjena gostja, spoštovani poslanke in poslanci in vsi, ki nas spremljate! Prav lepo pozdravljeni!
Pred nami je zakon, ki posega na številna področja, predvsem pa, če lahko rečemo, celovito gledano izboljšuje življenje slehernega državljana in državljanke, lajša vsakodnevno poslovanje slovenskih podjetij in omogoča, da bo slovensko gospodarstvo, slovensko poslovno okolje tudi v mednarodnem okolju, mednarodnem merilu bolj konkurenčno, bolj primerljivo in seveda tudi bolj vabljivo tako za domač kapital, domače investicije kot seveda tudi za tuj kapital in tuje investicije. Mene veseli, da se je Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše tega področja lotila skrajno resno in z odgovornostjo. Temu priča tudi ustanovitev strateškega sveta za debirokratizacijo, ki je v bistvu naredil celovito analizo stanja. In Svet za debirokratizacijo je vključil številne strokovnjake iz različnih področij, se pravi od raznih gospodarskih strokovnjakov do informatikov pa tudi lokalnih skupnosti. Ta širok nabor je seveda omogočil tudi celovit pregled in seveda tudi analizo dejanskega stanja v praksi. In seveda mislim, da je ključno tisto, da kar se na zakonodajnem nivoju sprejme, da dejansko lahko potem to tudi implementiramo v praksi in da čim bolj služi svojemu prvotnemu namenu. Zakon, ki je pred nami je tudi v osnovi, ko se je pripravljal, se je osredotočal tako na davke kot na gospodarstvo kot na okolje, če pogledamo tudi delovne skupine, ki jih je imel ta svet, ki je analiziral področje. Ključno sporočilo tega zakona je in seveda tudi eden izmed elementov, ki jih prinaša je, da bodo javne storitve slehernemu državljanu bolj dostopne. In seveda posledično tudi bolj učinkovite. Ta zakon ukinja številna administrativna bremena, ovire, ki jih država nalaga slovenskemu prebivalcu, prebivalki, državljanu, državljanki, seveda tudi gospodarskim subjektom, pa tudi kmetom in različnim področjem v slovenski družbi, seveda tudi uradnikom, ki se dnevno ukvarjajo s temi zadevami in seveda tudi na nivoju občin. Če pogledamo na tej točki trenutno stanje v katerem se

91. TRAK: (NM) – 16.30

(nadaljevanje) Slovenija nahaja na področju birokratizacije oziroma stanja, lahko rečemo, da imamo ogromno neizkoriščenega potenciala in ogromno stvari se na tem področju da narediti. Recimo indeks regulatornega bremena iz podatka iz leta 2019 kaže, da je Slovenija pri dnu na mednarodni primerjavi, in sicer smo bili šele 126. država od skupno 141. To nam jasno lahko pove in potrdi navedbo, da dejansko tukaj je manevrski prostor zelo odprt in da se na tem področju da narediti ogromno. Ko govorimo o debirokratizaciji, je potrebno tudi zavedanje, da to ni enkraten proces, ampak gre za neko zgodbo, ki jo, verjamem da, z današnjim zakonom začenjamo in da bomo tudi v naslednjih mesecih obravnavali še kakšen paket, ki bo na podlagi tega, ki ga danes obravnavamo, še dodatno razbremenil to področje. Seveda dejstvo, da imamo v Sloveniji na 10 tisoče pravnih aktov, najstarejši je iz leta 1946, je samo po sebi zelo povedno in nam lahko v bistvu tudi največ pove, da nujno potrebujemo nek zakon, neko spremembo na tem področju, da se vendarle po vseh teh letih pravzaprav prvič v Sloveniji začenja proces debirokratizacije. In to je pomembno sporočilo, za katerega upam, da ga bomo vsi imeli v mislih, ko bomo danes o tem zakonu tudi glasovali. Zakon o debirokratizaciji, ki ga je pripravila vlada, tako posega s spremembo oziroma dopolnitvijo 14 različnih zakonov, ob tem pa tudi razveljavlja več kot 200 predpisov, zakonov in hkrati seveda vpeljuje tudi mehanizme, da v prihodnosti ne bo prišlo do tovrstne birokratske navlake, če se tako izrazim. Danes je bilo tudi že izpostavljeno, da je ena izmed pomembnih zadev, ki jih ta zakon prinaša, uvedba tako imenovanega uradnega registra, ki bo glede na to, da smo v dobi, kjer je nekako digitalno tisto, ki prinaša številne prednosti, hkrati pa imamo tudi poplavo informacij, omogočilo nek varen, dostopen, zanesljiv portal, eno mesto, kjer bo seveda ta zakonodaja zbrana in kjer bo lahko vsak posameznik seveda pogledal določen predpis, zakon, ki ga zanima in ki je za njega v tistem danem trenutku tudi relevanten, pomemben, predvsem pa veljaven in seveda na njega posredno ali neposredno vpliva.
Spoštovane in spoštovani, zato če nekako vse skupaj povežemo in se vprašamo, kaj ta zakon prinaša, lahko vidimo, da številne učinke, ki so tudi multiplikativni, tako se pravi na eni strani imamo povečano in lažjo dostopnost do storitev javne uprave za slehernega državljana, hkrati se seveda administrativno okolje v Sloveniji s tem zakonom bistveno skokovito izboljšuje. Ocena je, da nekje za šestkratnik manj predpisov bo po tem zakonu, ki ga mora, ki jih mora posameznik oziroma ki bodo za naše državljanke in državljane zavezujoče. In hkrati seveda bo to administrativno okolje tudi bolj spodbudno in bo privabljalo, kot sem omenil, se pravi, nove investicije, nov kapital in hkrati bo to pomenilo seveda tudi večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, kar seveda tudi dviguje gospodarsko rast in posledično tudi blaginjo za vse prebivalke in prebivalce naše države. In s tovrstnimi ukrepi se seveda razbremenjuje prebivalstvo in gospodarstvo. Ti učinki pa bodo seveda vidni tudi na področju sociale, na področju podjetništva, socialnih pomoči. In za gotovo se bodo odražali tudi v tem, da bodo ideje, ki jih posamezna podjetja, podjetniki, inovatorji imajo, lahko tudi lažje in hitreje implementirane v praksi in bodo seveda s tem ustvarjale dodano vrednost in pa hkrati tudi nova delovna mesta in s tem seveda dvig slovenskega gospodarstva. Jaz sem prepričan, da ta zakon prinaša

92. TRAK: (SC) – 16.35

(nadaljevanje) razvojni preboj. Ta zakon je tudi potrditev, da aktualna Vlada uresničuje svoje obljube, da resno vzame tisto, kar zapiše v koalicijsko pogodbo in vsem nam polagam na srce, da danes, ko bomo glasovali o tem zakonu glas za ta zakon je glas za razvojni preboj Slovenije. Hkrati pa je, ko bomo gledali rezultate v glasovanju tega zakona je glas proti temu zakonu glas proti razvoju. Upam, da bo na tem področju, kajti to je eden izmed zakonov, kjer bi se politika morala poenotiti, vendarle prevladal razum in da bomo lahko skupaj podprli zakon, ki prinaša lažje, boljše življenje za vse državljanke in državljane Republike Slovenije bolj uspešno gospodarstvo, bolj uspešno poslovno okolje in seveda tudi večjo dostopnost javnih storitev in hkrati seveda korakamo tudi v teku z globalizacijo, digitalizacijo in napredkom.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jože Lenart, pripravi se dr. Franc Trček.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoča.
Jaz si bom dovolil uvodoma tudi tri stavke reči glede ZUJF, ker je bilo prej spet zavajanje v tej dvorani. ZUJF je seveda bil uveden, zaradi nuje po zniževanju stroškov takrat, ampak ZUJF je več čas spremljal fiskalno pravilo celo zlato fiskalno pravilo to vedno se pozabi povedati in šele takrat, ko je gospodarstvo toliko okrevalo, da je bilo zadoščeno fiskalnemu pravilu se je lahko ZUJF odpravil in prosim, da se tega ne pozablja in ne govori populistično. Toliko uvodoma.
Kar se pa tiče Zakona o de biro krati zaciji – namerno sem delil to besedo, ker mislim, da tako celo več pove – pa moram reči naslednje. Ko sem vstopil v ta Državni zbor sem tudi dal eno izjavo novinarjem kaj pričakujem kot poslanec in sem rekel kot prvi cilj mi je debirokratizacija. Veliko sem od tega pričakoval bom kasneje tudi povedal zakaj, vendar sem danes seveda razočaran tudi v teh treh letih koliko malo smo tu dosegli praktično celo določeno obdobje zapletli sploh sedaj v zadnjem letu pa pol. Nikakor nisem zadovoljen s tem zakonom in pravim, da s tem zakonom kot ste ga danes teoretično sicer lepo predstavili ste zelo korajžni, če mislite, da bo to uporabno v praksi. Zelo kampanjski pristop teoretično, ki pa za mene predstavlja veliko nevarnost. Eno leto pa pol ste ga pripravljali in jaz verjamem, da cilj je bil, da se nekaj naredi, ampak časa vam je zmanjkalo sedaj na hitro. Ga dajte v javnost, vendar poglejte brez tega, da to obravnava javnost vsi deležniki, ki so potrebni, ker ste jih sedaj v glavnem izključevali to ne bo šlo. Tudi nekako malo davčno reformo ste si želeli privoščiti. Na koncu ste določene zadeve odstranili, ampak kljub temu so tu v tem zakonu še potaknjenci. Sedaj seveda te znatne finančne posledice, ki jih govorite in vplivajo tudi kar na tri blagajne prinašajo minus ne plus in zato jaz govorim, da ta zakon slučajno ni to.
Kot sem že rekel z besedami sicer lepo predstavljeno v praksi v cilju izvedbe vidim pa le možnost izvedbe teh potaknjencev in v javnosti populistično pripraviti in sprejeli smo zakon tako se bo to slišalo. Seveda de biro krati zacijo, potem pa s prstom kazati na naslednjo vlado, da vse je naslednja vlada dobila ne zna pa v praksi tega izvesti. Zakaj tako tudi

93. TRAK: (ŠZ) – 16.40

(nadaljevanje) govorim? Glejte, predvsem to, da je treba sedanjo zakonodajo, s katero se hvalite koliko je bilo sprejete, koliko je bilo narejenega, precej te zakonodaje bo treba najprej uskladiti z Ustavo Republike Slovenije, ker vemo koliko kršitev ima. Šele potem bo možno vse to nadaljevati. Zdaj pa če gremo na to drugo točko, ki je tudi zelo veliko omenjena. Digitalno transformacijo države in družbe, seveda te birokratizacije brez celovite digitalizacije ni možno speljati in tu se pa strinjamo. Digitalna transformacija, sodobni informacijski sistemi, seveda centralni, predstavljajo oziroma vodijo k produktivnosti. Brez tega pa ne samo gospodarstvo, produktivnosti tudi v državni upravi, z debirokratizacijo, ki jo digitalna transformacija zagotavlja. Brez nje ni možno. In tu predstavlja potem seveda konkurenčnost in pa razvojni preboj. Tu je tisti redosled, zato pa pravim korajžni ste, kar ste pripravili, teoretično, brez uskladitve, brez zakonov, ki jih bo treba uskladiti z Ustavo Republike Slovenije nikakor ne bo šlo. Seveda je pa priložnost tu, ki jo vsi vidimo. Tu je eno o, načrt za okrevanje in odpornost. Tu pa vemo, da je zeleno in digitalno, se sredstva črpajo. In če kdaj bo treba zdaj, seveda pravilno nastaviti in ta sredstva počrpati in končno pridobiti, doseči ta cilj digitalne transformacije države in družbe. Nekaj podobnega verjetno, kot jim je uspelo že pred leti v Estoniji, če se ne motim. To je tudi majhna država, ki so to uspešno napravili in če mene vprašate bi šel tja in videl kako so oni to prestopili in kako jim je to uspelo. Mislim, da so za vzor in da imaš potem tudi takšno zadevo pred sabo kot primer dobre prakse je verjetno dobro, da ne na novo odkrivaš Amerike.
Zdaj pa bi želel vam predstaviti dva primera kot sem rekel. Prvi primer iz leta 2017, ko sem kot državljan Slovenije uspel narediti konkreten premik v debirokratizaciji, ko je prej nekdo rekel, da do zdaj ni bilo nič narejenega. Pa bom zdaj primer povedal kako lahko en državljan Slovenije pa to naredi. Glejte, takrat so se obrnili name z problemom, da veliko zaposlenih oziroma tistih, ki odhajajo v pokoj nimajo priznane v celoti delovne dobe za pokojnino. Zakaj? Problem je bil M4 obrazec, ki je predstavljal, to se pravi vsako leto do 31. decembra so morala podjetja, kapitalske družbe, d.o.o-ji, delniške družbe, komanditne družbe, tihe družbe za vse zaposlene za preteklo leto oddati M4 obrazec, ki je bil podlaga za priznanje delovne dobe. Gre predvsem za tista podjetja, ki so se iz s.p. transformirala v d.o.o-je. Kot s.p. pa tega ni bilo treba izvajati in seveda ti podjetniki niti niso vedeti, ZPIZ pa jih ni opozarjal. In ne boste verjeli, ko sem jaz to slišal sem rekel, tu pa ne more biti tako. In sem šel na portal Predlagam vladi, ta problem izpostavil, dobil seveda same pozitivne kljukice, ker od tega zavisi potem, da vlada pristopi in vlada mi je res odgovorila v 30 dneh, v aprilu, odgovor je bil na sedmih straneh, pravniški, verjemite mi, trikrat ali štirikrat sem ga prebral pa nisem verjel oziroma nisem razumel. Dal sem ga tudi strokovnjakom, kolegu, ki so se tudi nasmihali, so rekli saj ne vemo kaj nam želijo razložiti. In seveda vztrajen kot sem, sem dal to preiskovalnim novinarjem in financam, ki so v mesecu maju naredili široko raziskavo, seveda

94. TRAK: (VP) 16.45

(nadaljevanje) z vodstvom ZPIZ-a, so želeli njihove odgovore, po enotah in ugotovili, da je več kot 4 tisoč doslej tistih, ki so odšli v pokoj, imajo ta problem, da jim manjka delovna doba zato, ker en birokratski obrazec ni bil predstavljen. In seveda jaz sem tudi sam kontaktiral. Celo kolega imam na ZPIZ-u inšpektorja, ki sem mu to predstavil. In je rekel, ne nori, nič ne moreš narediti. Jaz sem rekel, ti ne nori, ker bom jaz to dosegel. Še dodatna zadeva, ki je on rekel, ja, je rekel, še to ti moram povedati, je rekel, tisto podjetja, ki pa prispevkov niso plačevala, so pa M.4 obrazce na prazno pošiljala, vsem tistim delavcem pa je bila priznana ta delovna doba, kar je seveda prav, saj niso delavci krivi, da delodajalec ni plačeval prispevke. In Finance naredijo vso to raziskavo in potem pride seveda mesec julij, avgust, dopusti za vse in septembra jaz nadaljujem s to akcijo. Nič ni se premaknilo. In dam Varuhu človekovih pravic v začetku oktobra. In poglejte, konec oktobra dobim odgovor Varuha človekovih pravic, ja, saj se lahko vam zahvalijo vsi, v Državnem zboru je bil sprejet 134.a člen, ki to sedaj rešuje. To se pravi do takrat dobrih 4 tisoč, ki jim to ni bilo priznano, in vsi ostali, ki v zdajšnjem obdobju prihajajo v pokoj, se jim ta delovna doba sedaj priznava. To je ena zadeva. Še bolj v smeri debirokratizacije je pa moja ugotovitev, ko sem bil že poslanec v Državnem zboru, da je ZPIZ potem ukinil ta obrazec M.4, ker ni bil potreben, ker isti podatki so se lahko dobili iz FURS-a. Kaj hočem s tem reči? Ne zato, da zdaj samohvalo si nekaj govorim, ampak hočem reči, debirokratizacija se bo lahko izvajala, če bodo ljudje razmišljali, kje lahko zadeve poenostavijo. Zakaj je moral en državljan na to opozarjati, se truditi in narediti vse, da je do tega prišlo? Zakaj tega ne znajo narediti uslužbenci? Zakaj tega ne znajo narediti ministrstva, Ministrstvo za finance in Vlada kot takšna? To primer sem vam zato povedal, da se sprašujem, kaj je z nami. In govorim vse to zakonodajo, sam zakon z vsemi spremljajočimi zakoni, ki zdaj tako hvalite, da ste jih spremenili, ničesar ne pomaga, če ne bodo ljudje začeli razmišljati. Razmišljati pa tako v teh državnih službah kot gospodarstvu, da preživi na trgu. Brez tega ne bodo naredili nič.
Zdaj pa še drugi primer. kot sem rekle, sem tudi zato prišel v Državni zbor, ker me je to spodbudilo, pa ni bila edina zadeva, in sem si rekel, na tem področju moramo čim več napraviti, in sem danes zelo razočaran. Že prve mesece sem pa v dobri veri tudi predlagal nekaj v enem javnem zdravstvenem zavodu, kako priti do nekih rešitev, da se prekine nezdrava, škodljiva poslovna praksa in tudi politični vplivi, ki so se dogajali, da se določene zadeve rešijo. In poglej ga vraga, dobil sem jih po glavi. In danes epilog tega, je marsikaj odkrito, rešeno in stoji. Na sodišču pa je takratna direktorica, ki je se trudila, da tu nekaj premakne, zaradi birokratskega prekrška. Vse ostalo pa stoji. In dokler te zadeve ne bomo znali reševati in življenjsko gledati, ne bomo ničesar naredili na tem področju. Zelo jasno in glasno vam želim to danes povedati.
Zato ta zakon, ki ga imate zdaj na mizi, je v praksi neizvedljiv. Lahko bi še našteval, ne vem kako dolgo, kaj vse tu manjka, ampak na mizi je, teoretično je, lahko se še ne vem koliko hvalite, nobena vlada ga ne more spraviti v življenje, dokler ne bodo vse predhodne zadeve rešene na svojem mestu, da se lahko. Seveda, ali si lahko zamislite, da bi pa danes delali digitalno transformacijo države in družbe na podlagi zakonodaje, ki je zdaj na mizah, ki je vse med sabo prepleteno, da ne bom rekel z eno besedo skregano, neusklajeno. Nemogoče je. Pa tudi, če bi na silo šli nekaj delati

95. TRAK: (NM) – 16.50

(nadaljevanje) bi potrošili ogromno milijonov teh sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker pa zadeva ne bi bila uporabna, bi ga mogli potem spet na novo postavljat in seveda spet bi ti izvajalci na informacijskem področju lepo služili, kot je tudi že v nekaterih drugih primerih. In zato se moramo tega področja lotit res sistemsko, da se pride do cilja, na tak način pa nikakor ne.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo želi državna sekretarka.
Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa.
Jaz bi vas, gospod poslanec, samo vprašala, s katerim konkretnim členom Ustave bi bilo po vaše treba uskladiti Zakon o debirokratizaciji?

