Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Vsebina zapisa seje (v pregledu)

Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9.01 uri.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda – z obravnavo predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022.
Nadaljujemo z obravnavo splošnega dela predloga sprememb proračuna.
Se opravičujem. Še obvestilo o poslankah in poslancih, ki se ne morejo udeležiti seje. Dr. Franc Trček do 17. ure, Nada Brinovšek, Franc Jurša, Suzana Lep Šimenko, Miha Kordiš od 12. ure dalje, Violeta Tomić med 13. in 14. uro, Aleksander Reberšek. Sam se ne morem udeležiti med 11.30 in 13.30 uro. Nik Prebil od 9. do 12. in potem od 17. ure dalje, Karmen Furman, Predrag Baković od 9. do 14. ure, Matjaž Han od 16. ure, Iva Dimic od 16. ure, Jerca Korče, Tadeja Šuštar Zalar.
Torej nadaljujemo z obravnavo splošnega dela predloga sprememb proračuna. Želi še kdo razpravljati? Ja. Sprožil bom prijavo na listo razpravljavcev. Prosim, da se prijavite. / oglašanje iz ozadja/ Ne dela? Dajmo še enkrat. Prosim, da se prijavite. Okej.
Prvi ima besedo Jožef Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik, drage kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav. Pozdrav tudi spoštovanemu gospodu ministru Andreju Širclju.
Povsem razumem na trenutke tudi ognjevito razpravo opozicije o proračunskih dokumentih, ki so gotovo ene najpomembnejših dokumentov, ki jih v Državnem zboru obravnavamo. Jaz bom seveda izpostavil tiste podatke, ki niso nastali ne v koaliciji in ne v opoziciji in kar dajejo in morajo dajati slovenskemu gospodarstvu in slovenski družbi neko pozitivno konotacijo, ki jo v teh težkih zdravstvenih trenutkih verjetno vsi zelo potrebujemo in pogrešamo. Čeprav ponavljam, so moje misli tokrat in že nekaj dni, nekaj tednov pri zdravstvenemu osebju, ki rešuje naša življenja, človeška življenja, to je največ kar imamo. Upam, da nam bo vsem skupaj uspelo, da premagamo ta smrtonosni virus, ki je pred nami, ki ga žal nekateri ne razumejo in na ta način iz nekih egoističnih vzgibov okužijo ali pa pomagajo okužiti tudi druge, morda tudi bližnje, najbližnje. Ampak kakorkoli smo pri proračunskih dokumentih, ki so seveda nastajali v tej zdravstveni situaciji kakršno imamo v Evropi, v Sloveniji, pravzaprav v celem

2. TRAK: (TB) – 9.05

(nadaljevanje) svetu in povsem normalno, - povsem normalno je -, da se v teh proračunskih dokumentih tudi odraža ta huda zdravstvena kriza. Ampak, kot sem povedal, bom naštel nekaj pozitivnih elementov, ki nam lahko dajejo neko optimistično klimo. Seveda, smo vedno zaskrbljeni, ko govorimo o javnem dolgu, o dolgu države, o dolgu sektorja država. Vem, da smo zaskrbljeni, ko imamo proračunske primanjkljaje, ampak, če pogledam pa mednarodne bonitetne ocene mednarodnih hiš, ki so specializirane za to, da dajejo bonitetno oceno državam, konkretno tudi naši državi, Republiki Sloveniji, tam najbrž niso ljudje iz koalicije ali pa opozicije, ampak so strokovnjaki in potem, če gledamo te ocene, vidimo, da so dobre, da so dobre. Da nam torej mednarodna skupnost, finančni trgi in tako naprej, da nam zaupajo, da države zaupajo in to je ključno, ključno je zaupanje.
Zdaj, mimogrede, razumem, da so kritike opozicije glede javnega dolga. Opozicija mora na to opozarjati, ampak če pogledamo obrestne izdatke. Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna so v lanskem letu znašali nominalno 772 milijonov evrov. Če to merim v BDP-ju, je to 1,7 procenta BDP-ja. 1,7. In ta številka, 772 milijonov evrov, je za več kot 300 milijonov evrov nižja, v primerjavi, recimo, z letom 2014, ko so znašali obrestni izdatki, spet merjeno v BDP, 2,9 procenta. Se pravi 2014, 2,9 procenta BDP obrestni izdatki, lani, ko je bilo hudo leto glede epidemije, lani 1,7 procenta BDP in kar je pa najpomembnejše, kar vedno gledajo gospodarstveniki, finančniki, kakšni so trendi in trend, trend obrestnih izdatkov je v zniževanju. Lahko bi te projekcije še naprej našteval, ampak imamo jih v gradivu.
Primanjkljaj. Lahko naredimo proračun, torej, če sem bolj točen, spremembe proračuna za leto 2022, se pravi za naslednje leto, brez večjih težav ga lahko naredimo brez primanjkljaja. Ravno tako dopolnjen predlog proračuna za leto 2023, ki je na mizi, lahko brez težav, če malo številke premečemo, naredimo brez primanjkljaja. Zelo preprosto, samo investicije črtamo. Veste, da imamo investicije načrtovane, ta država ima načrtovane, za naslednje leto več kot 2 milijardi in podobno tudi za leto 2023, več kot 2 milijardi. Še enkrat, razumem in sprejemam kritiko opozicije, češ, primanjkljaj je velik, ampak tudi trendi, kar se tiče primanjkljaja, so dobri, primanjkljaj se zmanjšuje, prav tako v tem imamo v grafični obliki prikazane trende. Ampak moramo se v Državnem zboru dogovoriti, ali smo za to, da črtamo investicije, zato, da bi imeli proračun brez primanjkljaja. Ali smo za to? Iz amandmajev izhaja, da nismo, nihče ni za to, ker potem bi morali enostavno povedati, natančno povedati, katerega otroškega vrtca ne bomo gradili. Treba je natančno povedat, vložit amandma, da se pač sredstva na postavki investicije v vrtčevsko in osnovnošolsko infrastrukturo. Dragi kolegice in kolegi, veste, da dejansko v zadnjem desetletju ni bilo vlaganj, ni bilo vlaganj, ni bilo sofinanciranja

3. TRAK: (TB) – 9.10

(nadaljevanje) države v vrtčevsko in osnovnošolsko infrastrukturo. Seveda, ustanoviteljice vrtcev in osnovnih šol so lokalne skupnosti, ampak ne zmorejo. Veste tudi to, tu smo najbrž na isti valovni dolžini, da so bile lokalne skupnosti kar nekaj let, kar nekaj zadnjih let, finančno podhranjene. Seveda, bila je ekonomska kriza in tako naprej, vse razumem. Ampak, treba se je odločit, katere šole ne bomo delali, katere šole ne bomo gradili, katerega vrtca ne bomo gradili. Če so se občine prijavile na ta razpis, za katerega smo prvenstveno očitno premalo denarja rezervirali, samo 40 milijonov, ker nismo vedeli, kakšne so potrebe, potem se je pokazalo, da so potrebe reda velikost 120 milijonov, hvala bogu je bilo toliko politične volje, da je Vlada zagotovila še dodatnih skoraj 80 milijonov, da smo lahko te potrebe občin pokrili, občin, ljudi. Jaz ne bom šel razlagat, zakaj je tam potreben vrtec, pa zakaj je tam potrebna osnovna šola in tako naprej. Samo za enega vem, v naši, moji domači občini, kjer živim. Če vrtca ne bo, bo vrtec moral v letu 2022 oziroma še bolj, 2023, polovico otrok odsloviti, ker ni kapacitet. Hvala bogu je bil nek »baby boom«, kajne, ko bi jih le bilo več. In je premalo kapacitet.
Zdaj, toliko o javnih vrtcih in toliko o javnih osnovnih šolah. Jaz sem vam zelo hvaležen, ko ste bili v koaliciji, prejšnja Vlada, prejšnja koalicija, da ste vsaj nekateri podprli amandma Nove Slovenije, ki je zagotavljal nekaj dodatnih milijonov za osnovnošolsko in vrtčevsko infrastrukturo. Minister Pikalo mi(?) je bil zelo hvaležen, ampak vsega skupaj je bilo, ne vem, na pamet govorim, drobiž pravzaprav. Zato zdaj govorimo o skoraj 120 milijonih za vlaganje v vrtčevsko in osnovnošolsko infrastrukturo. Ali imamo, bom tako rekel, ali imamo srce, da rečemo, ne, one osnovne šole pa ne bomo gradili? Zakaj ne? Ker ni denarja. Ali pa za kakšen vrtec.
Tako da, jaz verjamem, da smo tu vsi na isti strani, verjamem, jasno pa je, da je retorika opozicije malo drugačna, kot retorika koalicije, jasno pa je tudi, da se te vloge menjavajo. Če želimo zmanjšati investicije, povejmo tudi, da domov za starejše ne bomo gradili, ker ni potrebe. Sami vemo, da je prav zdaj, v tej epidemiji, ki je seveda razgalila mnoga področja v naših družbenih podsistemih, v naši družbi, da se je dejansko pokazalo, da nekateri domovi za starejše enostavno arhitekturno ne ustrezajo nekemu zdravemu človeka vrednemu življenju. Imamo domove za starejše, kjer je v sobi 5, 6 stanovalcev. Vsi vemo in vsi znamo izračunat, kaj to pomeni, ko udari virus. Stroka je ugotovila, da nekateri objekti enostavno niso primerni in je enostavno treba nadomestit z novimi. Ali imamo toliko srca, da te starejše ljudi, ki so gradili to državo, da jim zagotovimo normalno jesen življenja, kot se temu reče?
Ne bom zdaj govoril, koliko časa se ni gradilo, pa da se je morda res vlagalo v neke druge, ja, neke raziskave in tako naprej, analize. To ni tema današnje točke dnevnega reda. Me je pa, moram reči, prizadelo, ko je včeraj kolegica iz levega spektra, političnega, diskutirala, sem si prav »sprintal«

4. TRAK: (SB) – 9.15

(nadaljevanje) magnetogram, ki ne laže, zdaj pa se vlaga v domove, ja, vlaga se v beton, ja, ker niste znali načrta za okrevanje prijaviti projektov, ki bi vlagali v ljudi, ste pripravili projekte, s katerimi se vlaga v beton in v razno razne malverzacije, o katerih ne bi.« Konec navedka.
Saj to ne moreš verjeti. Se pravi vlaganje v domove za starejše ni vlaganje v ljudi, ampak je vlaganje v beton. Oprostite, kolegice in kolegi, ali to zmoremo sploh artikulirati takšne besede, takšne misli? Kakšno zasramovanje je to? Kakšen je to odnos do stanovalcev v domovih, pa tiste, ki čakajo v vrsti? Zdaj pa se vlaga v domove, ja, vlaga se v beton, ja. Tu se moramo malo zamisliti, pa upam, da se tu ne bo ta retorika ponavljala. Gre za naše starše, stare starše. Ali so oni beton? Lepo prosim malo več srca bi pa človek le pričakoval. Razumem mora biti opozicijska retorika ostra, ampak, ko imamo proračunsko sejo rajši s številkami. Ja, da nismo znali - kako že tam - načrt za okrevanje. Jaz sem v stališču kot da bi vedel sem v stališču predstavil na hitro dinamiko črpanja sredstev, govorim o načrtu za okrevanje in odpornost, veste, da imamo približno 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in okoli 700 milijonov povratnih sredstev, to se pravi krediti z izjemno ugodnimi obrestnimi merami. Vlada je ta načrt za okrevanje in odpornost sprejela aprila letos. Na samem začetku predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je takoj praktično prvi dan Evropska komisija dala zeleno luč našemu načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da je najbrž narejen ta načrt v skladu z uredbo evropskega parlamenta in Sveta in da je dober, da so razmerja koliko v zeleni prehod, koliko v digitalno preobrazbo in tako naprej, pametno, trajnostno in vključujočo rast investirati in ko je evropska komisija to odkljukala je rekla evo, pa še, mi smo dobili okoli mislim, da 233 milijonov predplačila na podlagi načrta za okrevanje in odpornost in zdaj tu pravijo kolegice, da nismo znali, glejte, zdravstvo in socialna varnost ima skupaj skoraj 364 milijonov zagotovljenih. Zeleni prehod največ ena milijarda 65 milijonov, digitalna preobrazba 317 milijonov, pametna, trajnostna in vključujoča rast 737 milijonov in tako naprej. Se pravi skupaj, kot sem že povedal, slabih 2 milijardi in pol. Tako, da ne soglašam s tem, da nismo znali v načrtu za okrevanje in odpornost poskrbeti za socialno varnost, smo znali. Seveda včeraj sem poslušal tudi očitke, češ kaj se hvalite, saj se noben dom še ne gradi. V tej državi je nek red, je treba imeti gradbeno dovoljenje, ne moreš začeti graditi, ko nimaš finančne konstrukcije zaprte tisti, ki vsaj malo te zadeve poznamo vemo kako zadeve tečejo in ko je razpis bodisi za vrtec, osnovno šolo, domove za starejše ti moraš imeti projekte pripravljene in finančno konstrukcijo zaprto. Kdo ti bo pa dal tako na lepe oči tudi če so še tako lepe? Tako, da pravzaprav, ko boste vi na oblasti boste vi tisti, ki boste odpirali te vrtce, osnovne šole, domove za starejše. Ali ni to fajn? Mi zgolj zagotavljamo, ne me, Državni zbor, Državni zbor sprejme proračun, ne Marko, pa Jože, Državni zbor

5. TRAK: (VP) 9.20

(nadaljevanje) V ustavo zapisana pravica do pitne vode. Seveda, imamo jo. Čeprav je to stvar normalnosti, ne ustave, ampak imamo jo. Zdaj, koliko smo iz tega naredili, res je, tudi ta trenutek še nimamo področne zakonodaje urejene. Kar se mene osebno tiče, pravzaprav ne potrebujem področne zakonodaje, vam kar direktno povem. Potrebujem pa to, da se dejansko projekti financirajo ali pa sofinancirajo. Vodooskrba je v skladu z zakonodajo, ki regulira lokalne skupnosti oziroma lokalno samoupravo, je zapisana tako, da je to ena od primarnih nalog lokalne skupnosti. Je tako? Drži, drži. Ampak seveda, kot rečeno, lokalne skupnosti megalomanskih investicij ne zmorejo, za to imamo evropska sredstva in tako naprej.
Ja, jaz sem šel včeraj, ko sem te razprave poslušal češ, da ni nič s pitno vodo in tako naprej, sem šel preverjat podatek na SVRK-ju in sem dobil po telefonu podatek, da je za vodooskrbo, torej oskrbo ljudi s pitno vodo, za sofinanciranje tovrstnih projektov bilo dodeljenih cca 380 milijonov evrov, velika večina v tem zadnjem letu in pol. To se pravi kohezijskih sredstev nekaj čez 380 milijonov. Ko bo Odbor za zadeve Evropske unije obravnaval poročilo, polletno poročilo o črpanju evropskih sredstev iz naslova evropske kohezijske politike, bomo lahko poslanci zahtevali konkretne projekte, ki se financirajo iz kohezijskih skladov. Veliko je potreb, gospe in gospodje, o oskrbi s pitno vodo, veliko. Ne bomo govorili o tistih, ki jih toliko ne poznam, poznam pa recimo pomurski vodovod, ki je bil svoj čas največji kohezijski projekt v državi. Začeli smo ga dolga leta nazaj, ko je bilo podpisano pismo o nameri med pomurskimi župani, 27 jih je. Zakaj? Zato, ker Goričko ni imelo pitne vode. Potem so tudi drugi ugotavljali, da imamo oporečno pitno vodo, saj so vaški vodovodi, ki smo jih gradili konkretno v moji vasi v začetku 70-ih let, dotrajani. Zajetje pitne vode je bilo z globine štirih metrov, petih, šestih morda in tako dalje. Ampak to zdaj ni pomembno, to je neka zgodovina za neke zgodovinske knjige. Poglejmo naprej. Zdaj, ko sem omenjal Goričko, ja, Goričko žal še, vsaj v celoti, danes nima pitne vode. Tam imamo sistem B iz pomurskega vodovoda, zajema 10 oziroma 12 občin. In ta projekt B je bil v prejšnjem mandatu vržen ven iz te finančne perspektive oziroma v prejšnji vladi. In so rekli, ja, nimate dokumentacije, boste to gradili v naslednji finančni perspektivi. Bila je slaba volja pri Goričkih županih, potem smo se dogovorili za sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor in župani so rekli, smo pripravljeni do konca leta 2020 pripraviti vso dokumentacijo. Res je, potem so tudi s kombijem pripeljali. V obdobju elektronskega poslovanja je pač treba en kombi dokumentacije, ki so jo pripeljali na Ministrstvo za okolje in prostor. Tam so dokumentacijo v treh mesecih pregledali in oba ministra, tako minister Vizjak in potem še seveda minister Zvone Černač sta dala, se reče, podpis in s tem je ta 36-milijonski projekt Gorički vodovod, sistem B pomurskega vodovoda, dobil zeleno luč. 36 milijonov, 22 milijonov kohezijskih sredstev. Pa še iz Pomurja sistem C, Prlekija, 6 milijonov prav tako