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa državna sekretarka, vi poslancev nima pravice spraševati, ker vam nimajo možnosti odgovarjati. Zato je tako postopanje nekorektno. Vi ste tukaj za to, da razpravljate in obrazlagate stališča vlade. Zdaj konkretno naslavljat vprašanja na poslance, ki, kot rečeno, vam ne morejo odgovoriti, ker to ni replika oziroma ni dolžan poslanec vam odgovarjati, ampak ste vi dolžna odgovarjat poslancem, ker vi predstavljate vlado in vlada je dolžna odgovarjati Državnemu zboru. Tako da predlagam, da v svojem nastopanju se osredotočite na obrazlaganje vašega stališča in ne na nagovarjanje poslancev, še bolj pa ne na spraševanje poslancev. Vloga je tukaj obratna. Poslanci vas lahko sprašujejo, vi pa njih pač ne. Tako da predlagam, da razpravljate v tem duhu. / oglašanje iz dvorane/ Samo vprašanje. Ste zaključila s svojim nastopom, državna sekretarka? Repliko ima gospod Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, privoščil si bom repliko, zato ker se zelo jasno povedal, ni samo Zakon o debirokratizaciji, so vsi ostali zakoni, ki spremljajo to. Jasno sem pa povedal, da je veliko sprejetih zakonov, ki se vsi nanašajo potem na ta skupni zakon, danes ugotovljeno in da so neusklajeni že celo z Ustavo Republike Slovenije. In na takšen način ne moremo implementirati digitalne transformacije države, ker bi bil stran vržen denar in bi mogli potem zadaj popravljat, ko bo prišla prava vlada, ki bo spoštovala demokracijo in seveda same pravne akte in vso ostalo zakonodajo, ki je okrog tega.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima dr. Franc Trček, pripravi se gospod Miha Kordiš.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Ker nimam obilico časa, bom relativno kratek. Jaz pa v bistvu sem za birokracijo, sem za kvalitetno birokracijo in družbe, ki mislijo o sami sebi, imajo tudi šole, ki to birokracijo našolajo in to zadevna birokracija ima tudi distanco do vsakokratne politične oblasti, kar je edino pravilno. To je tista birokracija, ki jo večkrat ubesedim z anglosaksonskim izrazom za javno in državno upravo »civil servants«, nekdo, ki služi civitasu, če hočete, državljankam in državljanom. Zdaj bi lahko citiral, kaj piše na kakih vratih v Dubrovniku, ko so šli tam politiki, da malo samega sebe in svoje privatne interese daš v oklepaj. Zdaj analitični, kritični, počez kritizerski družboslovci saj že 30 let vemo, da živimo v hiperpravnih družbah. In to je tudi ena od lig in hib, če hočete, Evropske unije. Zdaj, če bi mi šli gledat, kako je nam to število zakonov naraščalo, naraščali so ne glede na sučnost vlade, leve, desne, liberalne, manj liberalne skozi čas. Določene zakone smo tudi pridelali recimo, ker smo delali poroštva za par kilometrov avtoceste, ne za celote in tako naprej in tako naprej. Ampak če ste vsaj malo srednješolske sociologije fasali v življenju, pa vsaj malo Webra, pa poznate, kaj je tista železna kletka birokracije, če se hočemo lotit tega, kar vi imenujete debirokratizacija, se moramo lotit kulture javne in državne uprave, v ožjem smislu pa tudi kakih bolj monopolističnih področij v tej družbi. Recimo energetika je eno tako, pa zdravniki, ki si uzurpirajo pravico, da bi edini odločali o

96. TRAK: (NB) – 16.55

(nadaljevanje) javnem zdravstvu, in še tako naprej. Potem imamo še eno dodatno težavo. Jaz priznam, preden se mi bolj ponesreči zgodilo, da sem ratal parlamentarec, seveda ni bilo moje večerno čtivo zakonodaja, ker pa res ne jemljem to delo, sem zakone začel brati resno. Takrat smo imeli tisti veliki SMC in potem sem se čudil kako neka stranka, ki ima na kvadratni kilometer toliko pravnikov kot ima SDS FDV-jecev pa FSPN-jevcev, piše tako slabe zakone. Potem so mi v bistvu razložili, da jih na dodiplomski ravni niti ne naučijo resno nomotehnike. Potem sem šel gledati par učbenikov in res, učbenikov imaš neke tri strani, mogoče uro, dve, to je približno tako kot da nas družboslovce ne bi naučili resno družboslovno metodologije, pa se nam je že mešalo od družboslovne metodologije med študijem. In to stanje so tudi v veliki meri vzpostavili pravniki pa slabi birokrati, če se tako izrazim. Potem po drugi strani je pa seveda bilo priročno, da se je neka področja, ker je Maša govorila, drobilo. Če bi zdaj vi resno mislili to kar tukaj hočete argumentirati, bi to izvedli na primeru prostorske zakonodaje. Zdaj imamo malo spremembe in tam ste celo zapisali, primer ene od skandinavskih držav, katera ureditev tozadevnega področja velja za najboljšo na svetu. To je en močan kroven zakon v katerem je sodeloval širok nabor deležnikov, ki je napisan v jeziku, da ga razume vsak državljan, sočasno imate pa en resen zakon o resorjih vplivov na okolje, ki ga tudi njihovo gospodarstvo navsezadnje razume in ga ne jemlje kot neko birokratsko coklo. Tako se bi treba teh zadev lotiti. Mi smo imeli pa, koliko, 9 ali koliko je že bilo teh PKP, saj človek že ne ve skoraj, ki so bili en ZUF na N-to potenco, ki je prešpikalo vse živo, zdaj pa boste na pol prešpikali nekaj s tem in potem mi hočete to še predati zgodbo, ki naj bi jo kupil. Vam bom odgovoril z ministrom Vizjakom, manko argumentov je tukaj notri. potem imate še, ne vem, se potem…, a ja, par zakonov je pa že iz stare juge. Ja mislim, dobro da verjetno v naslednjem branju boste hoteli še rimsko pravo ukiniti. Verjetno bodo nekateri veseli, ki študirajo pravo ali vsaj Justinijanovo kodifikacijo. Mislim, dajte malo umiriti vašo norost. Potem govorite, da bo to razvojni prebor Slovenije. Prosim vas lepo, s to Vlado, ki razen tiste ministrice za Slovence po svetu bi vsak minister moral že iz objektivnih in subjektivnih razlogov pa v tista skrita ministrica na šolstvu odstopiti. Pa koga vi pofate. Mislim, to moj enoletni vnuk ne kupi te zgodbe. Pa kako bo to blazno izboljšave… Veste, dokler ena osmina ljudi v tej državi tolče revščino, druga osmina je pa blizu tega, nobeden od nas se nima kaj trkati, da je veliki domoljub ali pa največji levičar s tako rdečo zvezdo. To so neki problemi in mene žalosti, da v bistvu tukaj predstavnica Vlade pade tudi v neko politično propagando. Če se pa gremo resno pogovarjati o nekih odstotkih, procentih indikatorjev, dajmo povedati, da imamo najvišjo dolgoročno nezaposlenost, ki predstavlja 60 % vse nezaposlenosti. Da imamo številne ljudi, ki so res sicer zaposleni, ampak že zdaj tolčejo revščino, penzija bo pa bože sačuvaj. Da je ta Vlada nas tako zadolžila, da bodo še vnuki mojega enoletnega vnuka to odplačevali. Dajmo se potem o tem pogovarjati. Ta Vlada absolutno nima nobene legitimnosti, pa še tistih 20 % plus minus statistična napaka jih je polovica tistih, ki v bistvu na tej legitimni kraji z vaše pozicije pa ne s pozicije resne pravne / nerazumljivo/ sodelujejo. Tako da, bom zaključil z Jelkom Kacinom, uživajte dokler lahko.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Miha Kordiš. Pripravi se gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
Zakon o debirokratizaciji, ki ne debirokratizira ničesar. Kako zelo tipično za tretjo Vlado Janeza Janše. Že od začetka je jasno za kaj so gospe in gospodje na Vladi ta zakon pripravili. Zato, da bi obračunavali s socialno državo. Prvotna oblika tega zakona je namreč vsebovala določbo, ki je sedaj šla ven pod vsem javnim pritiskom, to je socialna kapica.


97. TRAK: (SC) – 17.00

(nadaljevanje) določbo, ki je sedaj šla ven pod vsem javnim pritiskom to je socialna kapica. Omejitev prispevkov za zdravstveno blagajno in za pokojninsko blagajno seveda na račun kapitala, na račun bogatih, ki bi s tovrstnim razdavčenjem zaslužil. Vsega skupaj je na / nerazumljivo/ po razdavčevanju bogatim davčnih odpustkom bogatih kar za 1 milijardo evrov vsako leto. Ja, gospe in gospodje, vlada Janeza Janše se je namenila, da bo socialni državi, ki najbolj koristi delavskemu razredu najrevnejšim prebivalcem v naši domovini vzela 1 milijardo evrov in jo podarila najbogatejšim. Sočasno se kaj dogaja v Državnem zboru? Nekaj mesecev nazaj je bil sprejet zakon, ki je namensko prekanaliziral 780 milijonov evrov proračunskega denarja v vojaško industrijske komplekse za nakupe orožja. Sočasno se sprejema Zakon o investicijah v zdravstvu, ki nima drugega pokritja kot preprosto odhodkov v proračunu nobenega namenskega vira ni zagotovljenega in še sočasno se sprejema Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki tako isto ni pokrit z namenskimi viri marveč je preprosto obešen na proračun in prepuščen kot problem eni izmed naslednjih vlad. Se pravi, na eni strani pod vlado Janeza Janše odhodki nerazumno letijo v nebo, a na drugi strani Vlada reže prihodkovno stran proračuna to je davke in prispevke za to, da bi ustregla bogatim in kapitalističnemu razredu. Tudi, če sam naslov zakon torej debirokratizacijo jemljemo resno se lahko soočimo z enakim paradoksom pa v zadnjem letu in pol kaj se je zgodilo s slovenskim zakonodajnim korpusom? Ja, vlada Janeza Janše je vanj vrgla bombo, popolnoma ga je razsula z devetimi streli po imenu protikoronski paket. Določbe v omnibus zakonu, ki posegajo v tretji, četrti zakon pa eden kup določil, ki nimajo nobene veze z epidemijo, ampak s takšnimi in drugačnimi represivnimi idejami Vlade in podobne zgodbe. Sedaj oblast, ki razsuva po zakonodaji veselo z macolo jo maliči kot, da že tako nimamo preveč zakonov in preveč neurejenega področja prinese na mizo Državnega zbora v obravnavo zakon, ki si nadane ime Zakon o debirokratizaciji. Saj je že iz tega konteksta razvidno, da akcije ne moremo vzeti resno. Kot sem izpostavil takoj na začetku resnični namen tega zakona skritega z izrazom debirokratizacija je bil socialna kapica torej ropanje socialnih blagajn za prerazporeditev sredstev v žepe bogatih. Kjer bi se morali prednostno dejansko pogovarjati o debirokratizaciji oziroma odpravi administrativnih ovir kot politični / nerazumljivo/ rad reče ni področje davkov niti ni področje gospodarstva. Tam je običajno govor o odpravi administrativnih ovir in debirokratizaciji zgolj sopomenka za deregulacijo bodisi zaščite dela bodisi zaščite okolja bodisi zaščite skupnosti v celoti, kjer je dejansko potrebno govoriti o debirokratizaciji in odpravi administrativnih ovir je socialno področje. Ministrstvo za delo z vsemi svojimi podsistemi, celoten korpus socialne zakonodaje, ukrepov na izvedbeni ravni je zasnovan kot neprehoden, nepregleden labirint. Zakaj? Ker je namen slovenske socialne politike pod katerokoli izmed zadnjih vlad ne ta, da posameznikom v stiski kot družbi pomagamo, ampak da se jih ja čim več prestraši in odvrne od tega, da bi koristili in zahtevali svoje socialne pravice. Kdor misli resno v tej državi govoriti o debirokratizaciji bo najprej debirokratiziral Ministrstvo za delo ne pa rezal davke za najbogatejše v super hikovskem anti Robin Hudovskem slogu.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sedaj predlagam kolegom, da se držite vsebine zakona in govorite primarno o tistem, česar v zakonu ni.

98. TRAK: (IP) – 17.05

(nadaljevanje) Poglavja so določena, vsebine tudi, in upam, da znate razbrati, kaj in o čem boste razpravljali.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo, spoštovani ministrstva in spoštovane kolegice in kolegi.
Moj predhodnik, ki je tudi odkrit podpornik ukinitve Slovenske vojske, je veliko resno govoril, malo pa resno govoril o zakonu, o katerem danes govorimo. To se pravi Zakonu o debirokratizaciji. Eden izmed ukrepov te Vlade je oblikovanje skupine za debirokratizacijo predpisov na področju davkov, gospodarstva in okoljske ureditve. To je tudi, kar moj predhodnik vneto zagovarja. Hvalevreden ukrep in verjamem, da nam bo s predlogom Zakona o debirokratizaciji te cilje, te skupine tudi uspelo uresničiti.
Preden začnem z zakonom, katerega bom kot poslanec Nove Slovenije – krščanski demokrat z veseljem podprl, se vrnimo k izvoru problema tako imenovanega birokratizma. Definicija, birokratizem iz francoščine, če malo ponovimo znanje, biro, je urad, uradno osebje, je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji. Moram pa reči, da obstajajo na tem mestu tudi svetle izjeme. Po domače povedano, državljanke in državljani želijo upoštevati slovensko zakonodajo, vendar tudi od uradnika upravičeno pričakujejo predlog rešitve za njihove težave. Na žalost pa največkrat dobijo odgovor: »Gospod, gospa, to pa ni mogoče.« Uradnik tako postane problem, namesto da bi bil rešitev. Tako nekdanja, napredna usmeritev, ki se je dodobra uveljavila že iz rimskih časov, postane, postane družbeni problem.
In sedaj gremo naprej. Kaj si ljudje, kaj si državljanke in državljani Republike Slovenije želijo? Želijo si vitko državo z jasno zakonodajo, ki vzpostavlja red in disciplino. Veliko podpore sem v preteklosti in tudi danes prejel od državljank in državljanov na moj elektronski naslov, ki podpirajo predlagan predlog zakona. Na drugi strani pogledamo, kaj si želijo gospodarstveniki. Tukaj imam članek iz gospodarstva, ki so na današnjem omizju, ki so ga v okviru sejma MOS so v Celju glasno in jasno povedali, zmanjšanje birokratizacije, in ta predlog zakona prav to nagovarja in rešuje.
Preden se ustavim pri samem zakonu, naj še to povem, da v preteklosti oziroma v drugih državah, recimo v Franciji približno 40 procentov zakonov iz časa Napoleona še vedno je v praksi in delujočih v Franciji, na naši strani pa razmišljanja uradnikov v času Avstro-ogrske oziroma v času Marije Terezije, vemo, da so bili ti zakoni tudi zelo dobro nastavljeni.
Zdaj, sam prvi del predloga zakona vsebuje paket rešitev, ponastavitev na različnih področjih. Jaz bi tukaj izpostavil sam zakon o javnih uslužbencih, se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto. Pa izpostavil bi, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. To bo agrarni skupnosti zelo pomagalo in razbremenilo delo. V zakonu o kmetijski zemljiški se skrajšuje rok za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije s 30 dni na 15 dni. O davčnem potrjevalnem(?) računu se ukinja obveznost izdajanja računov pri plačilu s kartico. Ne, vsak, ki plača v gostilni ali pa kje drugje račun, zmeraj dobi dva izrezka, sedaj bo lahko samo enega, to se pravi zmanjšamo tudi papirologijo in tako naprej. Zakon o visokem šolstvu nadgrajuje digitalizacijo v visokem šolstvu, omogoča še boljše povezovanje evidenc in poenostavlja elektronsko poslovanje. V preteklosti sem se srečeval na šolstvu s takimi absurdi, da digitalizacijo

99. TRAK (VI) 17.10

(Nadaljevanje) študentskih bonov ni bilo mogoče, ker evidence univerz niso bile povezane. Absurd absurdov. V zakonodaji se v Uradnemu listu predvideva postopna vzpostavitev uradnega registra Republike Slovenije, kjer bodo objavljena uradna prečiščena besedila. In nekaj, kar je na podeželju še kako pomembno in zato smo tudi predlagali v Novi Sloveniji, da se dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojni do pogreba leži doma. Tu na podeželju, sam prihajam iz podeželja in te prošnje so večkrat več kot očitne. V drugem delu pa je, kar je pod pojem debirokratizacija tudi razumljeno, v drugem delu se razveljavlja zastarele predpise. Skupaj 224 zakonov, od tega 206 zakonov, ki se ne uporablja več. Drage državljanke in državljani, 206 zakonov, ki se ne uporablja več. Ali bomo s tem rešili vse probleme? Ne, ne bomo, smo pa na dobri poti. Potrebno bo še kar nekaj napora. Jaz se tukaj ne slepim, ampak trdno verjamem, da je to korak v pravo smer in upam, da ta korak ne bo ostal edini, da bodo ti koraki se nadaljevali tudi v prihodnosti.
Sedaj pa za nasprotnike debirokratizacije, moje osebno mnenje, da želijo status quo, postopanje v megli, kar je to dobro za politiko preteklosti, ni pa dobro za mlade, mlade družine, za delovne ljudi, državljanke in državljane Republike Slovenije. Vsak od vas, državljanke in državljani in tudi kolegice in kolegi v tej dvorani, imamo že kakšno slabo izkušnjo. Presekajmo gordijski vozel, podprimo zakon o debirokratizaciji. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli, za njim pa bo razpravljal Franc Breznik.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo. Jaz praktično dosti nimam niti kaj govoriti tukaj, ker o debirokratizaciji, te dosti ni. Pošteno povedano, tukaj kar smo videli… To, kar je bilo napovedano, vse to kar smo govorili, kar je bilo govora o vsem kaj se bo dogajalo, po enem letu in pol dela imamo na mizi nek zakon, ki ne vem niti zakaj je zakon, ker to bi lahko spremenili zelo enostavno vse, kar je bilo narejeno, ampak vse ključnega, poenostavitev in sprostitev birokratskih pritiskov, to pomeni debirokratizacija, če bi tako rekli. V bistvu začnemo delati na bolj enostaven način, da ljudje, ki nas gledajo, da razumejo za kaj gre. Kakšen ne razume niti ta izraz kaj pomeni, tako kompliciran. Ampak tako je, to so dejstva. Tukaj se hvalite, da je sedaj v tem trenutku nek zakon, ki razbremeni pritisk birokracije, če pogledam v celem spisku katere reči so bile narejene tukaj, ogromno zadev je popolnoma brez zveznih ali pa so marginalno pomembne. Jaz vem, da je pomembno od agrarne skupnosti, da predstavlja, da je davčni zavezanec agrarna skupnost, kar je. Kaj pomaga drugim ljudem? Kaj pomaga to na splošno? Kakšno pomoč bo dalo to? Jaz pa to pozdravljam, ker vem za kaj gre. Dobra reč in bom tudi potrdil, da je dobra stvar to tukaj. Ampak človek bi si mislil o debirokratizaciji kot zakon kot ta, da mu bo poenostavil lahko morda poslovanje, gospodarstvo, obrtništvo tudi, jaz gledam s tega vidika. Ampak nič ni tega, nič od tega, kar smo govorili tukaj. Na primer uvozniki, tisti, ki ne dela s tem, tisti, ki uvažajo. Ali vi veste kakšne birokratske ovire imajo tukaj? Že same embalaže, vodenje evidenc, vodenje papirjev, poročanje na carino, na Jesenice, pa druge kraje. Bog varuj, če imaš ti mineralna olja ali pa sintetična olja, ker moraš deliti še na druge reči kar je. To je 35 obrazcev, enega moraš imeti zaposlenega, da smo vodi evidenco. Kje pa je še prodaja, dobiček potem na koncu. To so pravi problemi, ki jih imajo ljudje, kateri delajo, ne ki delajo administrativno v kakšni javni upravi, ki ne vedo za kaj gre, ampak tudi tam je zelo pomembno, saj tudi tam je bil cilj tega, da bomo poenostavili reči v javni upravi.

100. TRAK: (VP) 17.15

(nadaljevanje) Ampak če gledamo za gospodarstvo, tako kot sem slišal od kolegov od SDS-a, da bo to nov zagon za gospodarstvo ali ne vem kaj. Ma, kakšen zagon če biti za gospodarstvo s tem zakonom? Ma, kakšen? Saj vidite notri, kaj je, saj ni nič kaj takega. Obljubili ste znižanje davka na dohodnino in ostalo, iz 17,5 je bilo predvideno na 25 in vse kar je. Dobro, pustimo, ker tudi tu mi nismo bili za to. Ampak veste, kaj je problem največji? Najemnine. To je bilo obljubljeno. Najemnine, se ne oddaja. A veste, zakaj se ne oddaja? Polno je nepremičnin neoddanih, ogromno, v Ljubljani imamo spisek nepremičnin, ogromno nepremičnin neoddanih. In se vprašate zakaj. A se vprašate najverjetneje davek na nepremičnine, na davek od kapitala, da je malo previsok? In so najemnine previsoke in ne dosegajo tistega, kar človek bi želel. Normirani odhodki in vse reči, kar je zdaj po novem, če bo to iz 15 na 10 in te ostale reči, ma, ne bom niti govoril, ker ljudje niti ne vedo, za kaj se gre, se mi zdi brezveze. Ampak debirokratizacija pomeni tudi sprostitev, res sprostitev sistema. Neki poenostavitev reči, postopkov kot takih. Zdaj ne vem, kdo se je hvalil z boni, ma, bom pustil stati to stvar, kakšne kolobocije so bile, da si ti lahko uveljavljal bone, da si jih dobil, da jih moraš knjižiti na AJPES, pogledati rezultate, potem ne veš če so ali niso. Mislim, ne vemo napraviti nekaj enostavnega, moramo vedno vse komplicirati. In to je bil cilj. jaz sem imel veliko upanje, ker je bilo toliko reklame na to. Mislim, vi ste toliko reklamirali to zadevo, je bilo tudi v vašem volilnem programu, da boste razbremenili to zadevo tukaj. na koncu ste prestavili en zakon, ki v vsakem primeru nekaj je narejenega, ne da ne, saj normalno, saj bi bilo absurdno, da bi rekli, da ni nič od tega, sem prvi, ki rečem, da vsaka stvar je, ampak to sploh ni še zdaleč tisto, kar je bilo obljubljeno, in to je največji problem, samo to.
Veste, jaz / nerazumljivo/ par primerov za opis. Človek niti ne, na primer, da moraš ti v blagajno biti vpisan notri, ko si v trgovini. Zakaj mora biti blagajničar / znak za konec razprave/ biti vpisan v trgovini, ki so štirje ljudje. Dam primer. Pa pride kazen zaradi tega. Mislim, so take neumnosti. Da ne bom govoril davkarije, poenostavitev postopkov glede datumov, glede obrazcev in vse te reči. Da ne bom govoril o potnih stroških, ker je bila tudi ideja da se zniža, da se naredi enotno zadevo. To je debirokratizacija za vsakega od nas. Ker tako kot so neumni potni stroški že za nas, ki prihajamo tukaj v Državni zbor / znak za konec razprave/. Moraš imet en faks, da razumeš sploh, kako je obračunano. Mislim, v tem primeru in tu je polno tega.
Škoda, ker nimam več časa, ampak drugače bi povedal še en kup stvari. Z moje strani je to. Hvala lepa, predsednik.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vsaka stvar se začne s prvim korakom. Govorimo o prvem koraku.
Zdaj pa dajem besedo Francu Brezniku, za njim pa bo dobil besedo Rudi Medved.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana državna sekretarka.
Torej jaz bi želel svojo razpravo vrniti v samo bistvo, torej v sam zakon o debirokratizaciji, o tem prvem koraku. In žele bi povedati, da zakon o debirokratizaciji je začetek nekega procesa, ki bo imel nadaljevanje v številki 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in bo nek proces, ki bo tekel. Če začneš nek proces, če ugotavljaš to, kar tudi sama dokumentacija, ki ste jo dobili, torej ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona, kot veste, za večino, pa tudi po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj večina podjetnikov meni, da je ena največjih ovir pri samem boljšem poslovnem okolju torej ogromna in nepregledna birokratizacija v Sloveniji. Jaz bom pa temu dodal in birokratska miselnost, ki je posledica vzgoje in izobraževanja desetletja v slovenskem prostoru. Tisto, kar je pomembno pri tem, je, da prvo začnemo delati neko analizo. V gradivu imate torej izjemno gostoto predpisov, ne bom ponavljal, kolegi so pred mano na lep način, vsaj tisti kolegi iz SDS-a in NSi-ja, povedali, na kakšen način so sploh označeni predpisi, koliko jih imamo. Imamo pet različnih sistemov označitve teh predpisov.