6. TRAK (VI) 9.25

(nadaljevanje) v času te vlade. Se pravi, za statistično regijo Pomurje v tem času cirka 28 milijonov kohezijskih sredstev za oskrbo ljudi s pitno vodo v Pomurju. Lahko sem samo hvaležen vsem tistim, najprej na lokalni ravni, ki so se potrudili, da so to dokumentacijo uredili tako kot to zahtevajo predpisi.
Ja, seveda sedaj če sem že pri investicijah, ki, če se poenotimo, ampak jaz ne bom glasoval za to, da bi investicije črtali, potem lahko črtamo tudi na primer eno telovadnico pri zdravstveni šoli Rakičan. Ta šola je stara 61 let in v vseh teh letih ni imela telovadnice. Ne vem, to je najbrž slovenski rekord. Šola 61 let brez telovadnice. Hvala bogu, sedaj je zadeva tako daleč, da je v načrtu razvojnih programov, investicija približno 6 milijonov evrov. Upam, da se bodo dobro dogovorili, da jo bodo tudi izvedli. In to bo neka naslednja vlada, ki bo šla prerezati trak, kot se reče, ko bo otvoritev. Mene zagotovo tam zraven ne bo. Bom pa zraven, ko se bo glasovalo o proračunu in seveda bo moj glas za proračun.
Vesel sem, da ste odprli področje Anhovega, vodooskrbe Anhovo. Anhovo je zgodba s katero sem se jaz, priznam, prvič srečal v mandatu 2004-2008, takrat smo seveda govorili o azbestu, o azbestozi in tako naprej. Mislim, da je bil eden prvih zakonov, ki sem ga pokrival v tem državnem zboru. Potrebno je zagotoviti vodo. Kljub temu, še enkrat, to je primarna skrb lokalnih skupnosti, ker, mi bomo ta amandma podprli, podprli ga bomo, ampak ne bo nič koristilo, če bo proračun padel, ker zagotavljate, da boste vsi proti. Ja, imamo baje nek viseči parlament, čeprav ne vem kaj to pomeni, ampak v redu mi bomo kar nekaj vaših amandmajev podprli, na infrastrukturnem področju, vodooskrba, šolstvo in tako naprej, kar ni običaj, le redko se zgodi. No, tudi nam se je, moram biti hvaležen. Ampak če proračun ne bo uspel lahko sprejmemo sto amandmajev za vodovod Anhovo iz tega ne bo nič. To je najbrž vsem zelo jasno. Lahko pa se nam zgodi, to pa sedaj bolj skrb za neke prihodnje vlade, da bodo civilne iniciative, in jih cenim, tiste, ki bodo pritiskale na državni zbor, da bo sprejemal amandmaje za vodooskrbo, pa to je plemenito dejanje, da se razumemo. Žal mi je samo to, da niti nikdar in nikoli nisem videl, ko je šlo za vodooskrbo Pomurja. Morda sem kakšno spregledal, se že vnaprej opravičujem. Ampak če bo pa to neka splošna praksa bo lahko problem.
Kar zadeva, še nekaj, ker je bilo veliko očitkov, da zanemarjamo kulturo in tako dalje. Meni je prišel v roke en zanimiv graf, ne vem če ga vidite, en asimetrični Triglav, ki pa pravi naslednje: Primerjava proračunov za kulturo in navaja ministre, ki so bili odgovorni, minister je odgovoren za svoj kolač, nihče drug. Minister za kulturo je odgovoren za proračunski kolač Ministrstva za kulturo. In gospod Dejan Prešiček je dosegel ta kolač v velikosti 162 milijonov. Minister gospod Zoran Poznič je bil nekoliko uspešnejši, za približno dobrih 10 milijonov je bil uspešnejši, in je dosegel kolač za kulturo v višini 172,8 milijonov


7. TRAK: (NB) – 9.30

(Nadaljevanje): evrov. Minister dr. Vasko Simoniti je bil do sedaj v Sloveniji najuspešnejši. Očitno mu Vlada zaupa, koalicija mu zaupa, ta je pa dosegel kolač v višini skoraj 238 milijonov evrov, za kulturo, za slovensko kulturo. In zdaj težko, res težko je poslušati, da Vlada zanemarja kulturo, itn. Res pa je, da kar se tiče kulturne dediščine, se jo je pa v preteklosti res zapostavljajo in zanemarjalo. Imamo toliko bogastva, toliko bogastva v tej Sloveniji, kar bi lahko tudi nenazadnje prodajali, ko govorimo o razvoju turizma, itn., ampak ne, ampak ne. Jaz zdaj samo želim, da bo tisti, ki bo realiziral ta proračun, dr. Vasko Simoniti verjetno veliko ne, volitve so vemo kdaj, bo tisti, ki pride za njim, da bo znal to res realizirati tako kot je načrtovano. In še nekaj. Digitalna preobrazba. Vesel sem, vesel sem, vedno imam rad pozitivne novice, sploh če jih objavljajo evropske asociacije in sem vesel, da sem prebral, da je Slovenija občutno napredovala na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe. To je tako imenovani desi indeks. In napredovali smo na trinajsto mesto, se prvi, smo za ti dve mesti nad evropskim povprečjem. Spet ena dobra zadeve zaradi katere verjetno ne moremo biti slabe volje. Toliko, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, ponovno kot rečeno, izražam podporo tem proračunskim dokumentom in želim vsem tistim, ki bodo odgovorni za realizacijo tega, teh proračunskih dokumentov tako v letu 2022 kot v letu 2023, da bodo dejansko to realizacijo tudi uspešno izvedli.
Hvala lepa gospod predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima Vojko Star… Replika, kolegica Heferle.

TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, hvala lepa. Lepo dobro jutro vsem!
Jaz imam repliko, kolega Horvat, čeprav sem včeraj bolj na začetku razpravljala, pa upam, da ste me poslušali v moji razpravi, ko sem opozarjala na postopek priprave in sprejemanja na ravni Vlade tega predloga sprememb proračuna za leto 2022. Pa bom še enkrat pojasnila, ker se mi zdi, da niste popolnoma razumeli mojih besed in opozoril. Če se navežem na vašo razpravo, dejali ste, da v tej državi pač velja nek red. To ste govorili v smislu pridobivanja gradbenih dovoljenj, itn. Naj jaz še enkrat poudarim, ta red pač velja še kje drugje in pri pripravi sprememb proračuna za leto 2022 je vaša Vlada, spoštovani gospod Horvat, kršila vsa pravila igre, postopke, ki jih določa zakon. Niste upoštevali temeljnih določb Zakona o javnih financah, ki so nadomeščene z ustavno odločbo, ignorirali ste finančne načrte institucij, ki imajo po ustavi poseben ustavnopravni položaj in ko ste se v svoji razpravi spraševali kje imamo mi na strani opozicije srce odrekati ali pa se spraševati o pravilnosti in pomembnosti nekih vaših investicij, bodisi v športne dvorane, v šole ali pa v krožišča, vas jaz v svoji repliki, pa upam, da boste tako bolj razumeli, če ponazorim s primerom, vas jaz nazaj sprašujem, kje imate pa vi srce, da kršite zakon in temeljna pravila, ki veljajo pri sprejemu predloga sprememb proračuna. Na to vse sem jaz opozarjala v svoji razpravi in očitno še enkrat več kaže ta Vlada in predstavniki vladne koalicije, da se zakon ali pa pravila igre, ki so določena kjerkoli drugje v kakšnem drugem aktu, spoštuje

8. TRAK: (SC) – 9.35

(nadaljevanje) selektivno takrat, ko vam paše takrat, ko vam ne paše se pa pač to ne spoštuje. Vračam vam žogico kolega Horvat kje imate srce, da kršite zakon vsem državljanom pred očmi?

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Poglejte, replike na repliko ni. Kolegica je povedala kje je bila narobe razumljena v svoji razpravi.
Besedo ima Vojko Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo.
Upam, da se bomo malo umirili. Lep pozdrav kolegice in kolegi. Lep pozdrav ministru, ki je med nami. Že drugi dan obravnavamo predlog državnega proračuna za leto 22 in tudi dopolnitev za dopolnitev 23, ki nam napoveduje kaj bo Vlada delala oziroma kaj želi Vlada delati in čemu bo namenila proračunska sredstva, od kod bo denar dobila, koliko si ga bo sposodila in kam ga bo dala. Gre za okvir, ki ga sprejme parlament in ki Vladi daje orodje, da izvaja ta plan, ta načrt. Vesel sem, da je kolega Horvat potegnil na dan načrt za okrevanje odpornost, ki ga je Evropska komisija sprejela. Hvala bodu bi jaz rekel evo malo po krščansko, da je Evropa spoznala nujnost organiziranega in načrtnega ukrepanja tudi z dodatno ekspanzijo denarja. EU je namreč sprejela odločen načrt za okrevanje odpornost držav članic EU. Za izhod iz krize je ta načrt težak skoraj 2 tisoč milijard v naslednjih 7 letih, s čimer bo Slovenija dobila tudi velik kolač nepovratnih in tudi povratnih sredstev, nekaj čez 10 milijard vse skupaj. Ta denar jaz vidim kot edini resnični pravi vir, ki bi Sloveniji omogočilo učinkovito nasloviti tri temeljna vprašanja, ki so pred nami in ki so naši največji dolgoročni izzivi pravzaprav. Kako vključiti socialno vse sloje, kako okrepiti znanje in zdravje in skrb za starejše. Kako doseči zeleno preobrazbo, kako zagotoviti gospodarski in družbeni razvoj, ki ga omogočajo novo tehnologije, digitalizacija, vendar moje mišljenje je, da je za uspeh potrebno temeljiti spremeniti pristop in orodja. Pridne roke in kubiki betona pač niso dovolj. Glavno orodje je gotovo znanje, ki je sposobno temeljito in načrtno postaviti prihodnost. Znanje je tisto, kar ločuje gospodarja od služabnikov. Pri trenutni slovenski vladi pa imam občutek in tako tudi kaže sloni razmišljanje na pretečenih prepričanjih in usmeritvah. Še vedno prisega na prosto tržni neokapitalizem, kar je pravilnejši izraz kot neoliberizem. Dajte si ogledati samo gospodarski plan Horvatove stranke NSi, ki je izrazito v korist dobička tako razmišljajo in naravnanost na zniževanje davkov, na socialno kapico, znižanje varstva delavskih pravic, ta Vlada ne vodi več socialnega dialoga. Nekako želja je še vedno tukaj prisotna, da se prihodnost Slovenije prepušča anonimnih tržnim silam in plenilskemu kapitalu. Ravno ta načrt za odpornost, za okrevanje odpornost je dokaz

9. TRAK: (TB) – 9.40

(nadaljevanje) načrt ta prvi, ki je bil dan v zelo kratko javno razpravo, ki ga je strokovna javnost raztrgala in ki ga je Evropska komisija zavrnila povsem. Govorimo o tem, kar je res in ne me motim, prosim, ali pa, predsednik, ne vem kaj…
Evropska, uporabil so, »green recovery tracker«, ki ga uporabljajo za ugotavljanje, kako je ta plan zelen. Ugotovili so samo, da je 5 % plana. K sreči je bil ta načrt kompletno zavrnjen, morali smo sestavit nov načrt in ta načrt je bil usklajen in sprejet. Torej, zahvaljujoč tej brci iz Bruslja in pogoju, da sploh dobimo ta evropska sredstva, vključno z nepovratnimi, je pred nami pravzaprav ta program zdravstva zdaj. Je ta zakon pred nas prišel, o dolgoročni oskrbi. So ta vlaganja v domove za starejše, ker to zahteva v razrezu evropska skupnost oziroma komisija, da sploh dobimo denar. Vendar je v pričujočem proračunu, tega ni dovolj. To so bile tudi naše pripombe. Veliko od tega pa ostaja na krožiščih, obvoznicah, telovadnicah, o čemer je govoril -, kar je vse, vse potrebno, ne me narobe razumet, - o čemer je govoril kolega iz NSi. Očitno je bilo v tej prvi fazi, na terenu, občinam obljubljeno to in zdaj pred volitvam nikakor vladna koalicija ne more teh obljub zavrniti. Menim, da je to eden glavnih razlogov za tako dodatno enormno napihovanje proračunskih izdatkov in posledično tudi enormno zadolževanje.
Vendar, to, kakor je ta proračun sestavljen in kakor je ta načrt, Sloveniji ne zagotavlja zeleni razvojni preboj. Če hočemo ta preboj naredit, rabimo drugačen pristop in rabimo celotno znanje, ki ga v Sloveniji premoremo, tako tisti, ki so na strani koalicijskih strank, kakor tistih, ki so trenutno v opoziciji. Glejte, zaradi tega, zaradi takega pristopa, zaradi tega zadolževanja, je javnofinančna slika naše države slaba, zelo slaba in zato je upravičena ta izražena skrb opozicije ob takem proračunu, ki nam je predlagan. Številke ne lažejo in nam kljub leporečju o tem, kako je Vlada reševala ljudi in življenja, črno na belem pokažejo, kaj je ta Vlada naredila z javnimi financami in kako uspešna je v »okrepljanju«(?). Analiza prihodkov in odhodkov zelo nazorno pokaže, da je politika te Vlade v letu 2020 ustvarila 3,5 milijarde primanjkljaja. Od tega je bilo le 2 milijardi za reševanje krize. Primanjkljaj se je v letu dvignil na 4 milijarde, od tega sta le dve milijardi plod reševanja krize.
Po vaših ocenah bo dolg v letu 2022 znaš približno 2,5 milijarde, od tega zgolj 640 milijonov namenjenih za epidemiološko krizo. Glejte, če povem po domače, kako lahko vidimo tako zadolževanje, kar se je dogajalo v marsikateri družini in gospodinjstvu. Šli so v banko, ki so na veliko ponujale denar. Zastavim hišo, ki sem jo podedoval od staršev, vredno kake pol milijona, takrat je bilo in zdaj so te hiše mimogrede, in si sposodim ene 300 tisoč, od tega dam 230 tisoč za počitniško stanovanje in še avto za 70 tisoč in uživam. Ko pride čas za vračanje glavnice, mi nekako zmanjka denarja, si ga sposodim, samo tokrat je

10. TRAK: (SC) – 9.45

(nadaljevanje) obrestna mera ni 1 %, ampak 5,5 %, ki jo moram sproti plačevati in še glavnico. Odlivi naraščajo, meni so se dohodki zmanjšali, nimam kaj drugega narediti kot prodati. Ampak vikend ne prodam več za 230 tisoč, ampak za 130 tisoč. Za avto pa iztržim lahko znova 5 tisoč. Znova si moram nekje sposoditi. Spirala se nadaljuje, dokler mi na koncu ne zaplenijo in unovčijo hišo za polovično ceno tako dokončno pokrijem dolg, na koncu pa meni in mojim otrokom ostane nič. To se je dogajalo in se še dogaja s prezadolževanjem.
Sedaj pa še nekaj, kar je bilo očitano opoziciji, da govori floskule, izjave, ki nimajo veze z vezo življenjem. Kaj pa šele rečemo o floskulah, ki jih govorijo koalicijske stranke o propagandnih vložkih kot so mi delamo za ljudi, mi si sposojamo denar, da pomagamo ljudem, vi pa ste si ga sposojali, da ste pomagali bankam, o velika reč. Čisto zavajanje. V denarnem gospodarstvu so pač banke tiste, ki posredujejo denar me tistimi, ki imajo viška in tistim, ki jim manjka tako nastanejo krediti, tako so se gradile hiše, tako so se gradile proizvodnje, tako se je pumpalo karkoli, ampak na koncu morajo banke tudi vrniti denar. Če ne morejo vrniti denar, od koder so si sposodile ali od prebivalstva ali od tujih bank sledi ali sanacija ali pa stečaj banke. Če pride do stečaja sledijo vnovčenja hipotek. Ljudje bi takrat izgubili stanovanja, hiše in delo, ker bi šle tudi posledično tudi podjetja v stečaj. Da bi se temu izognili, da bi se izognili posledicam zapitka, ki je trajal od 2004 do 2008, ko je dal zunanji bruto dolg Slovenije narastlo skupno iz 17 milijard na 42 milijard je druga Janševa vlada naredila potezo, ki je bila potrebna, ustavila je družbo za upravljanje slabih terjatev bank. Vlada Alenke Bratušek je to pobrala in speljala do konca. S pomočjo tega, s pomočjo tega prijema, ki je državo stalo, kar nekaj milijard smo mi rešili cel sistem, smo rešili gospodarstvo, smo rešili ljudi pred polomom tako, da bi rekli, da je bila prisiljena ta poteza, ampak jaz se bojim, če se bomo tako zadolževali naprej, da bo potrebna še kakšna taka poteza, ki nas bo drago stala.
Druga zadeva. Kaj so storile zmeraj očitek kaj so storile Vlade zadnjih 20 let? Zopet ponavljam matematika vam ne gre. Znova vam ne gre matematika. Stranke te koalicijske Vlade so vodili Vlado Slovenije več kot polovico let, več kot 10 let v zadnjih 20 letih. Stranke v opoziciji so pa vodile Vlado 7 let torej tudi nekje vam matematika ne gre. To so dejstva in matematika kakor pri dolgovih lahko rečemo tu tudi pri teh zadevah. Še ena. Mi si sposojamo denar po najnižji obrestni meri vi ste se ga po najvišji to smo slišali ta očitek večkrat pa zopet ni res. Najvišjo obratno mero je plačevala druga Janševa vlada. Zakaj se lahko sposojamo po najnižji meri? To ni zasluga te Vlade verjemite mi, to je splošno stanje na tržišču, obresti po celem svetu so obresti padle. Zakaj, da se ozrem zopet na kolega iz NSi? Zakaj nas bonitetne hiše upoštevajo kot verodostojne? Zato, ker je prejšnja Vlada prvič v tej zgodovini novejši poslovala s proračunom, ki je bil pozitiven in to gledajo bonitetne hiše. Mi smo pozitivni proračun naredili in nismo se hvalili, da dajemo denar ljudem, mi smo delili njihov denar davkoplačevalcem, ljudem nazaj,