101. TRAK: (IP) – 17.20

(nadaljevanje) Torej veljavne predpise, veljavne predpise, ki se uporabljajo, ki se še ne uporabljajo, veljavni predpisi, ki se več ne uporabljajo, neveljavni predpisi, ki se uporabljajo, in neveljavni predpisi. Torej, imamo polno tega in v okviru tega je torej predlog zakona izboljšati stanje v Sloveniji torej glede administrativnih ovir, predvsem pa izboljšati torej konkurenčno okolje. V to se moramo vrniti. In danes smo pri prvi točki in ta točka bo imela številna nadaljevanja. Predvsem je treba vedeti, da predlog zakona vsebuje vsebinske ukrepe za debirokratizacijo in to je tudi kot napisana ena izmed temeljnih ciljev tudi sedanje vlade.
Prvi torej v sklop ukrepov sodijo spremembe in dopolnitve zakona z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. To je odgovor na vse tiste, ki niste znali povedati državni sekretarki, čeprav ni poznala procedure, kateri člen Ustave je ogrožen s tem zakonom. Še predvsem bi bilo zelo zanimivo, če bi jo v prvem branju povedali, da se strinjate s tem in da imate pripravljene nekatere odgovore tudi iz vaših poslanskih skupin, torej da imate pripravljene nekatere amandmaje, ker menite, da bi lahko nekatere zadeve dopolnili, izboljšali in tako naprej. Nič od tega danes nisem slišal, eno kritizerstvo, ki je sobrat te birokratske miselnosti v Sloveniji zadnja desetletja. Tipično kritizerstvo in nič od nič nikoli pokazali.
Druga zadeva ali pa tretja zadeva, ki jo je treba povedati, je, in nekateri ste o tem govorili, dosedanja nomotehnična praksa, ki ne razveljavlja predpisov, ki se več ne uporabljajo. Ta manko tega, da imamo neko nomotehnično prakso, to je, da predpise, ki so še popolnoma se ne uporabljajo, da jih ne odvrže.
Nekdo je danes, mislim, da kolega Trček, razlagal, da mi v bistvu bi ukinili tudi rimsko pravo. Zdaj, jaz dajem odgovor, da najbolj ste ukinili rimsko pravo in pokazali vaš odnos do rimskega prava tisti, ki ste v Državnem zboru na grob način pokazali vrata takratnemu kandidatu za Ustavnega sodnika, akademiku, dvakratnemu doktorju znanosti Janezu Kranjcu, enemu največjih strokovnjakov za rimsko pravo v Evropi. S tem ste povedali vse, kaj vsi vi menite o rimskem pravu. In ko nekdo govori, kot kolega Trček, o Justinijanovi kodifikaciji, kolikor jaz poznam rimsko pravo, glede tega, da sem ta izpit naredil pri gospodu Kranjcu, vem, vsaj to sem se učil takrat, da je tudi Justinijanova kodifikacija, ki je bila kot zanimivost sprejeta torej v času bizantinskega cesarja Justinijana, da je tudi ona takrat razveljavila tri kodekse cesarskega prava leta 529 našega štetja. Torej v času, ko je že zahodno rimsko cesarstvo propadlo zaradi tega, ker so se imeli vsi radi, ker so ukinili vojsko, ker je bilo več kug, ki je pobila zahodno rimsko, velik del prebivalstva zahodnega rimskega cesarstva, kjer so se moški poročali z moškimi, da ne razlagam, in poskušam neko paralelo potegniti dekadentne Evrope v tem času. Torej Justinijanova kodifikacija je bila sama nek nov sistem, ki je dobesedno naredil, lahko bi rekel, bolj pregledne, uredil bolj pregledno rimsko pravo, torej s tem, da je v bistvu ukinil dotedanje kodekse rimskega, cesarske kodekse v rimskem pravu. In še kot zanimivost naj povem, kolikor se še spomnim tega. Vse tisto, na kar so se takrat nekdo izgovarjal, torej se naslanjal, vse, kar ni bilo v Justinijanovem kodifikaciji in se je nekdo izgovarjal še na tiste rimske, cesarske torej kodekse. Če niso bili predpisani v Justinijanovi kodifikaciji, niso veljali. Torej, začel se je nek postopek nekaterih pravnih pravil, ki jih danes pač Evropa kot takšna ali pa evropski pravni red pozna.
Zdaj, da gremo na sam sistem ali pa na same zakone. Torej, predlagane rešitve so, da se poenostavi torej vsaj 14 zakonov. Zakon o prijavi prebivališča, Zakon o centralnem registru prebivalstva, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon javnih uslužbencev, o pravnem postopku, o sodnih izvedencih in tako naprej, tudi Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti in Zakon o Uradnem listu. Torej, spoštovani kolegi, razveljavlja se 207 zakonov in temu primerno tudi vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi,

102. TRAK: (NM) – 17.25

(nadaljevanje) ter določa tudi ta predlog tudi uporabo, torej prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov, spoštovani kolegi. Zakon uvaja postopek ugotavljanja, kateri predpisi se zaradi njihovega naslova, namena, pomena ali vsebine ne morejo več uporabljati. Povejte mi, a mislite, da je to nekaj slabega, kolegi. A se vam zdi to nekaj slabega? Preden se bomo začeli pogovarjat in preden boste začeli ponavljat to, kar sem jaz 8 let nazaj govoril o digitalni transformaciji Sloveniji ali pa sveta ali pa Evrope, kaj bo prihajalo, ali pa 5 let nazaj, prvo moramo začeti vzpostavit nek register in dobesedno ukinit vse tisto, kar se več ne uporablja. Tu jaz vidim neki začetek nekega redoljubja. Sprememba tudi nekaterih nomotehničnih pravil, ki so bila po mojem mnenju zelo, jaz bi temu rekel, čudna. To, da nomotehnična praksa do sedaj ni razveljavila predpisov, ki se več ne uporabljajo, je za mene po vsej verjetnosti neka zadeva, ki ravno ne pije vode. Tako da spoštovani kolegi, v sami dokumentaciji ali pa v samem, lahko vidite torej, da podobne prakse delajo vse države, ki želijo izboljšat svoje poslovno okolje in izkoreninit birokratsko miselnost. Imate primer Danske, imate primer Kanade, imate primer Portugalske in tako naprej, Združenega kraljestva, Švicarske federacije. Torej pred nami je nek nov začetek. 1. Janševa Vlada je leta, med leti 2004-2008 začela takratno modernizacijo javne uprave. Modernizacijo javne uprave so začeli ali pa takrat tudi s tehnologijami, ki jih je takrat pač svet poznal, takrat je pač bil razmah interneta, povezovanje nekaterih tehnologij. In tudi takrat se je tista modernizacija javne uprave imela posebne birokratske filtre. Če se spomnite, vsi, ki ste morda kdajkoli delali tudi na pravnih fakultetah ali pa kakršnih drugih družboslovnih izpitih iz modernizacije javnega prava, kot primer ene res dobre prakse na tem področju. V letu 2020, 2021, v času digitalne revolucije ali pa 4. industrijske revolucije, katerega ime je splošni, je pač digitalizacija, je pa to začetek, nek prvi korak k temu, da bomo lahko začeli potem še bolj povezovat nekatere baze podatkov, zato da bodo podjetniki, ki bodo karkoli začeli, lahko delali ali pa postavljali novo podjetje, da bojo dobili ta servis državljanov, kot pravijo marsikdaj, tudi javne in državne uprave, da bo to zbrano res vse na enem mestu. »Big data« analiza, spoštovani kolegi, umetna inteligenca, internet stvari in vse tiste tehnologije, ki so nujno potrebne za debirokratizacijo, se bodo lahko komaj na ta način začele pojavljat in izvajat v praksi. Namen tega, o čem danes govorimo, ki je prvi korak, je pa to, da Slovenija privabi celo vrsto »high tech« podjetij v Slovenijo, številnih tistih podjetij, ki bodo krojila usodo v času in prostoru, v katerem živimo. In čas 4. industrijske revolucije je ponovno čas, ko so karte predvsem v suverenosti, v času, lahko bi rekel, gospodarske suverenosti mešajo te karte popolnoma na novo. In tega se moramo zavedati, da ta čas, če ne pridobimo, če naredimo nekega koraka in če poslušam te vaše izgovore, da vas je strah nekaterih sprememb, jaz ne vem, če nas bo vse strah, potem boljše, da odidemo vsi skupaj iz tega Državnega zbora. Vedno so bili ljudje, ki so imeli neko vizijo ustvarjanja ali na svojem privatnem področju ali vizijo ustvarjanja neke lepe, dobre, kvalitetne tudi države, potem poglejte, moraš imeti tudi nek pogum poleg znanja. Jaz mislim, da kombinacija znanja in poguma pelje lahko ljudi naprej. In jaz tukaj vidim en optimističen korak k temu in ne vidim niti ene slabe stvari na tem prvem koraku, da ta korak naredimo. Če imate kakršnekoli pomisleke in prav je, da jih imate, to je tudi vaša naloga, da nam odprete oči, da argumentacijsko poveste, kaj je tisto, kar ni v redu, da to popravimo, da vložite določene amandmaje in da ta zakon v tem prvem koraku izboljšamo. Vse, kar bo potem sledilo, glejte, mora biti prostor, jaz bi temu rekel

103. TRAK: (SC) – 17.30

(nadaljevanje) argumenta proti argumentu in postavljanja poglejte Slovenijo lahko bi rekel na neki novi vlak. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz mislim, da Slovenija v 21. stoletju pa tudi državljanke in državljani v 21. stoletju vidijo v ospredju tudi njihovo usodo, ko gledajo politike tudi to, da se bomo mogli poenotiti pri nekaterih ciljih naše države in preboj v okviru četrte industrijske revolucije za to Vlado predvsem tudi za mojo stranko, ki jo predstavljam eden izmed temeljnih ciljev v tem času. Eden izmed temeljnih ciljev v tem času. Takšen čas, če ga zamudimo bomo spravili Slovenijo na kolega v naslednjih 50. letih ali pa bomo v Sloveniji doživeli neki preboj, ki bo za nekatere bodo lahko imeli kvalitetno življenje Slovenke in Slovenci naslednja desetletja. Za mene je pomembno, da izberemo pogum, da naredimo te korake. Boj proti birokratsko miselnostjo, ki jo ravno sedaj vidim v nekaterih vaših razpravah poglejte je prvi korak na tej poti. Drugi korak je sprejetje prvega takega Zakona o debirokratizaciji, ki je za seboj imel številne predloge praktikov iz življenja, ki so vsak dan delali, ki so se bojevali zoper birokratsko miselnostjo in ki so pripeljali torej zakon v prvem branju v Državni zbor.
Jaz bom svojo razpravo zaključil samo z eno miselnostjo. Zanimivo je, da večkrat, ko se človek pogovarja z otroci recimo tam v času v vrtcu vedno sprašuje kaj bodo, ko bodo veliki. Marsikdaj čutimo, da bo vozil vlak, da bo pilotiral letalo, da bo zdravnik, veterinar, da bo popravljal avtomobile, da bo mizar in tako naprej. Nikoli v svojem življenju nisem slišal, da bi majhen otrok povedal, da bi rad bil birokrat. Da bi rad sedel v neki pisarni in ljudem govoril kaj še katere dokumente še naj nosijo v to pisarno, zato da bodo lahko v svojem življenju nekaj ustvarili ali pa ustvarili nekaj za sebe ali pa za to družino. Povejte, kaj se zgodi s temi otroci v tem sistemu ali pa procesu socializacije v slovenski družbi, da ta otrok na koncu gre študirati nekaj, kar popolnoma nima veze z nekimi praktičnimi poklici v življenju. Nočem s to razpravo izključevati nobenega, ampak potem se lahko vprašamo tudi na neko miselnost birokratsko v samem procesu socializacije v vzgojno izobraževalnem sistemu v Sloveniji in s tega vidika, potem prihaja to, da nimamo ali resnega mojstrskega izobraževanja ali pa dualnega izobraževanja kot mu pravimo strokovno, da imamo stalno manj praktičnih poklicev, da trg dela lahko bi rekel vpije že, da potrebuje določene profile kadrov, da jih nimamo in da Slovenija se lahko bo v prihodnosti celo lahko bi rekel ohlajala tudi na račun tega, ker ne bomo mogli slovenskim podjetjem in podjetnikom zagotoviti tudi določenega kadra. Vse to, da strnem mojo razpravo izhaja iz birokratske miselnosti in iz birokratizacije, zato vas prosim, spoštovane kolegice in kolegi, verjamem, da večina od vas verjame, da je to eden izmed ključnih problemov Slovenije za neki prebojni moment, da strnemo vrste in da tisti, ki ste bili kritični v svojih razpravah, da daste sami nekatere pobude, vložite amandmaje in da ta zakon izboljšamo po tem prvem branju.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala.
Besedo ima Rudi Medved, za njim pa bo razpravljal Predrag Baković.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, podpredsednik.
Očitno se je začelo šteti časa 13. marca lani, ko je nastopila doba razsvetljenstva in tudi proces debirokratizacije se je začel 13. marca lani pa ni tako in bom tudi v nadaljevanju povedal zakaj ne. Je pa res, da ta zakon in to, kar se je dogajalo z njim ne čudi, da celo sami neki zagovorniki tega zakona pravzaprav ne vedo čisto natančno kaj je v njem, kar me ne čudi.

104. TRAK: (ŠZ) – 17.35

(nadaljevanje) Saj danes je, jutri ni, pa spet malo je, malo ni in potem kolega razlaga kako neverjetno dobro bomo živeli, ko ne bo treba več izdajati računov za plačilo s kreditno kartico. To je šlo ven iz zakona kolegi, to je šlo ven med drugim, pa še kaj drugega je šlo. Ampak ne, ni pomembno, zakon je dober, pravite, zakon bo omogočil, da bomo vsi skupaj bistveno, bistveno bolje živeli in pripomogel bo k razvoju, govorilo se je o razvojnih coklah, jaz ne vem katero in komu bo ta zakon sezul coklo razvoja, tega jaz v tem zakonu ne razberem. Ampak veste višek populizma v tem zakonu je pa prepričevanje ljudi kako neverjetno jih bremenijo neveljavni zakoni. Ti zakoni ne veljajo več, ampak poglejte, mi smo jih pa zdaj razveljavili neveljavne zakone. To je tako, kot bi se hvalili s tem, da ste iztočili vodo iz prazne kadi. Poglejte, zdaj je pa kad prazna, ker ne dojemate bistva, če že govorite o debirokratizaciji. Ne dojemate bistva, pa če ga že ne, bi si pa lahko snovalci tega zakona, še zdaj ne vem kdo je bil, prebrali kakšno smernico, na primer Evropske unije za pripravo boljše zakonodaje in seveda hkrati debirokratizacij. Ni bistvo v tem, da ti razveljavljaš zakone, ki že tako ali tako ne veljajo. Smernica je za vsak nov zakon, odpraviš, razveljaviš veljaven zakon, ki je ali nepotreben, ali slab, za vsak nov predpis razveljaviš en veljaven predpis, ki pomeni balast v pravnem redu, samo seveda te predpise je treba poiskati, to je pa težko. Takole spisek 200 zakonov, ki ne veljajo je lahko zelo hitro na mizi in tudi številka impozantna. Ampak pripraviti spisek zakonov, ki veljajo, pa v pravnem redu smetijo in nimajo v njem kaj iskati ali so slabi, ali pa več zakonov ureja iste stvari, to je pa težko delo. Ampak če bi seveda snovalci, ki so se zaprli v nek krog in se je potem pokadilo in prišel je na plan ta Zakon o debirokratizaciji, če bi pripustili vsaj posamezna ministrstva, da bi sodelovala zraven, bi lahko videli, da je na Ministrstvu za javno upravo pripravljen nabor takšnih zakonov, ki jih je treba razveljaviti, pa čeprav so seveda veljavni in smetijo pravni red. Ampak seveda to se ni zgodilo zaradi tega, ker so pač snovalci vedeli vse, ko je bilo treba predstaviti zakon javnosti, so ga pa sami sebi predstavili, pa je bil krog zaključen. Torej govoriti o razbremenjevanju ljudstva zaradi tega, ker ukinjate neke zakone, ki so že tako ali tako neveljavni je res popoln populizem in ta zadeva tukaj v tem zakonu dejansko nima kaj iskati, povedal sem kaj bi se seveda moralo znajti v tem zakonu. Vsakokrat seveda ob vsakem zakonu slišimo tisto znano ta vlada dela dobro, z vso pravico tako mislite, jaz vam bom povedal na področju če hočete zdaj debirokratizacije je vlada Marjana Šarca delala dobro. In če mislite, da se je debirokratizacija začela 13. marca vam bom naštel samo par zadev, ki smo jih

105. TRAK (VI) 17.40

(Nadaljevanje) vpeljali v letu 2019, ki zadevajo najširšo populacijo v tej državi. Elektronski bolniški list. Ste slišali zanj? Saj ni priletel z lufta. To je bilo treba narediti, prihrani pa ogromno poti, ur in časa na tisoče ljudem, zdravnikom, delodajalcem in zaposlenim. Digitalizacija prijave na razpis za delovno mesto. Zadeva na tisoče na tisoče ljudi. Elektronsko podpisovanje odločb državnih organov prav tako. Elektronske vloge za naravovarstvena dovoljenja. Veste koliko jih je za posamezne projekte potrebnih? To je praksi izvedeno, ne glede na to, seveda, da se je debirokratizacija začela 13. marca lani, je bilo to v praksi uvedeno že leta 2019. Nenazadnje varno, in poudarek je na varnem vročanju dokumentov v portal E-uprava za državljane. In tukaj mi poudarjamo pomen tega varnega poslovanja države z državljani, kar seveda ta poenostavitev, ki jo hočete vpeljati s tem zakonom nikakor ni. To je pravzaprav nek unicum, saj nismo tako pametni. Če bi to funkcioniralo bi že marsikatera druga država to uvedla, da boš kar malo po gmailu pošiljal sodno pošto, pa kdo ve kaj še vse. In to smo naredili v letu 2019. Nobenih fanfar ni bilo, nobenega mega zakona, nič se nismo trkali po prsih, samo naredili smo.
Naj končam, tisto, da poči čas smeha je pa ugotovitev kolega, mislim, da iz NSi, da ljudje si želijo vitke države in ta zakon bo to prinesel. Torej, govoriti o vitki državi v razmerah ko se zaposluje novih 600 javnih uslužbencev. Spomnim pa se, ko sem bil še sam minister za javno upravo, tukaj v tem državnem zboru razprave o razmerah v javni upravi in zaposlovanju v javni upravi, kako sem jih prav od vas dobival po glavi zaradi enormne javne uprave, da nič ne naredimo za vitko državo. No, sedaj boste zagovorniki vitke države ne 6 ali pa 60, 600 ljudi. In vsi bodo delali na evropskih projektih, praktično skoraj vseh 600. Kje jih boste dobili, da znajo sploh delati na evropskih projektih, to bi rad videl.
In če zaključim, je bila pa tudi ena boljših kolega Breznika, ta zakon je začetek redoljubja v zakonodaji. To govori ta vlada o redoljubju v zakonodaji, potem ko smo doživeli devet protikoronskih bomb, v katere je bilo zmetano vse kar se je kdo spomnil, pa še več. Potem ko smo doživeli več tisoč odlokov, razveljavljenih ogromno njih, tudi na Ustavnem sodišču in ta koalicija in ta vlada nam govori o redoljubju v zakonodaji. To je pa v bistvu tisti ocvirek za konec, da človek pravzaprav sploh ne more več resno razpravljati o tem zakonu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mogoče samo ena informacija preden nadaljujemo z razpravo. Leta 2009 je ministrica, tedanja ministrica za javno upravi Irma Pavlinič Krebs dobila oziroma dvignila nagrado za debirokratizacijo, ki jo je podelil OZN. To je pa izvedla prejšnja ali pa prva Janševa vlada. Lahko pogledate po medmrežjih.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Predrag Baković, za njim bo razpravljal Janez Moškrič.

106. TRAK: (IP) – 17.45

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Podpredsednik, hvala lepa za besedo, ja. Spoštovani kolegice, kolegi.
Torej, jaz razumem ta zakon o debirokratizaciji kot še eden zakon v nizu zakonov, ki pravzaprav posegajo na mnoga področja. Zdaj, vlada očitno ima neko veselje do pisanja nekih zakonov, ki so ali megalomanski ali pa posegajo na mnoga področja, kot recimo je bil ZUJF pa potem PKP-ji, sedaj zdaj ta zakon o debirokratizaciji. Ampak veste, to dela pravni red nepregleden in pravzaprav tudi zaradi tega pomanjkljiv. Ne glede na vse to ta zakon posega v 14 zakonov, torej Zakon o prijavi prebivališča, centralnem registru prebivalstva, splošnem upravnem postopku, o javnih uslužbencih, pravdnem postopku, sodnih izvedencih, še celo o integriteti in preprečevanju korupcije, davčnem postopku, ohranjanju narave in tako naprej.
Zdaj, med drugim Zakon o prijavi prebivališča, je določeno, da nekako bi se v centralnem registru prebivalstva navajalo tudi elektronske naslove in morebitne telefonske številke. Načeloma naj ne bi bilo s tem kaj dosti narobe, pa vendarle se moramo zavedati ene stvari, da trenutno ali pa bom rekel že dalj časa trajajoče nezaupanje državljanov v državo ali pa, če hočete, v izvršilno in tudi zakonodajno vejo oblasti pravzaprav ne bo prineslo to, da bodo ljudje kar prostovoljno dajali svoje telefonske številke in pa e-naslove. In verjamem, da to v praksi na nek način nikoli ne bo zaživelo.
Potem je tukaj tudi določba, torej v samem predlogu zakona je napisano, da zaradi same narave nalog s področja verske svobode kot ene temeljnih, z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic, bo zaradi njenega nadaljnjega udejstvovanja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju nalog in se zato predlaga, da se te naloge prenesejo iz delovnega področja Ministrstva za kulturo na Službo Vlade, pristojno za verske skupnosti. Ne vem, no, zdaj, kaj bo to pomenilo v smislu administrativnih izboljšav, pa vendarle bi morda tukaj lahko gospa iz Vlade tudi to pokomentirala.
V Zakonu o splošnem upravnem postopku se določa, da bodo lahko državni sekretarji odločali o nekih posamičnih postopkih ne glede na to, ali imajo za to opravljeno izobrazbo oziroma strokovni izpit ali ne. Če gledamo, javni uslužbenci, ki odločajo o postopkih, morajo imeti opravljen izpit iz, torej iz / nerazumljivo/. In v primeru, da to delovno mesto zaseda neka oseba, ki tega izpita nima, ga mora opraviti ali pa v nasprotnem primeru izgubi delovno razmerje pa zato ne vem, zakaj bi se potem nekoga lahko takoj tudi favoriziralo. Jaz razumem, da bo tukaj minister razbremenjen podpisovanja odločb, ampak vendarle je potrebno zadostiti tudi nekim pravnim možnostim.
V Zakonu o javnih uslužbencih je torej navedeno, da se omogočalo vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeni mail. V redu, no, zdaj jaz recimo imam vpogled v javne uslužbence na področju Ministrstva za notranje zadeve ali bolje rečeno policije. Vem, kako so nam pač vročali te stvari, smo jih dobili s službeno pošto, nikoli ni bil to noben problem. Zdaj, če dobiš na služben mail, sploh ne vem, če imajo lahko dostop od doma ljudje, če pa ga imaš že v službi, mu pa lahko tudi osebno vročiš, tako da … Ampak v redu.
S tem se dotaknili tudi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki pravzaprav na nek način določa, da se mora, torej če je na mestno pokopališče vezano neko naselje ali pa kraj z manj kot tri tisoč prebivalci, lahko občina v odloku dopusti možnost, da pokojniki iz tega kraja na željo svojcev do pogreba ležijo doma. Jaz tukaj res, saj je bilo že nekaj govora o tem, ampak kljub temu ne razumem, kje je tule, bi rekel, zmanjšanje administrativnih ali pa debirokratizacija. Vem pa, da ta določba lahko pomeni strošek. Strošek tako za koncesionarja, ki bo izvajal pogrebne storitve, in seveda, če bo občina določila to, da je možno na tak način tudi, da pokojnik leži doma, bo ta koncesionar, pa zdaj če je to zasebni ali pa če je to neka komunala ali kdorkoli že, moral nabaviti določeno opremo, zato jaz ne vem, kdaj ste bili vi nazadnje na pogrebu nekoga, ki je ležal doma. Tam je potrebno … Verjetno tisti kolegi, ki so nekje z vasi, to poznajo. … Je potrebno zagotoviti kar nekaj stvari. Od nekih zaves, nekih panojev, kakorkoli že, panelov, do aparature za hlajenje,

107. TRAK: (VP) 17.50

(nadaljevanje) če je to poleti, in seveda te stroški so lahko dokaj visoki. In tudi tukaj potem ne samo, da ne vidim neke dodane vrednosti pri debirokratizaciji, vidim samo še dodatna obveznosti za koncesionarja, ki bo izvajal pogrebe.
Nenazadnje tudi mnenje občine še vedno ostajajo dokaj enaka. Tako Skupnost občin Slovenije, ki pravi, da ukrepi ne pomenijo dejanske debirokratizacije, da na nek način se ne poenostavlja življenja državljanom in poslovanja podjetje, tako tudi Združenje občin Slovenije to razlaga. Informacijska pooblaščenka je bila tudi jasna, da je to lahko problem, in pa tudi Vrhovno sodišče, poglejte, opozarja na kar nekaj določb predlaganega zakona, ki naj nebi bile domišljene ali pa niso domišljene. Opozarja na finančne posledice nadgradnje vpisnikov in potrebo po tehnični podpori vezani na novi način vročanja. Torej to pomeni, da se bo zvišal tudi strošek tem. In Vrhovno sodišče daje tudi dodatne predloge, ki jih zakon ne zajema, če se že gre v te spremembe, na primer sprememba Zakona o prekrških, ki se ga pa ta zakon ne dotika. In potem zadeve niso enotno urejene. In ravno zato se mi ne zdi logično, da en zakon ureja področje 14-ih zakonov. Jaz verjamem, da je veliko dela, ampak da bi vsak zakon, če gre to za zakon recimo prijavi prebivališča, da se tam naredi tista sprememba o debirokratizaciji kot je, ne pa z enim samim zakonom urediti različna področja, ki so pravzaprav specialno urejena v tistih lastnih predpisih.
Zato menim, da morda res vlada je to skušala pripraviti z nekim namenom debirokratizacije, ampak moram reči, da ni imela srečne roke pri tem, vsaj po mojem mnenju. In zato seveda tega zakona ne bom podprl.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Janez Moškrič, za njim pa bo razpravljala Tina Heferle.
Izvolite.

JANEZ MOŠKRIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Nekako lahko začnem kar naprej, ko je kolega razlagal, kako bi bilo potrebno v bistvu imeti štirinajst zakonov, da bi te zadeve posamično uredili. Ravno tu je bistvo vse zgodbe, se pravi, da to razumevanje, da pa vendar lahko določene zadeve v tem zakonodajnem procesu združimo. To je sicer za pravnike, ki ozko gledajo, zelo, zelo bogokletno, bom rekel, pa se vrnimo na tisto razpravo, ko je bilo rečeno, da so določene vzporednice lahko tudi s protikoronskimi zakoni. Kako so bili protikoronski zakoni napisani? Napisani so bili z namenom pomoči. Pomoči v dani situaciji, ko je gospodarstvo trpelo in ostali državljani trpeli. Tudi ta zakon danes pred nami je napisan z namenom, se pravi z namenom, da se določene zadeve razbremeni, poenostavi. Če so na protikoronskih zakonih sodelovali strokovnjaki in lahko danes po toliko časa rečemo, povemo in vidimo, da so bili ukrepi uspešni, zato smo postali ena najuspešnejših držav na področju gospodarstva. Seveda povedali boste, da je bilo nekaj določb tudi spornih, vendar ali bomo lahko prišli v zmanjšanje zakonodajne vsebine, je pa odvisno tudi od nas samih državljanov, vsakega posameznika. Lepo je povedal tudi kolega iz SAB-a, koliko dokumentacije rabi za določene nevarne snovi, embalažo in podobno. Poglejte, dejansko je temu tako. Tudi zato, ker smo prevzeli Evropsko unijo, se pravi pravo in normative Evropske unije, ampak poglejte, kaj se nam zgodi. Kljub vsem strogem vodenju določenih postopkov se nam zgodi komunalno blato na privat zemljišču. Nam ne pomaga pravna vsebina, če ne bomo to miselnost, da je določen stavek zadostuje za razumevanje, najsibo v pravnem in tudi v splošnem svetu. Govorim recimo

108. TRAK: (NB) – 17.55

(nadaljevanje) po logiki zdrave kmečke pameti. Če zdravnik uporablja masko, če zdravnik uporablja masko, da ne širi okužbe že stolet…, mislim stoletja ne, ampak skoraj stoletij in potem mi leta 2021 delamo pravno znanost o temu kako je z maskami, če se določena zadeva širi. In isto je pri teh vseh, pri vseh teh današnjih predlogih. Želeli, strokovni svet, strateški svet, ki je bil ustanovljen pod vodstvom gospoda Simiča, je predlagal mnogo več, iz več področij, ker določeni elementi so znotraj vsakega posameznika, zjutraj ostanemo, peljemo otroka v vrtec in podobno, določeni imajo svoje podjetje in vidijo s čim vse se tekom enega dne soočajo. Želje so bile večje, vendar zaradi vseh naših predpisov in pravne povezanosti vsega tega kar se v vseh teh letih, 70 ne samo 30, ugotavljamo, da so kakšne stvar, da je kakšne stvari nemogoče speljati na enostaven način. Tako je bilo potrebno to nekaj zmanjšati, nekaj zaradi tega, nekaj tudi zaradi tega, ker se določeno bojijo, se prvi, oziroma imajo pomisleke ali bodo kakšni ukrepi povezani z davčno zakonodajo lahko imeli hudo posledico na prilivih. Jaz bom vedno zagovarjal in vedno sem zagovarjal, da bodo razumni davki, enostavni davki vedno prinesli več v državno blagajno, vendar ob upoštevanju splošnih norm vsakega posameznika, občana, podjetnika, gospodarstvenika. Jaz vem, tudi kolega iz LMŠ, ki je strokovnjak na finančnem področju, bi si želel marsikakšno stvar v računovodskih standardih poenostaviti, pa vidimo kam smo prišli z vsemi temi zgodbami. Pred časom je SDS tudi ena glavnih tem je bila recimo enotna davčna stopnja. Kakšen pogrom. Jaz sem trdno prepričan, da bi ta zgodba takrat prinesla mnogo pozitivnega za to državo, ampak bi kar na enkrat verjetni bilo tistih birokratov, tistih, ki so morali biti v službi države, v službi določenih inštitucij, da so lahko vse te predpise izvajali, bi bilo preveč. Ali je mogoče, ali se mogoče tega bojimo? Zato so te predloge pripravljali tudi zunanji strokovnjaki. Zato, tudi zato. In to imejmo vedno pred očmi. Ko smo govorili še o določenih, recimo pri osebnih podatkih. Namen dodatnega podatka o vsakem posameznem državljanu, recimo elektronski naslov in telefonska, so bili takoj pomisleki, ja pa ljudje spreminjajo elektronske, saj mogoče elektronski naslov bi bil lahko določen za posameznika, ki bi ga ustanovil na javnem portalu, ne mislim gov.si ali pa nekaj podobnega in bi bil to tvoj za celo življenje. Če lahko vsako stvar danes že elektronsko uredimo, kot so pomembna, recimo zavarovanja, ko komuniciramo z šolami starši in podobno, vse to se da danes podpisati lepo verodostojno elektronsko. In zakaj tega država kot tista, ki mora skrbeti za svoje državljane, zakaj se tega ne bi smela poslužiti. Ampak spet, vse se bo izjalovilo, če bo milijarda pomislekov in bo na koncu 3 % državljanov bilo za to, da odda ta podatek. Če bo pa 95 % državljanov šlo v sistem, mogoče sem rekel preveliko številko, ampak veste, tudi starejši se poslužujejo teh elektronskih naprav in elektronskih naslovov, tako da, pa še govorili smo v drugih zgodbah, da moramo čim bolj digitalno opismenit občane. Tako da, če to dvoje skupaj povežemo, imamo uporabno zadevo za vsakodnevno ali pa dnevno ali pa vsakoletno, mesečno, tedensko komuniciranje državljanov z državo. Z državo, ki je

109. TRAK: (ŠZ) – 18.00

(nadaljevanje) dolžna poskrbeti za svoje državljane, državljani so pa tudi dolžni biti del te države in jo soustvarjati. To je tisto, kar je namen. Tako, da jaz podpiram tudi če so zakoni na več področjih, ugotovili smo, da nekaj bo treba ven dati, zaradi tega ker a priori, ker smo blizu volitev, tudi če ne bi bilo krize in podobno bi opozicija bila tista, ki bi težko na kaj takega podprla bi imela sto pomislekov. Ampak ne imejmo pomisleke, če se da sodelujmo, mislim da se da na marsikaterem področju bi lahko to izboljšali in bo to garant za državljane, ne za nas politike, ampak za splošno dobro.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Predrag Baković.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Zelo kratka. Torej, kot sem govoril in razpravljal o temu, da en zakon posega na več področjih je potrebno pogledati tudi s strani tistega, ki ta zakon izvaja. Torej če nekdo, recimo da gre konkretno za Zakon o centralnem registru o prijavi prebivališča, tisti, ki nekako izvaja ta zakon bo moral poleg tega brati in vsakokrat uporabljati tudi ta zakon o debirokratizaciji, kar lahko pomeni zelo administrativno težavo. O tem govoril, dodatno administrativno težavo. Lahko se zgodi, da mu to uide. Se pravi zakonodaja pa mora biti jasna in pregledna. To je pravzaprav eno od načel dobre zakonodaje, da je jasna in pregledna. In če ti kot izvajalec nekega zakona moraš nositi s sabo tri zakone namesto enega, ki je na lex specialis in seveda to problem in o tem sem razpravljal.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Katja Triler Vrtovec. Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa.
Spet se je nabralo nekaj vprašanj, pa bi rada odgovorila na njih.
Kar se tiče tega paketnega načina sprejemanja zakonov, mislim da ravno zaradi tega, ker se je ugotovilo, da je to najbolj učinkovit način, da se lahko uredi določeno področje ki segajo na več zakonov, gre to z roko v roki s potrebo po sprejetju nekega uradnega registra, kjer bodo lahko imeli tudi uradniki enostaven pregled nad celotnim pravnim redom, ne samo nad posameznimi zakoni, tako kot je bilo to do sedaj. Kar se tiče pomislekov glede vključitve zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti v ta zakon. Sicer splošna razprava ni namenjena razpravi o posameznih členih zakona in zato se bo smiselnosti umestitve tega zakona o Zakonu o debirokratizaciji lahko razpravljalo šele v drugi obravnavi, kjer pa vlada ne nasprotuje možnosti, da se ta člen tudi črta, če se bo izkazalo, da je ta zakon neustrezen. Kar se tiče večje pristojnosti državnih sekretarjev. Dejansko je to namenjeno temu, da se bodo lahko pospešili postopki odločanja. Zdaj je moral vse odločbe v upravnem postopku podpisovati minister. Minister kot vemo za to ne potrebuje strokovnega izpita niti ustrezne izobrazbe. In v obstoječi ureditvi je možnost, da odločbo podpišejo tudi državni sekretarji, ampak samo tisti, ki imajo ustrezno izobrazbo in strokovni izpit. Sedaj se pa ta možnost izenačuje vse državne sekretarje, ki so funkcionarji, poleg tega bo pa sam postopek in oseba, ki bo vodila postopek mora pa v vsakem primeru imeti strokovni izpit. Potem glede smiselnosti razveljavljanja zakonov. Tukaj bi popravila navedbo, da se razveljavlja že neveljavne zakone. To ne drži. Razveljavlja se zakone, ki še vedno veljajo, samo uporabljajo se ne več. Ustava zahteva, da zakone razveljavi tisti državni organ, ki jih je tudi sprejel, to je Državni zbor. In razveljavitev se mora prav tako objaviti v uradnem listu, kar posameznikom omogoča jasen vpogled v točen dan prenehanja veljavnosti zakona in tudi s tem se dobi možnost, da se sklicuje na tisti uradni list, kjer je ta zakon naveden. Do sedaj je pa obstajala praksa, da so zakone pregledovali kar v izvršilni veji oblasti, kjer so samo označili, da se zakoni več ne uporabljajo. Posamezniki

110. TRAK: (NM) – 18.05

(nadaljevanje) pa niso bili seznanjeni, kdo je tako odločitev sprejel, od kdaj se tak zakon ne uporablja več, niti ali ima taka odločitev kakšne pravne posledice. Bistvena razlika, da se zdaj vse zakone razveljavi v Državnem zboru, je to, da vsaka veja oblasti prevzame odgovornost za svoje področje, kjer je pristojna.
Zdaj pa še, imeli ste tudi še nekaj drugih vprašanj. Zdaj verjamem, da je Državni zbor prvi in glavni prostor, ki je vpoklican za razpravo o različnih aktualnih družbenih vprašanjih, ampak danes pri tej točki dnevnega reda obravnavamo razloge, cilje in temeljne rešitve Predloga zakona o debirokratizaciji, zato naj mi je dovoljeno, da se ne odzivam na vprašanja, ki niso povezana s to temo, oziroma na vprašanja, ki so preveč splošna, da bi bilo brez dodatnega pojasnila nanje sploh mogoče odgovoriti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Tina Heferle, za njo pa bo razpravljal Marijan Pojbič.
Izvolite.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, hvala lepa za besedo.
Zdaj najprej bom začela s to splošno razpravo, ki jo imamo danes. Gospa državna sekretarka, verjemite, da poslanci poznamo institut splošne razprave, ki jo danes imamo. In kakopak naj pokažemo, zakaj se nam neka ureditev v vašem zakonu ne zdi smiselna, če ne komentiramo vsebine, ki jo posamezni členi določajo. Tako da… In tudi vaša relavitizacija dejstva, da, češ da ni nič narobe, če javne obravnave pri tem zakonu ni bilo, ker je po vaše čas itak še na voljo, ker smo na začetku zakonodajnega postopka, bi vam samo povedala, da javna obravnava kot institut je drugačne narave kot splošna razprava, ki jo danes opravljamo. In je izjemno pomembno, da se javna obravnava s ključnimi strokovnimi deležniki opravi, predno se sprejme nek predlog zakonskega besedila, ki se ga potem vloži v zakonodajni postopek. Tako da enačit ta 2 instituta javne obravnave ali pa splošne razprave ni korektno in je malo zavajajoče. In zato smo vam tudi očitali, da te javne obravnave niste naredili pri pripravi tega besedila zakona.
Kar se tiče pa samega zakona, ga je pa zelo nazorno pokazala prav razprava kolega Reberška. Njegova razprava je bila v resnici pokazatelj vsebine zakona, bila je vsebinsko prazna, populistična in pod vso to pretvezo je skrivala marsikaj ali pa vse prej drugo kot debirokratizacijo. In točno tako je s tem zakonom v resnici, namreč naslov zakona še ne pomeni, da odraža njegovo vsebino. In pravite oziroma kolega poslanec se je pohvalil, da spravljate s sveta še jugoslovanske zakone. Okej, ampak spoštovani, to v resnici še ne pomeni, da gre za debirokratizacijo, ker v bistvu vi spravljate s sveta, če želite, zakone, ki tako ali tako niso več v uporabi in tako ali tako ne bremenijo v resnici našega pravnega sistema. Tako da tukaj ne gre za pravo debirokratizacijo, ampak pač zakon ta naslov vseeno nosi. Čeprav na drugi strani je pa prav nasprotno od te vaše debirokratizacije vsebina, v kateri ustvarjate nov register predpisov, tako imenovan uradni register, kljub temu, se pravi, podvajate oziroma delate nek vzporedni svet z Uradnim listom, ki, kot rečeno, ga imamo že danes. Torej ustvarjate nek nov sistem kljub temu, da imamo že danes na voljo vsi državljani, da predpise na javno dostopen način, brezplačen način, na pregleden in logičen način dostopamo preko tega informacijskega sistema. Torej ravno obratno, vi podvajate stvari, namesto da bi jih po vaše debirokratizirali. To je pač nesmisel oziroma v kontradikciji. Zdaj ena izmed poslank je problematizirala tiste barvne pikice, ki so navedene oziroma ki so uporabljene v pravno-informacijskem sistemu, torej sistemu, kjer so

111. TRAK: (SC) – 18.10

(nadaljevanje) združeni vsi predpisi in te barvne pikice kažejo status predpisa ali je v uporabi ali je v veljavi ali je delno razveljavljen ali je razveljavljen in tako naprej. Naj samo pojasnim, ko uporabnik odpre ta informacijski sistem mu avtomatsko sistem vrže predpis, ki je trenutno v veljavi z vsemi spremembami, ki trenutno veljajo. Še kako potrebno je, da imamo vse te barvne pikice od vijolične do zelene do črne, ki je razveljavljen predpis. Zakaj? Zato, ker ko se kakšno pravno dejstvo ali pa pravno razmerje presoja izpred ne vem 10 letih, kar vemo, da se lahko je treba uporabiti predpis, ki je veljal 10 let nazaj in ne današnjega in zato je še kako potrebno, da imamo register, kjer so objavljeni tudi predpisi, ki ne veljajo več se pa uporabljajo. Toliko o teh barvnih pikicah.
Ampak če grem še naprej na vsebino zakona. Kaj ima skupnega z debirokratizacijo dejstvo, da bo po novem lahko državni sekretar odločal oziroma izdajal odločbe v upravnem postopku brez opravljenega izpita ZUP oziroma brez opravljenega izpita iz znanja Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga mimogrede mora imeti opravljen vsak ostali, vsak drugi državljan, ki sodeluje v upravnem postopku z izjemo predstojnikov organov? Za te vemo zakaj je tako določeno. Ne vem pa po pravici zakaj bi ta izjema veljala še za vse državne sekretarje, če pa morajo vsi ostali državljani pa ta izpit opraviti? Nenazadnje tukaj ne gre za debirokratizacijo, ampak gre v resnici za nižanje standardov pri odločanju o pravicah obveznostih ali pravnih koristi v upravnih postopkih in to nižanje standarda gre na račun državljanov, o katerih se bo odločalo. Torej tukaj je skregano z logiko in nikakor ne morete reči, da gre za debirokratizacijo pa vi še kako lahko takšno določbo vpišete v zakon, ki nosi naslov Zakon o debirokratizaciji. Če se samo na kratko dotaknem kako lahko kakorkoli povezujete z debirokratizacijo tisto vsebino, ki je sicer sedaj izpadla to v zvezi s socialno kapico pa tudi, če je vključena v zakon, ki niso ime Zakon o debirokratizaciji še ne pomeni, da v resnici gre za debirokratizacijo? V letu in pol vaše vlade je ta vlada vaša vlada sprejela več kot 2 tisoč 700 odlokov, s katerimi ste posegali v pravice in dolžnosti državljanov. Vsi praktično vsi PKP vseh 8 PKP je ne glede na svojo interventno naravo, ki kot vemo bi morala biti časovno omejena vsebovala člene, ki trajno posegajo in spreminjajo področno zakonodajo in s tem zakonom tako kot je kolega Baković omenil vnašate še dodatno nepreglednost našega pravnega reda in to je tista ne debirokratizacija, o kateri bi pa morali govoriti, katere bi se morali vi zavedati glede na to z vsemi temi zmešnjavami v predpisih ustvarjate res nepregleden pravni sistem v naši državi. Prej smo slišali v eni izmed razprav, da gre pri tem zakonu v resnici za razvojni preboj Slovenije. Lepo vas prosim, jaz se res bojim, iskreno bojim, če to za vas pomeni razvojni preboj kam nas vi peljete. Glas proti temu zakonu zagotovo ne bo glas proti razvoju kot je povedal kolega Ferjan, ampak bo v resnici glas proti nebulozam, ki jih s tem zakonom vnašate v naš pravni red.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Marijan Pojbič, za njim pa bo dobil besedo Samo Bevk.
Izvolite.

MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Najprej morda

112. TRAK: (IP) – 18.15

(nadaljevanje) dva, tri stavke na tem, kar je bilo doslej povedanega, in sicer, v LMŠ-ju smo slišali, da bo, ko bo prišla prava vlada, takrat bodo v tej državi se tudi stvari reševale, tako kot je potrebno. Ta prava vlada iz LMŠ-ja je imela svojo priložnost in dokazala je … Kaj je dokazala? Da je v trenutku, ko je treba bilo resnično odgovornost prevzeti, vrgla puško v koruzo. In taki ljudje ne morejo prepričati slovenskega ljudstva. Niti približno, verjemite mi, to se bo pokazalo kot dejstvo.
In seveda logično, ko dobra vlada, in ta vlada je dobra vlada, predlaga dobre rešitve, so KUL-ovci na strehi. Na koncu pa ne vemo sploh, kdo so KUL-ovci sploh. Saj sploh nimajo identitete prave več politične stranke ali pa grupacije. Naenkrat imajo nekega skupnega sovražnika v lastni državi in potem, ko ta vlada, ki resnično dela in dela za ljudi, predlaga dobre rešitve, one skočijo na streho in rečejo, ne glede na to, ali gre za ljudi ali ne gre za ljudi, mi bomo to zrušili. Mi moramo priti do situacije, da bomo lahko prevzeli vlado. Nas zanimajo parcialni, osebni interesi, in nikakor ne slovensko ljudstvo in pa slovenske davkoplačevalke in davkoplačevalci ter državljanke in državljani Republike Slovenije.
Sedaj bom pa navedel vsaj tri ključne cilje, ki so v tem zakonu zapisani. Pa boste videli, zakaj. Prvi cilj zakona govori naslednje: cilj predloga zakona je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja. Prosim, da poslušate, kaj je zapisano v ciljih zakona. Drugi cilj. Namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Tretji cilj. Cilj predloga zakona je prek krepitve spoštovanja načela pravne varnosti, varstva zaupanja v pravu in ter jasnosti in določnosti predpisov prečistiti slovenski pravni red ter v Republiki Sloveniji okrepiti vladavino prava.
Drage gospe in gospodje, samo tri cilje iz tega zakona sem prebral. In če vprašate naše državljanke in državljane, vam zagotavljam, 99 % ljudi se identificira in podpiše pod to, kar sem sedaj prebral, kar je zapisano kot ključni cilj v tem zakonu. 99 % ljudi. Zdaj vam bo pa obrazložil, zakaj. Ko se jaz srečujem z ljudmi po celotni Sloveniji, kaj mislite, in ko mi ljudje, moji volivke in volivci pa tudi državljanke in državljani kličejo po telefonu, največkrat opozorijo, pravijo, ali je to podjetnik ali je to fizična oseba, s katero se pogovarjam, pravijo, da so roki predolgi, da me pošiljajo od vrat do vrat, da se niti sami ne znajdejo v / nerazumljivo/, tisti, ki te predpise izvajajo. Predolgo čakamo, preveliko stroškov imamo, in zaradi tega velikokrat se zgodi, da ni investicije v Slovenijo. In tako dalje. A zdaj vi razumete, zakaj mi v tem zakonu pišemo te rešitve? Pišemo zato, da bi tem ljudem končno pomagali. Da ne bodo jih pošiljali od vrat. Da ne bodo predolge čakalne vrste. Da ne bodo čakali tu, čakali tam pa vse plačali kolek na kolek(?). O tem govorijo podjetniki, o tem govorijo ljudje. In mi v tem zakonu to zasledujemo.
Želimo in delamo vse, da bomo ljudem pomagali. In nismo med tistimi, ki poskušajo vse to, kar mi delamo, rušiti, ko pa bi morali prevzeti odgovornost, pa rep med noge pa vržejo puško v koruzo. Na čelu z LMŠ-jem. In danes poslušam, ko bo prišla prava vlada. Kako si vi predstavljate pravo vlado?

113. TRAK (VI) 18.20

(Nadaljevanje) veste kdo je tisti, ki postavi pravo vlado? Ljudje, ko na volitvah kater stranki daje največ glasov. In kdo je tista stranka na zadnjih volitvah bila? Slovenska demokratska stranka. In prav je, da Slovenska demokratska stranka prevzame odgovornost za vodenje te države. Vse kar ste vi naredili, ste naredili ko ste se v to KUL vlado sestavljali, ste naredili to, da ste delali proti interesom Slovenk in Slovencev na silo zaradi neke političnih interesov osebnih in še kakšnih na silo sestavljali vlado, ki ni zdržala več kot leto pa ne vem koliko. Zato vas lepo prosim in opozarjam, ne delajte stvari, ki ste jih že enkrat naredili. Ne ponavljajte napake. Imate priložnost, povejte svoje mnenje, sooblikujte to zakonodajo na tak način, da bo najboljša, ne da bo pisana na kožo komurkoli, ampak najboljša. Mi s temi cilji, ki sem jih jaz prej scitiral iz zakona ravno to delamo. In vsi, ki te v tem državnem zboru, ne glede na kateri politični stranki ste bili izvoljeni, prosim, da razmišljate in delate v to smer. Imate pravico do svojega mnenja, imate pravico, da poveste svoje mnenje, nikakor pa ne govorite o tem katera vlada je prava, katera pa ni. Te pravice pa nimate. O tem odločajo ljudje in nihče drug. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Samo Bevk, za njim bo razpravljal Primož Siter.
Izvolite.

SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Seveda je koristno, da se država, da tako rečem, v narekovajih debirokratizira, saj imamo zelo veliko predpisov, mnogo več kot bi bilo seveda potrebno.
Prej so se nekateri koalicijski poslanci hvalili, da ta zakon razveljavlja tudi veliko število zakonov, celo zakonov iz časa prejšnje države in to označili kot, ne vem, kako poseben dosežek tega zakona in te vlade, da prejšnje vlade tega niso mogle narediti. Bom samo na enem primeru povedal, da je to čisto, da tako rečem v preprostem jeziku brez zveze ali pa blef, vemo kaj pomeni blef v igrah s kartami pri taroku, ko hočeš dokazati, da imaš poker asov, imaš pa par sedmic. Poglejte, zakon, med njimi je razveljavljen tudi zakon o rudniku živega srebra Idrija iz leta 1979. Ne vem zakaj bi bila razveljavitev tega zakona ne poseben dosežek, če pa sploh nima več nobene vsebine. Gre čisto za enostavno, bi rekel, črtanje nekega zakona, ki ga praktično ni več in je bil tudi takrat, ko je bil sprejet, sprejet samo z določenim namenom in za določeno obdobje, za leto 1979 in za leto 1980. Ampak problemi z rudnikom živega srebra v Idriji oziroma s tem rudnikom pa ostajajo še naprej še vedno aktualni. Recimo, ko sem lansko leto glede sanacije rudarske škode spraševal ministra Zdravka Počivalška, mi je minister odgovoril, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo rudarske škode neposredno več ne financira, ker je z likvidacijo rudnika živega srebra Idrija kot podjetja prenehal delovati subjekt, ki bi to škodo neposredno povzročal. In si je tako minister pilatovsko umil roke. To je nekaj podobnega kot razveljavitev zakona o rudniku živega srebra in to koalicija pravi, da je nek poseben dosežek te vlade. To je čisto navaden blef, po domače rečeno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Primož Siter, za njim pa bo

114. TRAK: (VP) 18.25

(nadaljevanje) razpravljala Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite, imate besedo.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Dober večer vsem zbranim.
Zdaj, pred nami je torej zakon o debirokratizaciji, en tak kompleksen sistem rešitev, ki naj bi torej pomagal pri tem, da nam je državljankam in državljanom v boju z mlini države, z aparatom državnim in tako naprej veliko lažje oziroma, če zbanaliziram na en plastičen prikaz, en cukrček, ki ga vlada v tem kontekstu obljublja, načini, kako si zagotoviti, da ne vem, bo poštar nam lahko poslal SMS in da ne bomo rabili hoditi na pošto po potrdila in tako naprej in tako naprej. Ampak gre za zakon, ki se mu reče tako ljubkovalno omnibus oziroma mega-zakon, zato ker posega s svojimi lovkami na tisoč enih drugih naslovov v pravnem redu, ker za svoje delovanje oziroma za svojo uveljavitev spreminja oziroma posega v eno kopico drugih zakonov. Mislim, da je seznam tam enih, koliko smo rekli, 10 oziroma 11. Torej zakon o debirokratizaciji, ki ga imamo danes na mizi in o katerem danes govorimo, posega v naslednje zakone: Zakon o prijavi prebivališča, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o pravnem postopku, Zakon o sodnih izvedencih, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o davčnem postopku, o kmetijskih zemljiščih, o ohranjanju narave, Zakon o športu, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakon o Uradnem listu. Se pravi, gre za en tak mega zakon, ki vsebinsko posega na vsa ta področja. To ni prvi primer, ko vlada prihaja pred Državni zbor z enim zakonom, ki posega na toliko področij. Zdaj v tem času protikoronskih zakonov smo imeli priložnost nekaj takšnih zakonov že imeti na mizi poslanke in poslanci in o njih razpravljati in odločati.
Je pa, sam vidim ne kot sooblikovalec, ampak kot zunanji opazovalec teh zakonov, v njihovem nastajanju in vsebini vidim, da tako protikoronski zakoni kot tale aktualni zakon o debirokratizaciji v bistvu prihajajo z dvema nalogama. Najprej, prva naloga je ustvarjati kaos v pravnem redu. Ustvarjati kaos, diametralno nasprotno tistega, kar ta zakon debirokratizaciji trdi, sicer stremeti k neki enostavnosti. V bistvu pravni red zakomplicirati do te mere, da ne bomo več državljanke in državljani vedeli čisto, kje smo in na kaj se je treba opreti. Da zakon prinaša kaos meni, zelo zanimivo, tudi, če se ne motim, vladna služba, vladna pravna služba in v tem smislu je ta zakon eno tako poosebljenje vsega, kar vlada že v bistvu do zdaj servira – odloki, zakoni, ukrepi, ki jih nihče ne razume, na način, da jih nihče ne bo razumel tudi v prihodnje. In to je ena stvar, se pravi ustvarjanje nekega kaosa v pravnem redu.
Druga stvar pa, drugi cilj, ki ga razumem, da prihaja s takšnim in tem zakonom, pa je zopet v duhu protikoronskih zakonov. Je en sistem enih podtaknjencev, ki nimajo s samim oglaševanim namenom tega zakona nobene zveze. Kot smo imeli v protikoronskih paketih možnost spremljati eno kopico enih ukrepov, ki z varovanjem javnega zdravja ali pa okrevanjem gospodarstva, družbenim okrevanjem, ohranjanjem socialne države niso imeli nobene zveze, vidimo tudi v tem zakonu, v tem omnibus velikem splošnem zakonu nimajo nobene veze z dejansko debirokratizacijo ali pa lajšanjem življenja ljudi v odnosu do handlanja države, državnih institucij in tako naprej. Torej metanje enih dimnih zaves, da se na političnem parketu lahko nekaj dogaja, prodajanje ene zgodbe zato, da se lahko realizira neka druga.

115. TRAK: (NB) – 18.30

(nadaljevanje) In eden od takšnih poizkusov obračanja pozornosti ali pa ustvarjanje neke dimne zavese je in danes smo o tem že slišali, je se pravi novi register predpisov. To je ena taka zelo zanimiva zgodba oziroma uvedba novega uradnega registra predpisov, je zanimiva zgodba najprej zato, ker je to projekt, ki stane 780 tisoč evrov. torej dobrega tričetrt milijona evrov in glede na to, da podobno zadevo že imamo, torej v obliki portala pravno-informacijskega sistema je namen tega novega projekta vzpostavitve novega uradnega registra predpisov v bistvu samo zagotovitev nekega novega posla. In ni naključje, da se s takšnimi storitvami, torej z vzpostavitvijo nekega takega registra ukvarja ravno podjetje, ki je povezano z avtorjem tega zakona. Torej enostavno povedano, nekdo je prišel do Vlade, rekel dajmo narediti en zakon, ki bo podjetju, ki je povezan z mano, zagotovil 780 tisoč evrov. torej gospod Ivan Simič, vodja celega vladnega projekta debirokratizacije, 780 tisoč evrov, ne bom prevajal v katere uspešne socialne politike bi to vsoto lahko prevedli. Takole čez palec govorimo o tisoč minimalnih plačah, ki jih je gospod Simič si jih je takole po domače rečeno zrihtal z enim takim vladnih projektom.
Potem druga stvar, do kater sem izjemno kritičen, pa je znotraj tega zakona poseg v Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Poseg v 113. člen, torej na način, da se briše, da je minister pri odločanju o projektnem in programskem financiranju, torej projektov v kulturi, vezan na mnenje strokovne komisije. Torej ministerstvo za kulturo ima oblikovano neko strokovno komisijo, ki ministru, strokovnjaku torej, ki ministru svetuje, predlaga in ga usmerja v potrjevanje financiranja določenih nevladnih kulturnih in umetniških projektov in minister je potem seveda zavezan, da to mnenje spoštuje. Zdaj pa se ta določba briše. In z drugimi besedami pravi, tukaj imamo gospoda Vaska Simonitija, ki ima svoje preference, ki ima svoje minuse in pluse v videnju kulturne krajine in naj on sam odloči komu bo podaril javna sredstva za kulturo in umetnost in komu ne. In očitno so se na Ministrstvu za kulturo odločili, da bodo še bolj očitno delili sredstva kulturnikom, ki so jim ideološko ali pa idejno-politično, če hočete, ali pa poslovno, bližje kot tisti, ki so do aktualne Vlade v svojem kulturniškem ustvarjanju kritični, kot recimo mimogrede nevladniki na Metelkovi 6 ali pa Zlatan Čordić in tako naprej. Vsi, ki so javno izrazili kritiko politiki te Vlade. Tako, da temu, spoštovane kolegice in kolegi, zelo težko rečemo korak v smeri debirokratizacije države oziroma zelo težko iščemo vzporednice ali pa skupne imenovalce z dejansko debirokratizacijo ali pa izboljšanjem položaja državljank in državljanov. Gre pa očitno zopet za izkoriščanje nekega meta zakona oziroma mega zakona, omnibus zakona, ki posega torej v več zakonov, da se prikrije dejanski namen, ki ga ima očitno Vlada za takšno zakonsko akcijo. Na tej točki seveda omenim še, da aktualno ministrstvo za kulturo ne slovi ravno po svoji plodnosti v proizvajanju siceršnjih zakonske materije, ki bi na takšen ali drugačen način pa zares pomagala kulturni produkciji ali pa kulturnikom v njihovem ustvarjanju in socialnem položaju, itn. Mislim, da lahko, če se ne motim, ne na roke, na prste ene roke, ampak na prst enega prsta preštejem število

116. TRAK: (ŠZ) – 18.35

(nadaljevanje) dejanskih predlogov, ki so v tem mandatu prišli z naslova Ministrstva za kulturo. Tako, da bi lahko, da rečem takšno spremembo kot jo imamo danes v luči torej tem delu, ki se dotika Ministrstva za kulturo, Ministrstvo za kulturo torej s posegom v zakon o javnem interesu v kulturi brez težav vložilo po normalnem postopku, kot samostojen zakonski predlog in bi ga kot takega obravnavali in potem bi se Ministrstvo za kulturo v tem mandatu lahko pohvalilo z dvema predlogoma, ki jih je serviralo v tem mandatu. Ampak očitno in s tem spoštovani podpredsednik bom svojo razpravo zaključil. Očitno se na tej točki, torej ki se dotika Ministrstva za kulturo in kulturnega resorja in na vseh drugih ravneh tega zakona skuša enostavno, ampak vidno spraviti, skanalizirati javna sredstva v zasebne žepe, ki so blizu idejno, politično ali poslovno vladajoči stranki.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Za besedo je zaprosila državna sekretarka, dr. Katja Triller Vrtovec.
Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa za besedo.
Odzvala bi se na navedbo, da zakon prinaša kaos v slovenski pravni red. to ni res. Zakon ne prinaša kaosa, temveč ob 30-letnici obstoja slovenske države prvič vzpostavlja trdno strukturo celotnega pravnega reda, ki je do sedaj še nismo poznali. Poznajo pa jo v tujini. Na primer dobra praksa iz združenih držav pozna United states code, kjer je v 34-ih poglavjih povzeta vsa federalna zakonodaja in kjer se oni sploh ne citirajo zakonov po spremembah, tako kot pri nas, ampak citirajo glede na položaj v tem pravnem redu, to se pravi strukturno. Tudi bi pojasnila oziroma se odzvala na očitke, da gre za podvajanje registra. Tudi to ne drži. Dejansko gre za nadgradnjo uradnega lista. Uradni register bo v upravljanju uradnega lista kot že povedano, ki ima že sedaj več zbirk. Tako se novele zakonov objavljajo v uredbenem delu uradnega lista, javni razpisi se na primer objavljajo v razglasnem delu, zakoni o ratifikacijah mednarodnih pogodb se objavljajo v uradnem listu mednarodne pogodbe, sedaj pa bo še dodana možnost, da se bodo uradno prečiščena besedila zakonov objavljala v ločeni digitalizirani zbirki. Do sedaj pa so se pa ta uradno prečiščena besedila objavljala v tem uredbenem delu. Tudi ne drži, da je tak register že sedaj vsebovan v pravno informacijskem sistemu. Resda je ta pravno informacijski sistem javno in brezplačno dostopen na spletnih straneh, vendar zanj ne velja načelo zaupanja, kot bo to veljalo za uradni register. Zato sedaj za morebitne pomote pri spajanju novel z osnovnimi besedili odgovarja vsak posameznik sam, ne pa za to pristojne strokovne službe. Tukaj želimo to odgovornost prevaliti na državo, ki je te zakone tudi sprejela.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Primož Siter. Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa.
Najprej o nadgradnji obstoječega uradnega lista tudi če gre za nadgradnjo obstoječega uradnega lista, gre za projekt, ki je težek 780 tisoč evrov in gre ta količina javnega denarja v žep pisca tega predloga zakona. Druga stvar. O kaosu o upravnem redu pa bom citiral v parih stavkih vladno pravno službo. V službi menimo, da se ideja o uveljavitvi takega predloga zakona ne sklada z željo po debirokratizaciji, še manj pa z uresničevanjem cilja manjšega števila sprejetih predpisov. Dodajajo, na zmanjšanje števila in obsežnost predpisov bolj kot samo razveljavljanje predpisov bi vplivalo smotrno sprotno odločanje katera so tista družbena razmerja, ki nujno terjajo urejanje na ravni predpisov oziroma katere so tiste vsebine, ki jih tudi v duhu debirokratizacije učinkoviteje in smotrneje urejati na druge načine, z naslova torej vladne pravne službe. Toliko v razmislek

117. TRAK: (IP) – 18.40

(nadaljevanje) oziroma, ja v razmislek o tem, na kakšen način predlagani, predlagana zakonska materija prihaja na zemljevid slovenskega pravnega reda.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, za njim pa bo dobila besedo Alenka Jeraj.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsedujoči. Dober večer vsem predstavnikom oziroma eni predstavnici Vlade in ostalim kolegom.
Zdaj, kar nekaj časa danes že ta razprava poteka in ugotavljamo vsi po vrsti, razen seveda koalicijskih partnerjev, da je to, da to ni noben zakon o debirokratizaciji, ampak je zakon o ustvarjanju velikanske zmede. 14 zakonov se meče v enega mega, pa ne bi rada zdaj tukaj začela govoriti o ZUJF-u pa vseh tistih nebulozah, ki smo jih potem še leta popravljali. In to je približno nekaj takšnega. Zdaj, govorite o debirokratizaciji, obenem pa nov urad ustanavljate z novimi birokrati, o katerih očitno nimate najlepšega mnenja, vsaj če poslušamo gospoda Breznika, ampak nima veze, vi si boste svojih šesto ne vem koliko novih pa kljub temu nastavili. To so ta dvojna merila, ki se jih greste.
Gre v bistvu za trend ustvarjanja pravne nepreglednosti in zmanjševanja pravne varnosti ljudi. Za to v bistvu gre tukaj pri tem mega zakonu. Ker predlog ne vključuje, 1. niti zmanjšanja števila državnih organov, ampak se le-ta povečujejo, kot smo rekli, in pa 2. niti ne predpisuje bistvenega skrajšanja nekih birokratskih postopkov, ki bi ljudem potem omogočile to, kar vi tukaj razlagate. Torej, gre v bistvu za nič.
Zdaj, dve zadevi sta pri tem zelo evidentni. Prvič to, da zainteresirane javnosti tako ali tako niste nič vprašali, ker vi absolutno vse najboljše in najboljše veste. Torej izključevanje javnosti in pa deležnikov. In zanimivo je, da služba Vlade za zakonodajo je v bistvu ta zakon raztrgala. Pazi, služba Vlade za zakonodajo je zakon raztrgala in ugotovila, da je na mnogih mestih ustavno sporen, škodljiv za državo in tudi finančno obremenjujoč. Ampak nikome ništa. To smo danes dobili na mizo in to bo verjetno po vsej verjetnosti tudi izglasovano. Kar je v bistvu katastrofa.
In pa drugič, kar je še bolj grozljivo v celi zgodbi, je to, da niti svojih ministrstev niste spustili zraven, da tako rečem po domače. Ker so vam vsi po vrsti povedali, da to je le malo preveč / nerazumljivo/, pa mogoče bi bilo res treba malo bolj strokovno stvari pregledati. Ampak koga to zanima, ne. Saj, torej o zakonu, ki naj bi lajšal vsakdanje življenje državljanov, se državljani nimajo niti pravice izrekati niti ga sooblikovati, ker seveda ta oblast edina ve, kaj je za vas dobro, življenje pa nam bo vsem skupaj krojil strateški svet za debirokratizacijo, za katerega niti ne vemo, na kakšni podlagi deluje in pa seveda, komu razen v tem primeru predsedniku vlade bo odgovarjal. In strateški svet, ki pravzaprav ima moč, nima pa nobene odgovornosti. Bravo. / ploskanje/ Super. To je svet, ki si ga želite. In to je očitno vaš sistem vladanja, kar vsak ljubi dan seveda tudi dokazujete.
Zdaj, jaz se bom samo na kratko opredelila do nekaterih stvari, ki jih tudi strokovno pokrivam. Se pravi kulture. Primož je že nekaj o tem tudi govoril. Predlog takšen, kot je, v 113. členu, je usmerjen samo in izključno k zniževanju strokovnosti pri razdeljevanju javnih sredstev, in to je v bistvu bistvo tega. V tem mega zakonu, kjer se je seveda po neki nesreči v navednicah znašla tudi kultura. Namreč, zakaj? Zato ker predlog sprememb poskuša centralizirati vlogo ministra za kulturo pri razdeljevanju