11. TRAK: (SB) – 9.50

(nadaljevanje) za tisto kar se smatra najbolj potrebno. Vi se pa hvalite, da dajete ljudem, ne delite, vi dajete. Od kod pa dajete? Iz zadolževanja kar lahko nas vodi v ponovno katastrofalno spiralo in zdaj se to kakor v letih 2004 in 2008 tudi sedaj se ta zapitek nadaljuje in raste in bojim se, da bo upravičeno. Upam, da se to ne bo zgodilo, ampak upravičeno se bojim, da nam lahko tudi sledi velika recesija. Kajti lahko se je hvaliti z rastjo bruto družbenega produkta, če ga pumpamo z dna sposojenim denarjem. Glejte kaj pumpa produkt na Obali, prej, ko sem dal primer, kaj če se zadolžim in kupim počitniško stanovanje. Na Obali so vsi posredniki in graditelji veseli zato, ker imajo kupce za počitniška stanovanja v glavnem iz vrst zdravnikov, katerim ste dodelili helikopterski denar, da tako rečem, ker helikopterski denar zmeraj pomaga, ker poveča povpraševanja in to dvigne gospodarsko rasto in se dviguje družbeni bruto produkt. Zato je tudi Evropa dala ta dodatni denar. To so pametne poteze samo nikar ne pretiravati in ne delati denar v zadevi, ki ne morejo prinesti. Mi smo dali nekaj pripomb, upam, da bodo upoštevane. Težke so par sto tisoč ali pa par milijonov na ta proračun. Nismo rekli kaj je treba ukiniti, niso visoke cifre, ampak se nam je zdelo smiselno nekaj dodati, upam, da bomo lahko uravnotežili ta proračun, kar se tiče prezračevanja, v SAB mislimo prezračevanje šol, s tem bomo pomagali k zaustavitvi epidemije. Dolgotrajni oskrbi priskrbeti nekaj denarja, ker dolgotrajno ta zakon za zdaj nima finančnega pokritja, niti v proračunu za izvajanje dolgoročne oskrbe. Dejali smo še nekaj za duševno zdravje, posebej za duševno zdravje otrok, ki so ogromno utrpeli zaradi socialne zaprtosti. Tako, da smo mi malo v dilemi, če ne podpremo Vlada ne bo imela okvirjev za delati tudi za tiste, ki so pametne stvari, če podpremo ne vem bomo sodelovali v slabem načrtu, tako da smo v dilemi. Upam, da bo tekom razprave in v amandmajih Vlada ponudila kakšne rešitve. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Replika, kolega Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Izjemno cenim mojega kolega Vojka Starovića, sploh pa njegove dosežke, veliko jih je dosegel, ko je bil izjemno uspešen poslovnež in tako naprej. Replika je čisto mila, gre pa preprosto za to, da tukaj govorimo resnico. Sem vesel najprej hvaležen, da ste prebrali naš program, to priporočam tudi drugim, ampak tam ste morda se nerodno izrazili, ko pravite, da mi navijamo ali kako že za znižanje delavski pravic. Naš predsednik, ustanovitelj dr. Andrej Bajuk finančni minister v obdobju 2004-2008 je bil tisti, ki je prvi v zgodovini te države prinesel v Državni zbor Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, to je samo ena takšna zadeva. Ta zakon je bil sprejet leta 2008. Morda se vam je tudi kaj zareklo, se zgodi vsakemu glede načrta za okrevanje in odpornost. Glejte, nam so nekateri iz opozicije že februarja v začetku leta očitali, da je Evropska komisija zavrnila naš načrt za okrevanje in odpornost, ampak, gospe in gospodje, uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostaviti mehanizma za okrevanje in odpornost je bila sprejeta 12. februarja 2021, od takrat naprej so bili določeni robni pogoji

12. TRAK (VI) 9.55

(Nadaljevanje) zahteve, kako morajo izgledati nacionalni načrti za okrevanje in odpornost. In očitno je slovenska vlada pripravila dobrega, sicer ga ne bi Evropska komisija v začetku našega predsedovanja podprla. Toliko o tem. Ampak bova še kakšno rekla na hodniku. Hvala lepa.

PREDSDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister mag. Andrej Šircelj.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Jaz bi se odzval na netočnost, ki jo je povedal gospod Starović, ko je dejal, da Evropska komisija oziroma pravzaprav sploh ni potrdila načrta za okrevanje in odpornost. V zvezi s tem bi rad povedal dejstva, ki so dokazljiva z evropskimi dokumenti, in sicer da je 1. julija tega leta Evropska komisija objavila pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo. Na tej podlagi je bil narejen izvedbeni sklep, ki je bil obravnavan na svetu za evropske in finančne zadeve 26. 7., nato je pa v pisnem postopku bil ta sklep še potrjen. Z drugimi besedami, takrat je svet za evropska in finančna vprašanja, kateremu predsedujemo, kateremu jaz osebno predsedujem, potrdil načrt za okrevanje in odpornost za Slovenijo. To se pravi, ni točno in ni res in to je javno objavljeno povsod. Tako da zaradi tega pač ne bom uporabil besede, ki ponazarja vsebino, da načrt ni bil sprejet s strani Evropske komisije, kot trdi gospod Starović. Na podlagi tega je Slovenija že dobila tudi predplačilo v višini 13 % vsote, ki jo je dala. To je zneslo 231 milijonov. To se pravi, ne samo da je bil potrjen ta načrt s strani ECOFIN-a, tudi predplačilo smo že dobili na tej podlagi.
In morda še to, na podlagi česa bonitetne ocene ocenjujejo Slovenijo, pač to napišejo vse te bonitetne ocene v svojem poročilu, in to je predvsem upravljanje z dolgom in robustnost, kapitalska ustreznost finančnega sistema. To so tisti elementi, ki v največji meri pogojujejo ocene bonitetnih hiš, ki jih dajejo Sloveniji. Samo v informacijo, zaradi tega, ker jaz bi vseeno toliko želel, da tukaj operiramo s točnimi podatki, ne pa z, pa bom temu rekel, zavajajočimi.

PREDSDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Starović.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Gospodu ministru, saj se dobro poznava, vem, da je poznavalec in ne vem kako me je lahko gospod minister napačno razumel. Jaz sem na drugi strani pohvalil, da je bil načrt sprejet. Jaz sem govoril prej o osnutku, ki je bil zavrnjen, ki je bil ocenjen narobe. In potem je nastal nov, ki je bil v javni razpravi takrat. In potem je nastal, tisti je bil osnutek dejansko, ni bil še načrt, je bila priprava načrt. In nov načrt je bil sprejet. In hvala bogu je bil sprejet. Ampak je bila potrebna brca iz Bruslja, da smo upoštevali napotke kako razporediti sredstva, za katere namene. In mislim, da je ta načrt neprimerno boljši kot tisti začetni osnutek. Ampak v začetnem osnutku so stale neke obljube, ker je nastajal od spodaj navzgor, kako se je izrazil vaš minister. Jasno je povedal kako je nastajal tisti načrt, ko je bil skupek želja občin. Smo ga imeli v rokah, smo ga videli, ga je razložil in to je to, Zvonko Černač. O tem sem pisal in o tem sem razpravljal.
Kar se pa tiče bonitetnih hiš, se strinjam z vami, absolutno gospod minister, da je na podlagi tega. Ampak zmeraj tudi presojajo na podlagi, kakor o vseh financah, na podlagi računovodskih rezultatov oziroma rezultatov prejšnjih let

13. TRAK: (NB) – 10.00

(Nadaljevanje): in prejšnja Vlada, obe leti smo imeli plus in to tudi šteje.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Besedico ima mag. Bojana Muršič.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Očitno je, da se ta aktualna Vlada požvižga tako na Ustavo kot na zdravo kmečko pamet. Na Ustavo izpostavljam zato, ker je že v letu 2021 porabila 1,5 milijarde odhodkov, ki so seveda že porabljeni z rebalansom proračuna, v Državni zbor ni prišla, kar pa pomeni, da krši Ustavo v 148. členu. Zakaj 148. člen? 148. člen govori, da morajo biti vsi prihodki in izdatki zajeti v proračunu in tudi te izjemne okoliščine, ki so v bistvu danes veljajo ob določilih fiskalnega pravila, so še vedno v veljavi. V letu 2020 je primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov, kar moram reči, da zaradi začetka epidemije, negotovih razmer, ustavitve gospodarstva je nekako logično. V letu 2021 pa zvišujete na 4 milijarde evrov primanjkljaj, kar je bistveno bistveno več kot v letu 2020. Takšen minus, ki ga imamo v tem letu, me kar malce preseneča, glede na to, da govorite, da imamo izjemno visoko gospodarsko ras, o izjemno nizki stopnji brezposelnosti smo bili, pričali so vas polna usta kako v bistvu delovne sile primanjkuje. Tako mi je popolnoma nesprejemljivo, da govorimo o tako visokem primanjkljaju. Za prihodnje leto Vlada napoveduje še dodatnih 2,5 milijarde evrov. Sicer bo tukaj nekaj izdatkov za Covid, zdaj ne vem, če imam prave podatke, 640 milijonov, za naslednje leto 2023 pa še dodatnih 1,5 milijarde evrov, četudi bi naj po vseh ocenah imeli ponovno visoko gospodarsko rast in nekako po zdravi kmečki pameti bi bilo potrebno razmišljati, da nekaj denarja tudi prihranimo za prihodnja leta. Zakaj govorim? Kajti ne vemo ali bo leta 2022 ali 2023 ponovno kakšna epidemija o kateri danes niti v sanjah ne moremo govoriti, ali pa, bog ne daj, da se zgodi kakšna naravna elementarna nesreča, katere se pa dan danes že po svetu kar precej dogajajo in lahko se nam zgodi, da bomo še krepko rabili vsak evro in vsak prihranek bi nam bil v korist. Na astronomsko zadolževanje nas opozarja tudi Fiskalni svet. O tem niti ne bom govorila, kajti v štirih letih bi sedanje oziroma bo sedanja Vlada ustvarila, reči in piši, 1,5 milijarde primanjkljaja. To je velik velik primanjkljaj. Torej Vlada troši neodgovorno in zame je to skregano z zdravo kmečko pametjo. Zakaj? Ta Vlada tudi na veliko zaposluje, po ovem kadrovskem načrtu 600 novih delovnih mest, pa če bi še ta delovna mesta bila tam kjer jih res potrebujemo, to se pravi, v socialnem skrbstvu, šolstvu, ampak ne bom govorila, ker mislim, da minister predobro ve kje so ta delovna mesta, ki na novo odpirajo in ja, vlaga se tudi seveda v zidove, ampak zavedati se je treba, da je v te zidove, v te domove za starejše, v te vrtce, ki se bodo gradili z evropskimi sredstvi, potrebno zagotoviti kader. Pa tudi v zdravstvene ustanove, ki bodo, nam zidove ne bodo čisto nič pomagali, če ne bomo imeli ljudi, ki bodo delali. Tako da, jaz mislim, da bi prioritetno morali zagotavljati čim več sredstev za pridobivanje novega kadra, seveda pridobivanje novega kadra bomo pa imeli takrat, ko bomo imeli dostojne plače in samo takrat bomo zadržali kadre v Sloveniji, da ne bo odhajal v tujino.

14. TRAK: (TB) – 10.05

(nadaljevanje) In res zelo, zelo težko rečeš, ko nekako pogledaš celotni proračun, kdo je pri tem proračunu zmagovalec, kdo je poraženec. Saj, če pogledaš celostno, lahko rečeš sicer, da se vsem v proračunu sredstva povečujejo, ampak, ko nekako bolj podrobno pogledaš proračun, pa le ugotoviš, da so poraženci na prvem mestu neodvisni proračunski uporabniki, ki jim seveda Vlada potrjuje finančne načrte, a jih potem pri samem predlogu ne upošteva. Tukaj govorim predvsem o Sodnem svetu, vrhovnem tožilstvu, Ustavnem sodišču, pa ne tudi, ne morem mimo tega, da tudi Državnemu zboru, pa Državni svet je imel kar lep ekspoze na samem matičnem delovnem telesu Odbora za finance. Vsem tem institucijam so sredstva odmerjena prenizko. Žal amandmaji pri teh niti niso možni in tukaj gre za kršitev ustavne vloge in ustavne odločbe Ustavnega sodišča.
Potem, če se še dotaknemo tudi teh stisk, socialnih stisk. Jaz sem malce pogledala tudi realizacijo letošnjega proračuna in vidim, da proračunska postavka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve socialne pomoči kar presegajo to oceno, ki je bila predvidena za leto 2021 in tudi tukaj se vidi, da v letu 2022 sredstva padajo oziroma bojo nižja, na področju socialnih pomoči, ampak jaz se bojim, da glede na draginjo in vse, kar se v tem današnjem času tudi dogaja, bo ta proračunska postavka bistveno, bistveno prenizka. Na udaru pa imamo tudi kulturo. Ne glede na to, da je danes kolega Horvat povedal, kako uspešne so bili prejšnji ministri, na področju kulture in koliko je ta minister Simoniti v letošnjem letu pridobil, ampak, nižajo se sredstva za ljubiteljsko kulturo, nižajo se sredstva za založništvo, za umetnostne programe in spodbujanje ustvarjalnosti, so sredstva planirana nezadostno, je pa izjemno zanimivo, da se pa povečujejo sredstva za financiranje verskih skupnosti, tako da, mogoče mi bo tukaj lahko minister povedal, s kakšnim razlogom se na tem mestu tudi povečujejo sredstva verskim skupnostim. In ker sem rekla, da imamo na eni strani zmagovalce, na drugi strani poražence proračuna. Zmagovalci proračuna, pa lahko rečem, da so represivni organi, zlasti vojska in zlasti policija.
In če se še zgolj malce dotaknem včerajšnjih pozivov, podprite Zakon o dohodnini, da bodo pač ljudje imeli višje plače na področju tega. Ja, nekako, srednji sloj sicer bo res nekaj pridobil, ampak v proračunu bo približno 850 milijonov manj sredstev, zato mogoče predlagam, da se vsak postavi v svojo kožo, v kolikor bi dobil polovično plačo in s tisto moral živet. Najbolj hudo pa je, da nekako tudi planiraš ta sredstva, ki jih pa potem na koncu koncev nimaš, zato me mogoče s strani ministrstva zanima, kako, ali so ta sredstva, zmanjšanje teh sredstev, iz naslova dohodnine planirana v proračunu, po moji oceni sicer ne, ampak, zato sprašujem, če se mogoče pa motim.
In, treba je izpostaviti, da je državljan in državljanka danes zadolžen za več kot 20 tisoč evrov. To so že visoki, visoki zneski in ta Vlada je res naredila veliko zadolževanje. Za nekaj let nas je zadolžila in pod to Vlado Slovenija drvi v napačno smer, direktno v boleč javnofinančni, ne vem, jaz upam sicer, da ne bo zlom ali pa kakršenkoli bankrot in vse to smo že enkrat tudi videli, v prvi Janševi vladi, takrat, ko je bila odlična gospodarska rast.