118. TRAK (VI) 18.45

(Nadaljevanje) sredstev in izključiti mnenje strokovnih komisij. To je bistvo te kvazi debirokratizacije, ki se jo greste. Gre zato, da se moč skoncentrira v rokah ministra za kulturo. Sedaj pa mi vsi vemo kakšen je njegov odnos do NGO in tudi vemo na kakšen način se ta kulturni minister kulturno obnaša. Jaz ne morem mimo tega, da tukaj povem, da smo v vladi Marjana Šarca vpliv strokovnih komisij krepili, še večjo moč smo jim dali, ker se nam je zdelo pomembno, da stroka pove kateri projekt si pravzaprav zasluži, da je tudi financiran iz javnih sredstev. Ampak ta vlada, ta minister želi te strokovne komisije narediti nične. In to je pravzaprav nesprejemljiva politika v kulturi in to je odnos do strokovne javnosti v kulturi te vlade.
Moram pa priznati, da eno stvar sem pa našla v tem zakonu dobro, ki se pa dotika zakona o športu. V 39. členu predloga namreč se zapiše, da se odpravlja dvojno preverjanje istih pogojev, kar je predstavljalo nepotrebno birokratsko oviro pri postopkih vpisa v razvid na ministrstvu. To pa je nekaj, kar pa res služi temu, kot je naslov tega zakona, se pravi debirokratizaciji. In to je dobra stvar. Samo to je samo ena ljuba stvar v tem celem zakonu.
Sicer pa v LMŠ ob upoštevanju ignorantskega odnosa sedanjih oblastnikov do vseh, ki v normalno parlamentarni demokraciji morajo sodelovati pri pripravi zakonodaje lahko ugotovimo le, da smo za vlado Janeza Janše očitno državljani administrativno breme. Ne glede na potencialno nezakonitost in pa ustavno spornost mnogih členov tega zakona je že predlog zakona sam v celoti ustavno sporen v 44. členu Ustave, ki določa, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Tako kršite še marsikateri zakon v tej državi, brez sramu pravzaprav in brez kakršnekoli javne razprave, brez sodelovanja stroke, še celo brez lastnih ministrstev te vlade, brez socialnega dialoga je nastal zakon, ki zadeva slehernega od nas. In to vsak dan.
Javna razprava je nek standard, za katerega smo v tej družbi, smo se v tej družbi že dolgo nazaj zmenili, da ga bomo imeli in se mi zdi pravzaprav grozljivo, da smo padli v situacijo ko očitno vlada oziroma tam neki, pravzaprav še hujše, birokrati v sami vladi oziroma ne na vladi, v kabinetu predsednika vlade spišejo neke zakona, pod katere se potem na koncu nihče niti ne podpiše, sem pošljejo neko gospo, ki to mora tu zagovarjati. Sedaj meni bi bilo fejst nerodno to zagovarjati, še posebej, če bi bila pravnica po stroki, ampak okej. Vsak pač naj svoj križ nosi, bi jaz rekla. Najbolj grozljivo v celi zgodbi pa je, da bo to res zadevalo vse državljane te Slovenije, najbolj grozljivo je, da bo to treba spet popravljati in najbolj grozljivo je, da zadeva služi navadnemu blefu. Zato tega sama seveda ne bom podprla. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Samo da navedem še naslednje prijavljene. Naslednji je na vrsti Boštjan Koražija, za njim Danijel Krivec, Iva Dimic in na koncu dr. Matej Tašner Vatovec. To je še ostalo na listi prijavljenih.
Besedo ima Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Pa se bom kar navezal na gospo dr. Katjo Triller Vrtovec, ker jo zelo cenim tudi, ker vem, kakšno je opravljala oziroma tudi opravljajo v Zakonodajno-pravni službi. In to kar jaz v bistvu vseskozi opažam, pa tudi mislim, da se že ponavlja v tem državnem zboru kot neki laik motiv, da so strokovnjaki v kabinetu predsednika vlade dejansko razvrednoteni. Žal.

119. TRAK: (VP) 18.50

(nadaljevanje) Jaz bi si želel, da bi tudi strokovnjaki, ki delate z gospodom predsednikom vlade, bili bolj, bom rekel tudi si drznili večkrat zoperstaviti njegovim idejam in željam, ki dostikrat nimajo nobene veze s samo stroko, ampak so v bistvu samo njegova videnja oziroma vizije, ki jih ima, s strokovnostjo pa žal nič. In v osnovi pa gre pri tem zakonu, v bistvu je ustavno sporen. V bistvu je za državo tudi škodljiv in tudi finančno je obremenjujoč predlog zakona. In pravzaprav v osnovi z debirokratizacijo nima kaj veliko veze. Se bom kar navezal prej tudi na gospoda poslanca Pojbiča iz Poslanske skupine SDS. Pravim, da tudi preko v poslanski skupini velikokrat ponavljajo to mantro, da je nekdo vrgel puško v koruzo. Jaz se bojim, da je vlada pravzaprav pri tem zakonu o debirokratizaciji res vrgla puško v koruzo. Ker spremljal sem celotno dogajanje, tudi gospo Triler Vrtovec in tudi njeno, bom rekel, izvajanje na odboru in se mi je zdelo na čase, na trenutke kot, da je bila ujeta v nekem precepu, kako zagovarjati neko politično formo in kako v bistvu ostati na neki strokovni ravni. In kot že rečeno, problem je res to, da se stroki žal prevelikokrat v tej vladi pristrigajo krila in se onemogoči, da samostojno in demokratično in pravno in zakonodajno vodi stvari tako kot bi morale biti v vsaki demokratični državi.
Zdaj, naslednji problem, ki je že bil tudi danes omenjen, je to, da je sama razprava o tem zakonu res potekala netransparentno. Se pravi, javnost ni bila vključena tako kot bi morala biti, dejansko je bila v bistvu izključena. In na to so tudi opozarjali različni strokovnjaki in tudi iz ostalih krovnih mrež oziroma nevladnih organizacij, da dejansko v bistvu ni bilo prave komunikacije, kaj šele želje po nekem dialogu v smislu stroka-javnost, javnost-stroka. In ja, dejansko, kar je bilo zaznati tudi že v predlogu zakona, ki je opisan v tem predlogu zakona o debirokratizaciji, je res, to, da se želijo tile PKP zakoni oziroma PKP ukrepi oziroma PKP paketi takrat, ki so se sprejemali v prejšnjem letu, pa tudi še nekaj v letošnjem letu, nekako uzakoniti v tem zakonu. Vsaj tako je bilo zaznati oziroma tako je bilo tudi prebrati iz tega predloga zakona. Sploh pa glede na to, kako je šel po stopnjah, dejansko s prvim nekim res megalomanskim pristopom, je zmeraj bolj se ožil oziroma izgubljal na sami teži oziroma zmeraj bolj se je ta srž oziroma fokus na sami debirokratizaciji izgubljal oziroma izgubil, žal.
In kaj, bom kar direktno zadeve, se kar navezal še na eno dodatno zadevo, ker vem, da zelo dobro poznate glede na to, da ste doktorica in vem, da tudi, ne vem sicer, kako je zdaj, ampak vem, da ste tudi nekaj časa celo poučevali na fakulteti oziroma, če se prav spomnim, ker sem tudi prebiral vaše članke. Glejte, v obrazložitvi tega zakona je predlagatelj, se pravi vi, zapisal sledeče: predlagana ureditev namreč hkrati upošteva vse varovalke za vročanje na varni elektronski naslov, spoštuje zasebnost posameznika in mu tudi omogoča, da sam presodi, kateri vrednoti, enostavni ali varnostni, daje prednost. Zdaj, glede na to, kako se je dvigovala pošta, sploh s strani predsednika vlade, pa tudi žal je to neke vrste sindrom v tej vladi, da se, sploh sodna, pošta ne dviguje ali pa dviguje prepozno ali pa sploh ne dvigne, se bojim, da bi tudi v tem primeru prišlo do nekih anomalij oziroma iskanja

120. TRAK: (ŠZ) – 18.55

(nadaljevanje) nekih možnosti, izhodov oziroma nesprejemanja pošte preko te varne pošte. Zdaj kar je že zadeva, kot tudi sami veste v Zakonu o splošnem upravnem postopku je že sedaj urejeno vročanje v varne elektronske predale. Ampak jaz osebno ne vidim rešitev v tem, da v imenu učinkovitosti ogroziš varnost komunikacije, temveč širjenje zavesti med prebivalstvom. In dejansko tu vemo, da tudi do tega vročanja pošte, sodne pošte v te varne predale je bilo omogočeno samo zaradi same bom rekel epidemije covid-19 in se bojim, da ni pametna ideja, da bi to postalo kot neka trajnica oziroma neka stalnica v teh postopkih oziroma v splošnem upravnem postopku, saj kot že rečeno se bojim, da bi prišlo do dodatnih možnosti zlorab takšnih in drugačnih. In prav je, da imajo ljudje urejeno, sploh pa v tem splošnem upravnem postopku možnosti sprejemanja in sprejemanja te sodne pošte. Zdaj, kot tudi prej je kolega Siter govoril glede Ministrstva za kulturo, saj dejansko že to je zadeva bom rekel že meji v bistvu kar malo na bizarnost, da dejansko res v en koš zmetano še pa še nekih določenih zakonov, predpisov, razumom tudi, strokovni bom rekel nazor oziroma pogled na stvari, ki ste jih želeli urediti, ampak dostikrat pomeni debirokratizacija ne da se samo klestijo zakone, pa da se jih v bistvu briše ali kakorkoli že, ampak v bistvu, da se jih res potem uredi na takšen način, da so res posamezniku oziroma uporabnicam, uporabnikom prijazni in predvsem, da jim omogočajo res pravilen dostop in uporabo teh zakonov oziroma predpisov. In kot še enkrat rečeno. Že prej sem na začetku povedal, bojim se res, da je tukaj vlada in upam, da niste vi kot strokovnjakinja oziroma tudi kot strokovnjaki vrgli puške v koruzo, ker si ne bi želel, da bi ta država šla po poteh, ki si jih ne želimo, se pravi da bi se morala stroka podrejati in dejansko tudi podrediti, samo določenemu / znak za konec razprave/ političnemu cilju oziroma celo posamezniku. In jaz osebno lahko povem, ne vem kako bo z mojo politično kariero naprej, pojma nimam, ampak želim pa si, ne glede na to kako se bodo zadeve dogajale, da v Sloveniji končno začne politika razumeti, da je politika oziroma da bi morala biti politika support strokovnjakom, strokovnjakinjam, ki jih imamo na pretek oziroma veliko, ne pa da se jim v bistvu krati / znak za konec razprave/ zakonska pravica in demokratična pravica do uporabe strokovnosti in stroke. Tako.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Na listi imam še Ivo Dimic, ki je ni. Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnica vlade, državna sekretarka, dr. Katja Triller Vrtovec.
Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa.
Ob današnji razpravi sem dobila občutek, da je bilo več razprave namenjene temu kako se debirokratizaciji ne moremo lotevati, kot pa konkretnim ukrepom, ki se jih je lotil strateški svet za debirokratizacijo, vlada pa jih je predložila v obravnavo Državnemu zboru. Ne glede na to pa, da je naša pozornost usmerjena v različne smeri in da imamo na veliko družbenih vprašanj drugačne poglede, menim da je predlagani predlog Zakona o debirokratizaciji dober in koristen za državljanke in za državljane Republike Slovenije, za njeno gospodarsko rast in za krepitev vladavine prava. Zato bi si želela, da ko boste glasovali, predlog zakona z rešitvami, ki jih vsebuje podprete.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to

121. TRAK: (IP) – 19.00

(nadaljevanje) želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Še ena prijava je. Zdaj, če želi razpravljati tudi predstavnica Vlade, prosim, da se tudi prijavi. Se pravi, imamo dve prijavi. Najprej Mojca Škrinjar in potem še državna sekretarka.
Izvolite, imate besedo.

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala lepa.
Danes obravnavamo Zakon o debirokratizaciji. Mislim, da je ta zakon šele začetek temeljitega procesa, ki bo in moral imeti svoje nadaljevanje. Namreč, naša država in upravljanje z državo je temeljito zbirokratizirano. Naj povem samo primer iz šolstva. V šolstvu imate učne načrte, v katerem imate za osnovno šolo zapisane standarde znanja, za srednjo šolo pa imate zapisane kompetence oziroma pričakovane dosežke. V resnici pa gre za isto stvar. Beseda program je v izobraževalnem sistemu, pomeni v vrtcu povsem nekaj drugega kot v osnovni šoli ali v srednji šoli ali pa visokem šolstvu. Terminologija ni usklajena, je zmedena. Če boste peljali v šoli učence v gledališče, bo to kulturni dan, če jih boste peljali v gimnazije, v gimnaziji v gledališče, bo to obvezna izbirna vsebina, in če bodo ti dijaki v srednji poklicni ali strokovni šoli, bodo šli v gledališče, vendar se bo temu reklo interesna dejavnost.
To morda, ta pojmovna zmeda je samo vrh ledene gore, ki kaže na fevdalizacijo področij, kjer so si določeni birokrati prisvojili področja in jih oblikovali. Nekoč, danes smo obravnavali tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, majhno spremembo, ampak ta zakon ima zdaj več kot 180 členov in mislim, da 60 strani. Na začetku je bil tako imenovani ZOFI dolg par strani. Pa vendar so šole obratovale. Le kako? Na začetku naše države smo podedovali sicer še stare učne načrte, vendar so segali, so obsegali vsaj za osnovno šolo dve debeli knjigi. Danes če bi jih postavili na klop, na tole klop, bi meter in pol v višino ne zadoščal. Ali so naši ali naše znanje ali znanje naših otrok, učencev, dijakov zato kaj boljše?
Mislim, da je ta fevdalizacija resorjev povzročila tudi birokracijo, birokracija pa potem ovira tudi vsebino. Govorili so predhodniki o nepoglobljenosti zakona, pa vendarle le težko govorimo o tem, da pa so se tisti kritiki pa poglobili v zakon. Konkretno, gospod Rudi Medved je kritiziral rešitev, da bo državni sekretar tudi podpisoval določene odloke in da bo s tem minister razbremenjen odgovornosti. Gospod Rudi Medved je bil minister za javno upravo in v bistvu dejansko Zakon o državni upravi sodi ravno v to pristojnost. Ta zakon po 17. členu pravi, v 3. odstavku, da minister lahko pooblasti svojega državnega sekretarja za marsikaj, ampak da s tem pa ni razbremenjen odgovornosti. Mislim, da če bi bile stvari bolj poenostavljene, potem bi ministri tudi kaj več lahko obvladali. Tako pa jim birokrati marsikdaj fevdalizirajo področja, pa gre to tudi, ne gre samo za ministrstva, gre tudi za kakšne javne zavode. Pa da jih ne naštevam pa koga

122. TRAK: (SC) – 19.05

(nadaljevanje) ne užalim, ampak mislim, da bo potrebno k temu zakonu torej k temu zakonu bodo morali slediti tudi področni zakoni in pa seveda tudi poenostavitve, orientacija na človeka ne pa na resor. Vladati bo moralo začeti zaupanje, zaupanju pa sledi odgovornost brez birokratizacije v celoti ne bomo dosegli. Seveda bom pa zakon podprla.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Še beseda dr. Katji Triller Vrtovec.
Izvolite.

DR. KATJA TRILLER VRTOVEC: Hvala lepa.
Za konec bi tudi jaz rada poudarila, da je predlagani zakon šele prvi korak na poti k debirokratizaciji države in znano je, da je najtežje narediti prvi korak, zato si želim, da boste zbrali pogum, da ta prvi korak napoti k globalno konkurenčni Sloveniji storimo že danes.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Zaključujem splošno razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in še 27. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 19.40.

(Seja je bila prekinjena ob 19.07.)

123. TRAK: (IP) – 19.40

(Seja se je nadaljevala ob 19.39.)

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Ko se bomo umirili, bomo nadaljevali s sejo zbora. Hvala.
Državni zbor bo glasovanje opravil po naslednjem vrstnem redu: 5., 6., 4., 13., 2., 10., 11., 7., 8., 9. in 1. točka dnevnega reda.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite glasovanje naših naprav.

Sedaj pa nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me je Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada, da me nista opozorili, da bi zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona bil neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti eden.
(Za je glasovalo 79.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na prehajamo na prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je, nadaljujemo s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predloga zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona bil neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci v okviru skrajšanega postopka.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. oktober.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 3. členu pod številko 1.
V imenu poslanske skupine bo glas obrazložil gospod Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa za besedo.
V Poslanski skupini Levica, kjer smo tudi arhitekti tega amandmaja, smo zagovorniki osebne asistence kot univerzalno dostopne storitve, ki je dostopna torej vsem, ki jo potrebujejo, ne glede na njihov položaj. In če želimo osebno asistenco zagotoviti vsem, ki jo potrebujejo, moramo na njo gledati celovito. Moramo na tem področju poskrbeti za vse dejavnike, ki jo dejansko ustvarjajo. Torej za izvajalce, zavode, ki jo izvajajo, za uporabnike same in tudi za osebne asistente.
Kar se izvajalcev samih tiče, bi bila ena taka globalna sistemska rešitev seveda en krovni državni javni zavod, ki bi urejal osebno asistenco po celotnem zemljevidu, univerzalno, za vse, ki bi jo potrebovali, ampak danes žal ta rešitev ni v planu.
Na drugi strani pa rešujemo dva druga pomembna naslova. Najprej uporabnike same. S spremembo oziroma s tem amandmajem predlagamo, da lahko nalogo osebnega asistenta opravlja največ en družinski član. Zakaj? Eden od problemov, ki tukaj nastane, je konflikt med dohodkom družine, ki se velikokrat v tej smeri torej uporablja, in samo potrebo posameznika za psihosocialni in razvoj in siceršnjo vključitev v družbo posameznika, torej uporabnika osebne asistence pa je tudi pomembno seveda, da se njegov socialni krog razširi zunaj družine

124. TRAK: (ŠZ) – 19.45

(nadaljevanje) in nenazadnje s tem amandmajem naslavljamo ključen problem na področju samih osebnih asistentov. Delo, ki ga opravljajo ni delo, je težko garanje in je bolj kot delo neka misija oziroma poslanstvo, ki vzame veliko, torej dela, truda, časa in je iz tega naslova edino pravilno, da se osebnim asistentom ponudi socialno varnost v obliki torej redne zaposlitve z vsem kar redni zaposlitvi torej pritiče, dopust, bolniška odsotnost, regres in tako naprej, torej vse kar je samoumevno po delovnopravni zakonodaji, redno zaposlenemu / znak za konec razprave/ delavcu iz tega naslova kličemo ne dodatni prekarizaciji in tržni logiki na tem področju. In v imenu poslank in poslancev Levice najavljam, da bomo seveda amandma podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Obrazložitev glasu še v lastnem imenu. Gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, spoštovane poslanke in poslanci, gre za res občutljiv zakon in treba je videti celoto, treba je torej videti, da ljudje, ki opravljajo osebno asistenco, da je to izjemno težko delo, garaško delo, tako fizično, kot psihično naporno delo in ker kadar gre za 40-urni delavnik, kadar gre za vse elemente, ki po delavno pravni zakonodaji v bistvu govorijo o tem, da mora iti za delo, ki zahteva polno zaposlitev teh oseb, ne pa da so te osebe samozaposlene in si potem same plačujejo prispevke, nimajo pravice do bolnišk tako kot zaposleni, nimajo plačanega dopusta, nimajo regresa. Mislim predstavljajte si, da bi mi poslanke in poslanci delali na tak način. Ali bi? Ne bi. To delo je izjemno podplačano in izjemno naporno. Ta zakon pa jih dobesedno sili v prekarizacijo kar je popolnoma nasprotno z veljavno delavno pravno zakonodajo. Kar se tiče pa, da predlagamo enega družinskega člana namesto dveh, glejte, avtonomno neodvisno življenje hendikepiranih oseb je izjemno pomembna dimenzija in družinski člani niso nujno prijatelji, niso nujno tisti, ki jim te osebe lahko intimno zaupajo / znak za konec razprave/ kakšne svoje stvari in zato je pomembno, da družinski člani niso tisti, ki se potem usedejo na to in onemogočijo tej osebi, da dobi neko tretjo osebo za osebnega asistenta. Zato seveda vas pozivam, da glasujete za.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predno glasujemo o amandmaju naj preberem še opombo, da če bo ta amandma sprejet postane amandma k temu členu pod številko dve brezpredmeten. Sedaj pa glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti 46.
(Za je glasovalo 14.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Levica k 3. členu pod številko 2.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, gospod Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Pri tem amandmaju smo vsebinsko sila blizu tistemu o katerem smo ravnokar glasovali, le da je polje tega o čemer odločamo malce zožano. Samo v tem drugem delu. Torej še enkrat. Pri osebnih asistentih ne gre za delo, ki ga opravljajo, gre za težaško garanje, gre za poslanstvo, gre za nekaj, kar človeku ne vzame delavnik od osmih do štirih in štempljanje, ampak gre za delo ko mora biti prisoten vedno, večkrat, preveč ur v vseh časih in seveda opravljajo neko stvar, ki si zasluži vsaj socialno varnost. In redna zaposlitev, urejana zaposlitev, varna zaposlitev z vsemi delovno pravno zakonsko določenimi normativi, kot so dopust, pravica do bolniške odsotnosti, regres in tako naprej so minimum, kar lahko z nekaj politične volje, osebnim asistentom tudi omogočimo. Osebnih asistentov v Sloveniji je približno šest tisoč, kar je ogromna številka delavcev, šest tisoč ljudi, ki tako rekoč nimajo urejenega,

125. TRAK: (VP) 19.50

(nadaljevanje) formalno urejenega statusa redno zaposlenih, kar je problematično pri tako občutljivi temi. Torej amandma, ki ga imamo pred sabo, predlaga, da so osebni asistenti redno zaposleni, z vsem, kar jim po delovnopravni zakonodaji redni zaposlitvi pritiče.
V Poslanski skupini Levica bomo ta amandma podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti 44.
(Za je glasovalo 13.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SD k 4. členu pod številko 1.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.
(Za je glasovalo 65.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SD k 4. členu pod številko 2.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 17, proti 44.
(Za je glasovalo 17.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SD k 9. členu.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 1.
(Za je glasovalo 69.)(Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanji o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 4. in 9. členu dopolnjenega predloga zakona, zato sprašujem kvalificirane predlagatelje ali nameravajo k tema dvema členoma vložiti amandmaje. Ugotavljam, da ne.