15. TRAK: (SC) – 10.10

(nadaljevanje) Pustile so se pa zelo zelo razstreljene javne finance, ki so jih pa reševale naslednje vlade.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Saj se najbrž razumemo, če govorimo o gradnji domov za starejše. Normalno, da govorimo tudi o kadrih in tu sem hvaležen kolegici Bojani Muršič, ki je izpostavila to problematiko. Kadri so problem. Ugotavljamo jasno tudi recimo pri zdravstvenem sektorju. Žal lahko kupimo aparature, zgradimo klinike, zdravnikov ne moremo narediti od danes na jutri. Upam, da nam boste pomagali konkretno spet bom lokalno diskutiral. V Murski Soboti ima / nerazumljivo/ izvaja program socialni gerontolog. Dobi na koncu naziv diplomirani socialni gerontolog. Vemo kaj je gerontologija. Lahko rečem poklic prihodnosti za oskrbo starejših, ampak tudi glede na to, kar smo najmanj razvita regija. Pomurje je statistična regija nam do danes, zato pravim upam, da nam boste kaj pomagali ni uspelo doseči, da bi program dobil koncesijo. Študentje plačujejo letno šolnino veste tam med 3 in 4 tisoč evrov. To je izjemen zalogaj. Na tem področju moramo nekaj narediti, da bomo sledili ja tudi vaši utemeljeni zahtevi kadri, kadri. Kar se pa tiče dohodnini, ki ste jo tudi omenjali, čeprav sedaj to ni tema, posledično seveda je, ker je proračun jaz bi le želel, da bi tukaj razumeli, če gre za dvig splošne olajšave vsi dobijo nekaj več, vsi dobijo nekaj več. Na letni ravni, ko bo polno uveljavljena bo ena plača več ostala. Za kaj gre? Gre za razbremenitev dela. Delo je preveč obremenjeno je povedal Milan Martin Cvikl v letošnjem majskem intervjuju, ki ga jaz podpišem in o tem govorijo tudi gospodarstveniki, ko sem včeraj spremljal neko radijsko oddajo.
Toliko.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dejan Židan.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Lep pozdrav gospod minister in gospod, ki sedi levo od vas pa ga ne poznam in tudi vsi ostali, ki ste prisotni pozdravljeni!
Saj vsi vemo današnja razprava je shizofrena, da bolj ne more biti. Na desni strani kričite več javnega denarja za vse, kar se pač da nameniti in hitro zmanjšujemo prelive z različnimi odpustki, kar se tiče davkov, prispevkov in ne vem še česa. Saj vsi vemo, da to v resnici ne gre. Človek ne rabi biti doktor ekonomske znanosti, da zna potegniti pod črto in pod črto vsaj približno v nekem srednjeročnem obdobju morajo biti stvari uravnotežene, ker drugače drvijo v prepad pa ali to gledamo državo ali lokalno skupnost ali družinske finance, podjetništvo, karkoli. Meni je vsaka javna investicija se navdušim nad njo. Jaz vem kakšne težave sem imel kot minister za okolje in prostor denar, ki je bil namenjen Pomurju 150 milijonov za izgradnjo vodovodov pa je bilo toliko preprek. Nekatere na lokalni še več na državni ravni, da so na koncu vsi obupali in so si ta denar že razdelili. Koliko energije sem moral vložiti, da smo na koncu tisti zgradili, kar je bilo potrebno zgraditi in sem vesel, da se to tudi nadaljuje, ker so tudi hvala bogu projekti narejeni. Tisto, kar pa želim povedati, da tudi podpiram gradnjo novih bolnišnic. Seveda si pa želim, da je učinkovitost takšna, da je primerljiva z zasebnimi in s tujimi. Meni je groza, ko ugotavljam kako draga medicinska oprema ne samo, da je neučinkovito izkoriščena in da se v bistvu izloča, zato ker je časovna amortizacija pomembna ne pa funkcionalna. Meni je groza, ko ugotavljam, da pomemben del opreme niti ne meri učinkovitost uporabe. Torej ja, moramo, bomo. Jaz sem prvi, ki zagovarjam državne bolnišnice in zdravstvo, vendar pričakujem, da delujejo učinkovito, ker samo državne bolnišnice nas v času zavožene krize, ki ste jo na desni strani zavozili v tem trenutku rešujejo. Državne bolnišnice pa še enkrat poudarim državne bolnišnice. Vsi ostali so v tem trenutku bolnikom obrnili hrbet. Državne bolnišnice rešujejo in zato podpiram. Imam pa seveda težavo, ki je naslednja.

16. TRAK: (VP) 10.15

(nadaljevanje) Ta težava, ki je naslednja, je, da v bistvu, ko opazujem desno stran parlamenta, ne morem, da se ne spomnim, kako ste vložili ustavno obtožbo pri neki vladi, ki je imela celo plus v proračunu. In z izmišljenimi argumenti, kakšne grde stvari ste govorili. Jaz sem prav razmišljal ali si naj magnetogram sprintam in vam začnem brati. Pa, a veste, ker bomo še en dan in pol o tem debatirali, in to predlagam vsem poslankam in poslancem na sredini in na levi strani, dajmo si ti sprintati pa samo to prebirajmo. Da bodo ljudje videli, s kom imamo opravka. Ker res je, da v politiki izrečena beseda hitro izgine, obudiš jo pa samo tako, da jo prebereš. In vsaj v Državnem zboru še imamo magnetograme. Dajmo si, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, začeti malo printati in prebirati.
Naslednja stvari, ki bi jo rad povedal, je nekaj, kar je povsem nesprejemljivo. Ja, denarja na vseh področjih več, tistemu, kar ne funkcionira, tako vsaj vi razmišljate, da ni prav, če sodstvo funkcionira, pa zmanjšamo denar. A veste, to je pospešena pot v smeri Madžarske, Poljske in še koga, v smeri avtokratskih, diktatorskih režimov. Povejmo to jasno, glasno in razumljivo vsem. V smer avtokratskih režimov. Kako vam je sploh prišlo na misel, da ko skoraj vsem zvišujete sredstva, sodstvu, ki mora delati še bolj, bolj učinkovito, tisti, ki kršijo zakonodajo, morajo biti hitro pripeljani v črtasto uniformo, pa sredstva zmanjšujete. To vi počnete. Pa še ena točka, ki je veliko tveganje. Mislim, da sem včeraj ponovno dobil odgovor od ministra za pravosodje, se bomo o tem pogovarjali v ponedeljek nekoliko več. Z njim si dopisujem glede delegiranih tožilcev. Saj meni je sedaj povsem jasno, zakaj boste naredili vse, da jih ne bo. Na to je bilo opozorjeno že v enem članku ene gospe, ki je včasih vodila tožilski svet, ko je nekje omenila, da misli, da so pač primeri iz Slovenije na čakalni vrsti. In sedaj, ko opazujete Hrvaško, boste vse naredili, da teh tožilcev pač v obdobju vašega mandata ne bo. Tisto, kar pa delate, kot talko, kot talca ste vzeli Republiko Slovenijo. Zato, ker usmeritev Evropske unije, da če dobiš evropska sredstva, boš pa že delal zakonito in dovolil nadzor, pa mora biti splošno sprejemljiva. In to se sedaj v Sloveniji ne izvaja.
Tako, da, spoštovane in spoštovani, veliko obljub, denar, ki ga ni, velika tveganja, napad na sodstvo. Sami odgovorite, kam to želite peljati državo. Jaz vam povem, vsak dan odštevam sekunde, minute, da vas bomo odslovili.
Hvala vam.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ja. Bom naprej sprožil listo, potem pa dam besedo najprej ministru. Prosim, da se prijavite. Hvala lepa.
Gospod minister najprej.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.
Zdaj prvo tukaj moram povedati, da mi nobenemu nismo zmanjšali denarja, nobenemu nismo iz tega proračuna nič vzeli. In to sem povedal že tudi na Odboru za finance. Tukaj gre za to, da vsi uporabniki proračuna, tako pravosodni, nevladni kot vladni, imajo proračun za leto 2022, ki je bil določen v lanskem letu. Nekateri vladni uporabniki, nekateri nevladni uporabniki in pravosodni proračunski uporabniki pa niso, pri njih ni bilo upoštevan predlog, ki so ga dali pri spremembi proračuna. Tukaj lahko povem, ker govorite o pravosodnih proračunskih uporabnikih, da imajo v proračunu, sprejetem proračunu, zagotovljenih 249 milijonov