Zato prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev, in obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih v drugi obravnavi predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo predloga Zakona o debirokratizaciji.
Prehajamo na odločanje o naslednjem sklepu »Predlog Zakona o debirokratizaciji je primeren za nadaljnjo obravnavo«.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine najprej gospod Luka Mesec.
Izvolite.

LUKA MESEC (PS Levica): Hvala lepa.
V Poslanski skupini Levica bomo seveda glasovali proti. zdaj tale zakon o debirokratizaciji je eden od teh t.i. omnibus zakonov, ki posegajo v cel kup ostalih, vnašajo dodaten nered naš pravni red, vse za neko fasado debirokratizacije. Zdaj, če beremo, kaj so rešitve tega zakona, bomo videli, daj e ta zakon v resnici zelo drobnjakarski. Recimo, po novem se bo vročanje sklepov javnim uslužbencem lahko izvršilo tudi na službeni mail, pa ne bo več treba oziroma ukinja se overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom in tako naprej, skratka cel zakon so take malenkosti. Tako, da se je treba vprašati, kaj je bil namen tega zakona.
Namen tega zakona je bil v tole dimno zaveso s službenimi maili in overjenimi podpisi in tako naprej oviti resnično transformativno

126. TRAK: (SC) – 19.55

(nadaljevanje) gesto, ki je bila vgrajena v original tega zakona in to je tako imenovana socialna kapica. Koalicija dovolj dobro ve, da je nihče v Sloveniji noče ne sindikati ne civilna družba, ne ljudje, ki dajo kaj na družbeno pravičnost nihče noče tega, da bi se plačevanje davkov tam nekje od 6 tisoč evrov naprej bruto plače se pravi za 0,3 odstotka najbolj plačanih ustavilo in da bi od tam naprej plačevali po fiksni stopnji to pomeni, da bi bili najbolje plačani hkrati tudi najmanj obdavčeni v tej državi. Ker ste vedeli, da to ne bo šlo kar tako skozi ste vse skupaj zavili v dimno zaveso oziroma ste za to najeli Ivana Simiča, da je to naredil. Sedaj, ker ste se dovolj prešteli, da ste videli, da tudi v parlamentu taka stvar nima podpore socialne kapice ni več v tem predlogu, dimna zavesa pa je ostala. Ta dimna zavesa je škodljiva sama po sebi kot sem rekel potrebno bi bilo popraviti pač te zakone, ki se jih dotikate ne pa v enem zakonu pošvedrati 50 ostalih. Bo pa seveda v tem zakonu ostala nagrada za pripravljavce tega zakona Ivana Simiča in sicer zelo jasno je določeno, da bo Zakonodajna služba Vlade ustanovila uradni register, za katerega bo država namenila 780 tisoč evrov. Tak register že imamo Poslovno pravni informacijski register Republike Slovenije, ampak 780 tisoč evrov bo seveda dobil najbrž pripravljavec tega zakona oziroma njegova firma gospod Ivan Simič, ki je tudi vodil to tako imenovano skupino za debirokratizacijo. Torej vse skupaj je propadel poizkus uvedbe socialne kapice, mendranje pravne reda v Sloveniji in pa nagrada za pripravljavca tega zakona in iz vseh treh razlogov bomo glasovali proti.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine LMŠ obrazložitev glasu gospod Medved.
Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala za besedo.
V Poslanski skupini LMŠ smo prepričani, da bi v tem trenutku ta Vlada storila največ za debirokratizacijo, ki bi šla najprej za seboj pogledati ves pravni balast, ki ga je navlekla od 9 protikoronskih zakonov pa tudi v mnoge druge zakone vse po vrsti polne potaknjencev in ko bi ta Vlada dovolila svojim lastnim pravnikom, da prečešejo ta pravni nered vključno s kopico odlokov med katerimi najdemo vrsto protiustavnih to bi bil neki prvi korak na poti k debirokratizaciji družbe. Tako pa Vlada poskuša upotekajoče spraviti skozi parlament zakon, ki so ga raztrgali po ministrstvih kolikor so ga sploh lahko videli, raztrgala vladna Zakonodajna služba, ki ga uradno niti ni videla. Napadli so ga sindikati, potrošniki, pravna stroka, informacijska pooblaščenka seveda vsi po vrsti spontano, saj zainteresirana javnost ali katerikoli javnost k nastajanju zakona sploh ni bila prepuščena torej v zakonu, ki naj bi lajšal vsakdanje življenje državljanov, saj državljani nimate pravice izrekati kaj šele pravice sooblikovati ga. To je zakon, ki elektronsko poslovanje z državo zbanalizira, zreducira skoraj, da na raven Facebooka, da ne bom rekel Twitterja, ki je tako ali tako že skoraj uradni list te vlade. To je zakon, ki marginalizira uradni list, zato da bo neka firma služila z nekim nepotrebnim registrom predpisov in to je zakon, ki bo ljudi razbremenil teže 200 zakonov domnevno razbremenil 200 zakonov, ki sploh ne veljajo več torej koga bremenijo. Namesto, da bi posegel v zmešnjavo veljavnih zakonov in predpisov in pri tem sledil evropskim smernicam, ki so zelo jasne za vsak novi zakon ukinemo enega veljavnega a nepotrebnega ali slabega? Vlada nam torej pojasni, da je javnost pri oblikovanju tega zakona sodelovala tako, da so zakon pripravljavci predstavili pripravljavcem. Torej,

127. TRAK (VI) 20.00

(Nadaljevanje) po prepričanju v Poslanski skupini LMŠ ta zakon ne bo pripomogel k debirokratizaciji, ampak seveda se pa sliši lepo.
V Poslanski skupino bomo glasovali proti temu zakonu.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 40.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel in bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnemu telesu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 v okviru nujnega postopka.

Ker v drugi obravnavi matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 37.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 37.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predloga zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 33.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji v okviru rednega postopka.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona bil neusklajen.
Obrazložitev glasu najprej v imenu poslanske skupine SD, gospod Predrag Baković.
Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa. Zakon o organiziranosti in delu policije, o katerem bomo danes glasovali sicer prinaša neke stvari s katerimi se bi izboljšal status policistov, vendar pa po drugi strani vsebuje izjemno nevarne določbe, ki vsakokratni politiki, predvsem pa trenutni, ki je sedaj na oblasti, omogoča, da policijo dokončno spolitizira, tako glede preiskovanja kaznivih dejanj kot glede kadrovanja na vseh nivojih vodenja v policiji. O čem govorim? Govorim o predlogu četrte novele, ki briše določbo, da se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. V kolikor bo ta zakon sprejet bo imel minister možnost in moč usmerjati delo policije v predkazenskem postopku. Minister je politik in kot tak ne more, ne sme in tudi ne zna, saj večinoma ni strokovnjak na tem področju, usmerjati policijo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Minister po zakonu o kazenskem postopku nima pooblastil za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. V kolikor bo to minister storil bo s tem posegel v konkretno živo zadevo in tako ogrozil lahko tudi uspešno izvedbo predkazenskega postopka, ki je v pristojnosti državnega tožilca. Posledično to pomeni, da bo minister prevzel vlogo usmerjevalca ali pa usmerjanja, ki po zakon o kazenskem postopku pripada tožilcu. Obstaja pa tudi nevarnost, da bo njegovo usmerjanje diametralno nasprotno od kasnejšega usmerjanja državnega tožilca in to seveda pomeni grožnjo za sam postopek in grožnjo za samo preiskavo, saj bi lahko interes vsakokratne politike vplival na neodvisno in samostojno preiskavo in to je nedopustno. Druga določba, ki omogoča politizacijo policije pa je uvajanje mandatov

128. TRAK: (NB) – 20.05

(nadaljevanje) za vodenje na vseh treh nivojih policije. Na nivoju generalne policijske uprave, policijske uprave in policijskih postaj kjer se bo komandirjem, direktorjem in vodjem na GPU na presečni datum prenehal mandat. Tako bodo vodstveni delavci na milost in nemilost prepuščeni generalnemu direktorju policije, ki bo odločil kdo bo komandir, ki bo odločil kdo bo direktor policijske uprave kdo bo vodja organizacijske enote na nivoju GPU in če vemo, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje Vlada na predlog ministra, seveda slika postane popolnoma jasna. Vladajoča politika bo s tako določbo v preveliki skušnjavi, da nastavlja na pozicije sebi lojalne ljudi in mi ne smemo dopustiti niti možnost, da do take skušnjave pride. Zato seveda bomo mi Socialni demokrati glasovali proti in mislim, da je zdravorazumsko, da tisti, ki razume kar sem zdaj povedal, bo ravno tako glasoval proti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja bo v imenu poslanske skupine Levica obrazložila glas gospa Nataša Sukič.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa. Seveda bomo glasovali poti temu zakonu in proti temu zakonu je absolutno treba glasovati, kajti praktično vsak člen je sporen v njem, od tega, da uzakonja možnost nagrajevanja zvestih, lojalnih, torej nestrokovnih kadrov, do omejevanja dodatnega omejevanja pravice do stavke, itn. Zdaj se bom pa omejila na tri najbolj sporne hude zadeve, ki res presegajo že fantazijo, ampak minister Hojs je očitno malo na pretek. Prvo je direktno vmešavanje Hojsa v policijo in njeno usmerjanje, čeprav smo marsičesa že navajeni, to da minister Hojs policijo usmerja kar preko tviterja, pa ga do sedaj policija ni rabila upoštevati. No, zdajle, ker je bilo pač to nezakonito in zaradi tega Vlada predlaga spremembe, ki bodo torej direktno politično usmerjanje policije uzakonile. Na videz boste rekli, gre za manjšo spremembico, črta se en stavek, ampak ta stavek je bistven, ker je izjemen, ker gre za izjemen trenutek določen časovni trenutek, ko pristojnost ministra v usmerjanje policije v določenih primerih preneha in nastopi pristojnost državnega tožilca. Za to gre, kdo kdaj usmerja policijo.
Drugič to je dostopanje do evidenc dogodkov. Ker so mediji seveda razkrili marsikatere packarije, tudi to kako se brska po podatkih o političnih nasprotnikov in podobno, si je Hojs življenje poenostavil. Zakaj bi zdaj to ne postalo zakonito. Spremembo 8. člena zakona se tako določa, da policija uradnikom enote za usmerjanje in nadzor zagotavlja neposreden dostop do evidence dogodkov, torej gre za nedopustno širitev pooblastil uradnikom enote za usmerjanje in nadzor policije, Ministrstva za notranje zadeve in na to opozarja tako ZPS kot opozarjata oba policijska sindikata, opozarja pa tudi informacijska pooblaščenka. In še tretja res razsežnost neverjetna je, seveda dokončna politična podreditev Nacionalnega preiskovalnega urada v luči zagotavljanja nedotakljivosti kriminalcev pravih barv, se zakon seveda nanaša na koga drugega kot na NPU. Ker ni šlo drugače, se je najprej nezakonito odstranilo direktorja NPU, nezakonita, torej razrešitev direktorja, pošiljanje elektronskih sporočil z navodili kako naj se oziroma naj se ne preganja raznih spornih oseb, itd. Zato je treba seveda NPU do konca podrediti, ki ne bo več avtonomen pri izvajanju vseh svojih nalog kot je bil do sedaj, ampak le še pri preiskovanju kaznivih dejanj, pa še to ne brez, da bi mu minister dihal za ovratnik. Tako da spoštovane in spoštovani, iz zakona v zakon, ki ga predlaga minister Hojs, se vse globlje pogrezamo, tako da glasujmo proti.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SAB, gospa Maša Kociper.
Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Tudi v Poslanski skupini SAB tega zakona seveda ne bomo podprli. Gre spet za en tipičen zakon ker na nekaj mestih uvaja, se uvajajo sicer neke dobrodošle spremembe, celo izboljšave položaja policistov v nekaterih točkah, hkrati je pa v njem spet skritih nekaj podtaknjencev, med drugim recimo temu kar odkrito lustracija. Na že znani in že večkrat uporabljen način se določajo neki novi mandati, na presečni datum bo vsem osebam hkrati na treh nivojih vodenja policije prenehal mandat in seveda ta Vlada, katera druga pa bo lahko imenovala nove ljudi.

129. TRAK: (IP) – 20.10

(nadaljevanje) In to je nekaj, kar ta koalicija večkrat poskuša, da se na koncu človek vpraša, ali se spreminja zakon samo zato, da se določi, da se da notri ta določba, ki pomeni hkratno zamenjavo vseh na nekih pozicijah. Pa saj ni nujno, da se potem zamenjajo vsi. Omogoča pa to neko prevetritev po okusu vsakokratne vlade oziroma ne vsakokratne, tiste, ki tako spremembo zakona da v zakon, zato da lahko na neki presečni datum se zamenja tiste, ki ji ne pašejo. In seveda še dodatne možnosti politizacije policije, zlasti ta poseg na področju usmerjanja preiskovanja kaznivih dejanj, ki je bilo do zdaj povsem jasno, kje so pristojnosti državnega tožilca in kdaj se začnejo, in to so res skupaj z vsem, kar se dogaja, neki nedopustni posegi, ki prinašajo politizacijo policije, in to je za nas v stranki SAB nedopustno.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine LMŠ gospod Rudi Medved.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa.
Vladajoči ste skovali zakon, ki tlakuje pot dokončnemu političnemu prevzemu slovenske policije. In ne samo to, omogoča dokončno čistko v sistemu policije. Odstranitev z operativnih nalog vseh, ki niso po volji vladajočemu režimu.
Skratka priče smo in bomo očitno tudi v prihodnje v praksi izvedeni lustraciji v slovenski policiji. Spreminjanje policije v podaljšano roko vladajoče politike hočete zdaj torej še uzakoniti. In če hočemo to preprečiti in moramo preprečiti, je na nas tukaj v Državnem zboru, da ta zakon zavrnemo. Nekajkrat smo izrazito represivna nagnjenja te oblasti uspeli ustaviti v tem Državnem zboru in tudi danes je naša odgovornost, da to storimo. Ker sicer bo imel sedanji notranji minister, ki mu nagnjenost k represiji nikakor ni tuja, možnost posegati in nadzorovati predkazenske postopke. Obstaja pa tudi nevarnost posrednega nadzora državnega tožilstva. Tega ne smemo dati v roke nobenemu notranjemu ministru, še najmanj pa sedanjemu.
Po mrcvarjenju nacionalnega preiskovalnega urada vse od nastopa te vlade zdaj sledi demontaža te kriminalistične enote. Neposredna podreditev NPU upravi kriminalistične policije in njenemu direktorju pomeni konec avtonomije NPU. Direktor NPU ne bo odločal več o ničemer, tudi o tem ne, kaj bo NPU sploh preiskoval, v praksi nacionalnega preiskovalnega urada ne bo več, ostal bo samo še na papirju. In ves vodstveni kader na položajih do najnižjih ravni ob uveljavitvi zakona preide na začasno opravljanje dela.
Kaj to pomeni? Pomeni kadrovsko čistko operativnem vodstvenem kadru in nastavitev oblasti lojalnega kadra na vse položaje v sistemu policije. Tej oblasti torej ni mar, da je poklic policista dosegel najnižjo stopnjo zaupanja med ljudmi, kar je seveda obžalovanja vredno in si policisti kot servis državljanov tega ne zaslužijo. 8 tisoč ljudi, zaposlenih v policiji, so žrtve tega grobega političnega poseganja v sistem policije / znak za konec razprave/, ne dovolimo torej, da ta oblast ustvari, poglobi dokončen prepad med ljudstvom in policijo.
Zato zavrnimo ta zakon, v poslanski skupini LMŠ bomo zakon zavrnili.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne, glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 40.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 40.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o oskrbi z električno energijo v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 19. oktober.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SDS, NSi in SMC k 112. členu.

130. TRAK: (ŠZ) – 20.15

(nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 7.
(Za je glasovalo 52.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SDS, NSi, SMC, k 149.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 7.
(Za je glasovalo 53.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB in Nepovezanih poslancev k 167. členu.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 39.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 39.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora, še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti 7.
(Za je glasovalo 73.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k dopolnjenim 112., 149a. in k 167. členu dopolnjenega predloga zakona.
Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje ali nameravajo k tem členom vložiti amandmaje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo torej na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev in obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi zaradi amandmajem na seji matičnega delovnega telesa oziroma na seji zbora v drugi obravnavi predloga zakona bil zakon neusklajen. Prehajamo na odločanje o zakonu.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 7.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne, 18. oktobra.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 2. členu.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, gospa Maša Kociper.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, spoštovane kolegice in kolegi. Pri tem zakonu imamo zdaj nekaj amandmajev, ki pravzaprav pomenijo uskladitev našega predloga zakona z uredbo. Tako, da zdaj v bistvu usklajujemo s temi amandmaji, situacija bo, da bosta uredba in zakon usklajena. Naj v pojasnilo povem, da smo mi v Poslanski skupini SAB ta zakon vložili takrat, ko uredbe še ni bilo. S tem smo hoteli tudi prispevati k temu, da bo čim prej uredba bo tudi uredila širše vprašanje, ki jo ureja direktiva, mi smo pa v tem zakonu z vašo pomočjo uredili prepoved prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, se pravi prepoved dajanja

131. TRAK: (VP) 20.20

(nadaljevanje) plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, promet. In lahko smo ponosni, da nam tu in tam v tej hiši uspe narediti res skupaj kaj dobrega. In tukaj imamo zdaj na zakonski ravni prav urejeno, da seti proizvodi ne smejo dajati v promet. Uredba bo potem določala sankcije in še druge stvari, je pa to gotovo en zelo, zelo pomemben korak k varstvu našega okolja, tudi k varstvu naših voda. Tako, da ne glede na to, da danes ne bomo glasovali o zakonu, če bodo ti amandmaji sprejeti, in upam, da bodo, se že zdaj zahvaljujem vsem za podporo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne, glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.
(Za je glasovalo 84.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 3. členu.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.
(Za je glasovalo 84.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju SAB, LMŠ, SD in Levica k 5.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 85, proti nihče.
(Za je glasovalo 85.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na naslednji seji. Besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo pa bodo pripravile službe Državnega zbora.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. oktobra.

Odločamo najprej o amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi k 4. členu.
Gospod Miha Kordiš v imenu poslanske skupine.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zakon o lekarniški dejavnosti, kot obstoji v tem trenutku, je nekaj, kar v Levici podpiramo. Z njim se uvaja dvoje in samo dvoje. Prvič, omogoča se dvema lekarniškima veledrogeristoma, ki sta v občinski lasti, da v občinski lasti tudi ostaneta in se kljub prepovedi vertikalnih povezav med dobavitelji in lekarnami za zasebnike ne bosta odprodala. Druga določba, ki smo jo v zakon vpisali, pa pravi, da se morajo vsi morebitni presežki, ki nastajajo v lekarniški dejavnosti, v osnovno dejavnost tudi vračati. Zdravila in njih preskrbo skratka jemljemo kot človekovo pravico, kot nekaj, kar se dela za potrebe skupnosti, zato da se pomaga ljudem, ki niso zdravi, in ne kot običajen biznis, v katerem se na tegobah in potrebah ljudi kuje dobičke.
Izhodiščni zakon ni bil tak. Izhodiščni zakon je predvideval deregulacijo t.i. gravitacijskih območij, se pravi regulacijo lekarn, koliko jih lahko imamo na določenem področju, kdo te lekarne lahko postavlja, odpira, upravlja in tako naprej. Na srečo smo v predhodni proceduri te določbe iz zakona zmetali ven – »Yes!«. Pa vendar posluša še poslednjič z amandmajem naveza SDS in Nove Slovenije praktično enako spet vrniti v zakon. Posledice deregulacije lekarn in njihovih mest v skupnosti lahko vidimo marsikje v tujini. V mestih lahko, prvič, pričakujemo stopnjevanje konkurence, porast lekarn in posledičen pritisk na vse lekarne, da prodajo še več zdravil, samo zato, da se bodo dobički lahko obračali. Na podeželju pa na drugi strani lahko pričakujemo zapiranje lekarn, ker bo pod pritiskom konkurence prenekatera lekarna, ki zdaj obstoji v javni ali

132. TRAK: (SC) – 20.25

(nadaljevanje) koncesijski obliki ostala brez tako pomembnega finančnega toka za golo obratovanje. Edini zmagovalci tovrstnega ustroja bodo veliki zasebniki, ki se bodo v razmerah take deregulacije lahko monopolno polastili lekarniške dejavnosti pri nas in seveda bomo v Levici glasovali proti temu sklepu. Če vas, gospe in gospodje, skrbi, da je kakšen del Slovenije preveč odročen od centralne lekarne tudi v obstoječem zakonu obstajajo provizije, ki omogočajo odpiranje lekarniške podružnice, nobene potrebe po tem, da se gre v deregulacijo, če smo le iskreni, kar se tiče oskrbe zdravil. Sedaj pa, če verjamemo v oskrbi zdravil kot biznis na račun katerega se zasluži, potem pa dobimo take amandmaje kot je ta k 4. členu. Skratka v Levici bomo glasovali proti temu amandmaju.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SMC mag. Dušan Verbič.
Izvolite.

MAR. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, podpredsednica Državnega zbora.
Amandma k 4. členu poslanske skupine predložene s strani predlagateljev v naši skupini SMC ne podpiramo. Predlagatelji predlagajo novi odstavek z vsebino, katero smo v SMC želeli urediti že v prvi verziji predloga spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti in to v 2. členu, da se črta beseda sosednji. To je vezano na občine. S takratnim namenom bi se zakonsko odprla možnost vsem malim in velikim občinam, da si odgovorno in sporazumno zagotovijo prisotnost lekarn tudi v najmanjših občin, kajti znano je, da koncesionarji ne želijo odpirati lekarn v krajih po Sloveniji, ki ne zagotavljajo dobička iz poslovanja. Javni lekarniški zavodi pa si lahko, zaradi dobrega poslovanja v večjih krajih in razvejano mrežo njenih lekarn, zaradi družbene odgovornosti lahko privoščijo tudi odprtje lekarn v manjših ali odročnih občinah. Nikoli nismo predlagali nekaj, kar bi osiromašilo obstoječo lekarniško mrežo, nasprotno. Vse skozi smo poudarili, da je potrebno občanom to storitev še bolje približati glede dostopnosti. Pri utemeljitvi našega predloga je bil večkrat izpostavljen še vedno po šestih letih nerešen problem male občine Bistrice ob Sotli, ki je na skrajnem jugovzhodu Slovenije. S tem amandmajem pa izkazujejo predlagatelji veliko skrb za morebitno isto občino in v Poslanski skupini SMC obstaja veliki dvom o iskreni nameri predlagatelja. Ministrstvo za zdravje od leta 2015 do danes onemogoča / nerazumljivo/ ugodni rešitvi Upravnega sodišča za Občino Bistrica ob Sotli, da ima za potreba svojih občanov lekarno. Kar zadeva pa obrazložitev k temu amandmaju je ob podrobnemu pogledu vsebine v sklicani tretji odstavek 8. člena Zakona o lekarni dejavnosti le ta kontradiktorna.
Skladno z navedenem v naši poslanski skupini sklepamo in ob neaktivnosti Ministrstva za zdravje na področju lekarniške dejavnosti, da predlagatelj SDS in Nova Slovenija sploh nimata resnega namena izboljševati stanja na lekarniški mreži, zato bomo glasovali proti temu amandmaju k 4. členu.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne, glasujemo.
Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 37 in proti 46.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skuin SDS in NSi k 6. členu in ob tem opozarjam, da je amandma vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 9.a členu. Če ta amandma ne bo sprejet postane navedeni amandma brezpredmeten.
Vidim interes za obrazložitev glasu.
Najprej gospa Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala predsedujoča za besedo.
Danes bomo tudi s tem amandmajem in potem, če bomo seveda glasovali

133. TRAK: (IP) – 20.30

(nadaljevanje) o celem zakonu, odločali o pravzaprav treh zadevah. 1. med javnim interesom ali kapitalom. 2. med Mariborom ali pa dvema velikima veletrgovcema v zasebni lasti. In pa 3. med konkurenco na trgu zdravil ali monopolom dveh zasebnikom tujih multinacionalk. Zdaj zame ni nobenega dvoma, moj glas gre za Maribor, moj glas gre za javni interes in moj glas gre za Farmadent. Torej bom glasovala proti amandmaju, ki sta ga SDS in NSi vložili, zato ker govorita jezik multinacionalke, ne pa jezika občin ustanoviteljic Farmadenta.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Obrazlagamo glas v imenu poslanskih skupin najprej.
V imenu poslanske skupine SMC mag. Verbič.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Še enkrat hvala lepa, podpredsednica.
Z vloženim amandmajem predlagateljev k 6. členu predloga Zakona o lekarniški dejavnosti želita predlagatelja ukiniti delovanje dveh lastnih dobaviteljev zdravil in pripomočkov za lajšanje bolečin, ki imata v Republiki Sloveniji skupno 30 % tržni delež. To sta mariborski Farmadent in ljubljanski Grosist. Njuna prisotnost zagotavlja vsaj minimalno konkurenco na tem trgu in s tem nižanje cen in kar je bistveno, njuni dobički v celoti ostajajo v javnih lekarniških zavodih za njihove razvojne potrebe in izobraževanje farmacevtov. Nerazumno in neodgovorno je predlagati taki amandma, ki po eni strani ukinja dobro delujoča lastna dobavitelja, od katerih poslovanja imajo izključno korist lokalne skupnosti in javni lekarniški sistem, ker se ustvarjeni dobiček vrača v zadovoljevanje potreb občanov in zaposlenih. Po drugi strani pa ta amandma ukinja minimalno konkurenco med dobavitelji in v celoti prepusti dobavo zdravil tujcem in pravni osebi s skritimi lastniki.
Obrazložitev, da ohranitev delovanja Farmadenta in Grosista predstavlja nelojalno konkurenco, kako nekdo lahko to sploh zapiše, če Farmadent posluje že od davnega leta 1972 v Sloveniji in Grosist od leta 2009. Kje je vsa ta leta nelojalna konkurenca, danes pa je to en od ključnih razlogov s strani predlagatelja. Sklicevanje na ustavno odločbo iz leta 2019, preprosto zavajanje predlagatelja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da vertikalna povezava ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Zakonodajalec lahko spremeni obstoječo ureditev na način, ki je v skladu z evropsko zakonodajo, in ta omogoča uresničevanje krepitve javnega zdravstva in lekarne so del javnega zdravstva, da javni zdravstveni sektor / znak za konec razprave/ pridobiva prihodke tudi na tem področju. Zato smo v SMC predlagali 6. člen, ki v celoti sledi direktivi številka 24 in ureja tako imenovano in house javno naročilo. Očitno je interes predlagatelja, da se postopoma ukine dobro delujoči javni lekarniški sistem in na njeno mesto postavi s privatizacijo tuje lastnike lekarn, ki bi jim pripadali vsi dobički. / znak za konec razprave/
Temu amandmaju nasprotujemo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Branislav Rajić v imenu nepovezanih poslancev.
Izvolite.

MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS NP): Hvala lepa, gospa podpredsednica, dober večer.
V poslanski skupini Nepovezanih poslancev nasprotujemo temu amandmaju, menimo pa, da bi mu morali nasprotovati vsi poslanci v Državnem zboru. Gre namreč za to, da s tem amandmajem se skuša ohraniti prepoved vertikalnih povezav in se skuša predati ves dobiček velegrosistov, to je dobaviteljev zdravil, multinacionalkam, ki bi v tem primeru po principu Duopola(?) tudi zastavljale cene in bili edini dobavitelji zdravil v Sloveniji. Torej, mi imamo možnost, da dovolimo, da podjetja, ki so v javni lasti,

134. TRAK (VI) 20.35

(Nadaljevanje) dobavljajo zdravila in na ta način, da dobički, ki jih ustvarjajo, se vračajo nazaj v lokalno skupnost, občinam, v tem primeru imamo občini Maribor in Ljubljana, ali pa da vse to pohlevno prepustimo multinacionalkam in popolnoma zavržemo možnost, da smo sami kreatorji tudi ekonomskih dobičkov. Torej, zdi se mi zelo škodljivo in v naši poslanski skupini v celoti zavračamo ta amandma. Smo pa presenečeni, da sploh do takega pride.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SAB mag. Andrej Rajh.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča.
Maribor danes praznuje 857. obletnico prve omembe in od takrat mesto raste in se razvija in je preživelo številne izzive, od kuge, požara, ponemčevanja, pa tudi spremembe družbenega sistema. In v tem času je tudi ustanovilo pomembno podjetje, ki je zagotavljalo razvoj medicinske znanosti in farmacevtske industrije. To je Farmadent. In vse od takrat, od leta 72, mesto z njim raste in se razvija in to podjetje deluje v dobrobit meščanov in meščank in na splošno širše skupnosti. Dobičke, ki jih ustvarja vlaga občinsko podjetje nazaj v občinski proračun izključno namensko za krepitev javnega zdravstva in prevencije. To je zakonska obveza in tudi k temu mi v SAB stremimo. V SAB smo prvi bili za to, da se zakon ustrezno popravi in tudi to ustrezno opozorili. Bili smo za to, da se črtajo določbe, ki vnašajo v zakon, bom rekel, številne pomisleke in polemike. In smo bili tudi za to, da edini člen, ki je sporen, torej omogočanje vertikalnih povezav javnih zavodov obstane. In še enkrat vse skupaj pozivam, da vsi skupaj zavrnemo te amandmaje, ki ne gredo v dobrobit krepitve javnega zdravstva in javnega dobra. Zavzemajmo se za to, da gredo dobički podjetij nazaj v občine ustanoviteljice. Preprečimo to, da morata dve mestni občini pod prisilo do konca leta prodati dve podjetji in tako beležiti izgube. To gre za prisilno prodajo v tako kratkem času. In seveda vsak, ki razume temu odločno nasprotuje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine SD dr. Franc Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo. Začel bom z Mariborom, potem bom šel pa na ideologijo.
Proti koncu II. Svetovne vojne so tako imenovani zavezniki 29-krat bombardirali Maribor. Polovica ga je bila porušenega. Sedaj pa hočete 30. bombardiranje Maribora izvesti predlagatelji tega amandmaja SDS in NSi. Toliko o Mariboru. Bodi dovolj in vašem domoljubju.
To je pa sedaj srčika ideologije, veste, na eni strani imamo ideologijo tistih, ki pravijo, da je boljše, da od milijarde 400 gredo dobički eni tuji korporaciji in večinoma domačim skritim lastnikom. Versus drugi, ki trdimo to, kar so prej kolegi ubesedovali. Tudi zato bomo mi glasovali proti. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Levica gospod Miha Kordiš.
Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.
V prejšnjem sklicu državnega zbora smo, tako kot danes, odpirali zakon o lekarniški dejavnosti. S takratnimi spremembami lekarniškega področja se je uzakonilo tudi ob aktivnem prizadevanju Levice, da se lastniške povezave med drobno prodajo zdravil, torej lekarnami in njihovimi veledobavitelji prepovedo in da se prepovedo v celoti. To je seveda logično, ko se pogovarjamo o zasebnem kapitalu in zasebni organizacije preskrbe z zdravili. Tovrstna tako imenovana vertikalna povezava namreč omogoča oblikovanje kapitalskih konglomeratov, ki od začetka do konca preskrbo z zdravili obravnavajo kot biznis, kot nekaj nad čemer je potrebno čim bolj zaslužiti in ne kot vitalno področje, ki naj ga prevzame skupnost za oskrbo bolnih posameznikov in posameznic z zdravili. Posledice so seveda jasne. Če ti ljudem prodajaš zdravila zato, da boš zaslužil in ne zato, ker jih potrebujejo,

135. TRAK: (NB) – 20.40

(nadaljevanje) bo to prej ali slej rezultiralo v negativnih učinkih, recimo prekomerne porabe zdravil. Sočasno s to akcijo prepovedi vertikalnih povezav med lekarnami in veledrogeristi pa smo v Levici tudi pritiskali in opozarjali, da taka prepoved lastniške povezave ne sme pomeniti privatizacije veledobaviteljev zdravil kjer te že obstajajo v javni lasti. To sta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor, prva z dobaviteljem LL Grosist, druga z dobaviteljem Farmadent. Žal takrat naša opozorila niso bila slišana, večkrat se je nato preložil rok kdaj naj se prepoved vertikalnih povezav prepove. S tem zakonom bomo očitno uspeli, da se ohrani LL Grosista in Farmacent v javni lasti za javno oskrbo z zdravili. A tudi tukaj poskuša desna tribuna v navezi SDS in NSi še v zadnjem trenutku pritiskati z amandmajem, ki bi onemogočil zadrževanje javnega lastništva nad veledobaviteljev z zdravili. To je v celoti zavrženo, v Levici bomo glasovali proti temu amandmaju in od tukaj dalje mislim, da se ne smemo več pogovarjati o tem kako bomo deregulirali področje lekarništva ali privatizirali še dva obstoječa javna veledobavitelja, marveč kako bomo organizirali javno in neprofitno oskrbo z zdravili za celotno državo ne zgolj za občine. Ja, lekarne in preskrbo z zdravili je potreba obravnavati enako kot zdravje, kot javno dobro in temu primerno naj ga prevzame države, naj se ga izvzame iz trga v celoti.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Še kdo? Gospa Nataša Sukič v lastnem imenu.
Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, saj bom zelo kratka. Poglejte, ne morem verjeti, da se sploh lahko znajde tak amandma na naših klopeh, ki dobesedno bi prisilil naša dva javna zavoda, ki skrbita za preskrbo z zdravili, da postanega plen torej tistih dveh, ki že obvladujeta 70 % trga z zdravili. Namreč Farmadent in Grosist obvladujeta skoraj 30 odstotni delež in tukaj se skrivajo ti apetiti in vi, ki to predlagate, jaz ne vem, ali niste na strani javnega, to da se presežki vračajo za javno dobro, za vse nas, vi bi, da ti presežki ostanejo v žepih te korporacije in onega drugega subjekta za katerega točno ne vemo niti kateri lastniki so. To je nekaj neverjetnega. Sama bom seveda glasovala proti in še enkrat, neverjetno je, da si sploh kdo upa kaj takega predlagati, torej proti ljudem proti javnemu dobremu za korist neke multinacionalke in nekega poslovnega subjekta, ki niti ne vemo kdo so lastniki. In še nekaj. Pri zdravju, ko govorimo o zdravju, pač ne govorimo o prosti trgovinski pobudi, pa o običajnih gospodarskih subjektih. Za zdravje gre. To je posebna kategorija in tega ne gre enačiti kar tako vse povprek s splošnimi gospodarskimi subjekti.
Hvala lepa. Glasovala bom seveda proti.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Dejan Židan, izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, lep pozdrav!
Danes in včeraj smo vsi dobili, čeprav celo serijo mailov iz mariborske občine kjer sem jim je očitno računalnik pokvaril, ampak tisto kar je bilo pa pomembno, zapisali so, da je mestna občina, mestni svetniki in svetnice so soglasno, poslušajte, soglasno so nas prosili, da omogočimo, da delajo naprej s svojim Farmadentom, ki je v občinski oziroma v mestni lasti. In ideja da bomo mi tukaj v Ljubljani lahko solili pamet Mariborčanom, je zavržna. Ljubljana je prevečkrat pustila Maribor na cedilu, pa prosim lepo ne delajte tega. In zato bom glasoval proti temu predlogu. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Še kdo? Če ne, glasujemo.

136. TRAK: (ŠZ) – 20.45

(nadaljevanje) Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 45.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Ker amandma poslanskih skupin SDS in NSi k 6. členu ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 9a. členu brezpredmeten.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem tudi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen. Glasujemo oziroma še ne…
Mag. Dušan Verbič v imenu poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Obrazložitev v imenu poslanske skupine. Spoštovane poslanke in poslanci, smo pred glasovanjem o predlogu spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti in bomo dobili odgovor na naslednje vprašanje. Ali poslanske skupine tega Državnega zbora imamo toliko politične modrosti, da bomo sprejeli odločitev, ki bi preprečila tujcem, da v celoti obvladujejo dobavo zdravil in raznih pripomočkov za lajšanje bolečin v Republiki Sloveniji in to javnim lekarniškim zavodom, koncesionarjem in tudi bolnišničnim lekarnam. Kajti lekarne so del javnega zdravstvenega sistema in prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih lastnih dobaviteljev bi pomenilo, da imamo v Republiki Sloveniji zgolj še kot omenjen tuje dobavitelje zdravil in popolno odvisnost od tujcev. To absolutno ni strateški interes Slovenije, temveč se mora ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelje tako tujimi in domačimi. Dejstvo je, da na slovenskem trgu dobave zdravil lekarn imamo praktično štiri dobavitelje Kemofarmacija, Salos, Pharmadent in Grosist. Prva dva sta v tuji lasti in lasti s skritimi lastniki, druga dva Pharmadent in Grosist pa že vrsto let delujoča slovenska lastna dobavitelja. Z nadaljnjim delovanjem obeh lastnih dobaviteljev se zagotavlja kot rečeno vsaj minimalna konkurenca v Republiki Sloveniji na področju trga dobave zdravil in raznih pripomočkov, kar posledično pomeni nižje cene zdravil in ostalih artiklov v lekarnah. Na to dejstvo je že leta 2019 opozarjala Agencija za varstvo konkurence, kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Oba sta opozarjala, da je potrebna večja konkurenca med dobavitelji zdravil, da se zagotovijo nižje cene in s tem večji prihranek javnofinančnih sredstev namenjenih za zdravila. Zato spoštovani v Poslanski / znak za konec razprave/ skupini SMC podpiramo predlog zakona.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo? Če ne, glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 37.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 37.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
Malce pozornosti prosim. Glasovanje bomo opravili na podlagi pregleda sklepov poslank in poslancev za razpravo o odgovorih predsednika vlade, ministrice in ministrov z dne, 19. oktober, ki je bil objavljen na e-klopi. Prehajamo na odločanje o predlogih sklepov.
Prvi sklep se glasi: Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika vlade Janeza Ivana Janše na poslansko vprašanje mag. Bojane Muršič

137. TRAK: (VP) 20.50

(nadaljevanje) v zvezi s povišanjem cen energentov in ostalih dobrin v Sloveniji.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 41.
(Za je glasovalo 43.)(Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza Ivana Janše na poslansko vprašanje Luke Meseca v zvezi z vladanjem z nasiljem.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 45.
(Za je glasovalo 39.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Malce tišine prosim, ker je težko delati ob takem šundru. Hvala.
Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza Ivana Janše na poslansko vprašanje mag. Alenke Bratušek v zvezi z reševanjem okoljskih izzivov.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 45.
(Za je glasovalo 40.)(Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje Vojka Starovića v zvezi z delovanjem Letalskega centra Maribor.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 42.
(Za je glasovalo 38.)(Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca na poslansko vprašanje mag. Andreja Rajha v zvezi s Termoelektrarno Šoštanj.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 43.
(Za je glasovalo 36.)(Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča na poslansko vprašanje Tine Heferle v zvezi s proračunskim dokumentom Ministrstva za pravosodje za prihodnje leto.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 42.
(Za je glasovalo 38.)(Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje mag. Marka Koprivca v zvezi z učinki liberalizacije cen goriv.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 42.
(Za je glasovalo 38.)(Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi s socialnimi posledicami predlaganih sprememb na področju socialne zakonodaje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 43.
(Za je glasovalo 35.)(Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča na poslansko vprašanje Maše Kociper v zvezi s pogojem PCT za vstop strank na sodišča.
Glasujemo.

138. TRAK: (SC) – 20.55

(nadaljevanje) Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 38, proti 43.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje Janja Sluga v zvezi z višanjem cen energentov.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 38, proti 41.
(Za je glasovalo 38.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška na poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi s prijavo škode, zaradi posledic pozebe.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 22, proti 47.
(Za je glasovalo 22.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje Edvarda Pavliča v zvezi s stopnjo DDV za gostinske in turistične storitve.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 29, proti 43.
(Za je glasovalo 29.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Janeza Poklukarja na poslansko vprašanje mag. Meire Hot v zvezi s katastrofalnimi razmerami v zdravstvu.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 36, proti 43.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa na poslansko vprašanje Nika Prebila v zvezi z delovanjem policije na protestih v Republiki Sloveniji.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 39, proti 43.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Janeza Poklukarja na poslansko vprašanje Jožeta Lenarta v zvezi z reorganizacijo pri izvajalcih zdravstvenih storitev.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 35, proti 42.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec na poslansko vprašanje Željka Ciglerja v zvezi z vpisom študentov iz tretjih držav na slovenske univerze.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 37, proti 43.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Janeza Poklukarja na poslansko vprašanje Lidije Divjak Mirnik v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakon o lekarniški dejavnosti.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 39, proti 42.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec na poslansko vprašanje Boštjana Koražija v zvezi z širitvijo pravice do dodatne učne pomoči.
Glasujemo.

139. TRAK: (IP) – 21.00

(nadaljevanje) Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na seji, na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance mag. Andreja Širclja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na poslansko vprašanje mag. Andreja Rajha v zvezi z dvigi cen električne energije in zemeljskega plina.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje Janeza Poklukarja na poslansko vprašanje Nataše Sukič v zvezi z neučinkovitim, nestrokovnim in neznanstvenim pristopom do izvedbe cepljenja.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 44.
(Za je glasovalo 36.)(Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija na poslansko vprašanje Primoža Siterja v zvezi z vladnim in strankarskim oglaševanjem.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 43.
(Za je glasovalo 34.)(Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 26. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Lahko noč.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 20. OKTOBRA 2021 OB 21.03.)