17. TRAK: (SB) – 10.20

(nadaljevanje) 789 tisoč in 53 evrov. V spremembah so predlagali še tri milijarde 846 in 21 evrov in to ni bilo upoštevano, ni bilo niti znižano, samo ni bilo upoštevano. Jaz mislim, da če ne bo dovolj 249 milijonov 789 tisoč in 53 evrov, seveda bo vlada, ta vlada, če bo takrat, to bo že po volitvah kakorkoli že upoštevala to in kakorkoli ne bo dopustila, da pravosodni proračunski uporabniki ne bi mogli delovati v skladu z njihovimi nalogami in njihovim poslanstvom, se pravi tukaj gre za 3 milijone 800 od skoraj 250 milijonov. Pri nevladnih proračunskih uporabnikih kot so predsednik republike, Državni zbor, Državni svet, Državna volilna komisija, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Državna revizijska komisija, Komisija za preprečevanje korupcije, Fiskalni svet, Zagovornik načela enakosti, ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vsi ti nevladni proračunski uporabniki imajo zagotovljenih v proračunu 79 milijonov 674 tisoč(?) 745 tisoč in ni jim bilo upoštevano tisto kar smo v svojih proračunskih načrtih predlagali, sprememba, to je za skupaj milijon 895. Tudi če bo tukaj prišlo do tega, da ne bodo morali delovati, potem je vsekakor možno, da ta denar dobijo, vendar tukaj bo Vlada poskrbela, da bodo delali v skladu s svojimi nalogami, poslanstvom, s tistim kar dejansko so, da bodo neodvisni in samostojni, tako pravosodni uporabniki kot nevladni uporabniki. Jaz tukaj govorimo o številkah koliko ni bilo upoštevano in koliko sredstev imajo dejansko zagotovljenih. To se pravi nobenemu nismo zmanjšali denarja, nismo pa upoštevali teh sprememb. Teh sprememb tudi nismo upoštevali pri proračunskih uporabnikih kot je Ministrstvo za delo, Ministrstvo za kulturo, tako da s tega zornega kota niso nič v posebnem položaju in nič drugače in nobenih asociacij ni tukaj, da bi šli v katerokoli smer. Tako, da iz tega zornega kota je zagotovljeno delovanje vseh teh inštitucij kot tudi vladnih proračunskih uporabnikov. Drugo, kar bi želel še omeniti tukaj, vsi prihodki in odhodki so v proračunu. Tukaj ne gre za to, da bi se karkoli kršila katerakoli ustavna norma, nenazadnje je to potrdil tudi Fiskalni svet. Predsednik Fiskalnega sveta je na Odboru za finance povedal, da ni nobenih težav glede pravne ureditve oziroma morebitne pravne spornosti teh proračunskih aktov, kar pomeni, da so v skladu s slovensko pravno ureditvijo.
Drugo je na eni strani je očitek, da imamo primanjkljaj 4 milijarde, tukaj je gospa Muršič očitala teh 4 milijarde. Glejte, mi nismo v normalnih finančnih razmerah. Mi financiramo covid, zdaj, če tako rečete, da naj nehamo financirati vse odhodke v povezavi s covidom, ne, ne, če očitate te 4 milijarde, potem pričakujem, da poveste katere odhodke naj v zvezi s tem črtamo v povezavi s covidom. Mi nismo v normalni finančni situaciji zaradi epidemije in zaradi tega, ker proračun financira covid in zaradi tega, proračun prvič v zgodovini v preteklosti je samo

18. TRAK: (TB) – 10.25

(nadaljevanje) poseben zakon enkrat bil sprejet, da se da 130 milijonov zdravstvenemu zavarovanju, drugače so vse prejšnje vlade se otepale tega, da bi iz tega zornega…, financirale posebej zdravstvo. Tako da, seveda, jaz pričakujem, da tukaj, glejte, na eni strani mi očitate prevelik primanjkljaj, na drugi strani govorite, da smo dali premalo za kulturo, vsaj za nekatere namene. Neko dejavnost, kulturno dejavnost, da je premalo denarja.
Tako da, jaz seveda tukaj zdaj ne razumem čisto dobro. Mi imamo primanjkljaj zaradi Covida in kultura ima 240 milijonov. 240 milijonov je dobila kultura, vse prejšnje vlade so dale za kulturo največ 170 milijonov. Tako da, s tega zornega kota je seveda, bom rekel, nekoliko za mene nepregledno, kaj naj se tukaj naredi. In zdaj, še enkrat, država se zadolžuje, dolg na prebivalca znaša, kot ste rekli, 20 tisoč evrov, vendar tukaj seveda občani, prebivalstvo, to ni njihov dolg, da ne bo kdo tako razumel, ker to se pač večkrat govori o tem. Je eden izmed kazalcev, mednarodne inštitucije gledajo predvsem dolg glede na bruto družbeni proizvod, to so tudi primerjave in v zvezi s tem ta dolg dejansko pada.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Alenka Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Ja, lep pozdrav.
Jaz bom govorila predvsem o sociali, področju sociale in zdravstva, ampak zdaj na začetku pa še enkrat. 10 milijard izgube primanjkljaja ste pridelali v treh letih in samo polovico od tega gre za Covid. Minister, ne zavajajte, da se zadolžujemo in ustvarjate primanjkljaj samo za Covid. 5 milijard bo šlo za reševanje Covid-nih problemov, 5 pa za vaše želje. In ne govorite vedno znova, stokrat vam pokažem, še stoprvič ali pa stodrugič, samo to zeleno je Covid in v letu 2022 imate predvidenih 2,4 milijarde. Samo 640 milijonov za Covid, vse ostalo za vaše želje. V letu 2021 od 4 milijard, samo 2,2 milijardi za Covid, vse ostalo za vaše želje. Lahko so prave, lahko niso prave. Mi bi verjetno naredil drugače. Samo, pri številkah se pa res ne sprenevedajmo, tako da, primanjkljaj, ki ste ga ustvarili, samo polovico, ki gre za reševanje Covid-ne krize.
Sociala. V naši stranki nikakor ne moremo pristat, da boste dogovor, ki ste ga podpisal o dvigu plan, prevalil na upokojence. Pokojnine ste jim v letošnjem letu dvignili za 2,5 %, oskrbnino v domovih za starejše jim nameravate oziroma ste jim že povedali, da boste dvignili skoraj za 6 %. Skratka, luknja v njihovih denarnicah bo še večja. Zato smo seveda vložili amandma in tako kot ste zagotovil, mislim da, 28 milijonov za lokalno samoupravo, pričakujemo, da ta amandma podprete vsi tisti, ki govorite o upokojencih in tudi zagotovimo denar za to, da se oskrbnina v domovih za starejše ne bo dvignila, zaradi, še enkrat ponavljam, vašega dogovora, ki ga podpiramo. Podpiramo dogovor, da se plače v zdravstvu in socialnem varstvu zaposlenim dvignejo, ampak, ne morete dela, ki gre upokojencem, prevalit na njih. Zato apel, da podprete naš amandma in ta denar zagotovimo znotraj gromozanskega proračuna 14 milijard 37 milijonov, naj bi to bilo.
In druga stvar, za katero zadnjič nisem dobila odgovora na odboru, so investicije v zdravstvo. Kakšen mesec nazaj ste z velikim pompom in tukaj, velikim soglasjem, sprejeli Zakon o investicijah v zdravstvo, ki je težek približno 2 milijardi v desetih letih.

19. TRAK: (NB) – 10.30

(Nadaljevanje): Zelo natančno je napisana časovnica zagotavljanja tega denarja po letih in v drugem in tretjem letu veljavnosti, ker zakon velja že za letošnje leto, se pravi, v letih 2022 in 2023, vi pustite za 130 milijonov evrov luknje, glede na zakon. Po zakonu bi moralo biti denarja za te investicije zagotovljenega skoraj 200 milijonov, 197,6 milijona evrov. Tako piše v zakonu leta 2022 in 220 milijonov, natančno 219,7 v letu 2023. Veste koliko ste vi zagotovili denarja? 374 tisoč, dobro poslušajte, 374 tisoč za primarno raven in 142,5 za sekundarno in terciarno v letu 2022. Ko to seštejemo, pridemo do številke 142,8 milijona. To je posebni del proračuna, stran 24 od 49. 142,8. Rabimo po zakonu zagotoviti 200 milijonov. Kje se je izgubilo 60 milijonov, minister oziroma zakaj ni zagotovljeno toliko kot ste zapisali v zakon. Če gremo v načrt razvojnih programov, to je toliko obsežen dokument, toliko da si ljudje predstavljajo, jaz sem si seveda sprintala del, ki se nanaša na zdravstvo, še enkrat, posebej, je zgodba še bolj žalostna, ker od posebnega dela, to je drugi del proračuna, do načrta razvojnih programov, to je tretji del proračuna, ste izgubili še 10 milijonov. V načrtu razvojnih programov, stran 175 od 228, še takole vam pokažem, je zagotovljenih samo še 132 milijonov. Samo še 132. Kje je razlika do 200 milijonov. Natančno, do 197,6. Tako natančno številko ste zapisali v zakon. Kje se je izgubilo teh 60 milijonov? Ker če jih ni v posebnem delu, če jih ni v načrtu razvojnih programov, potem jih ni, vsaj včasih je bilo tako, da so stvari morale biti transparentno prikazane v teh dokumentih. Tako da, lahko grem še naprej, na leto 2023, pa bom samo povedala, da v letu 2023 je ta razkorak še večji, vam manjka 70 milijonov, skupaj torej 130 milijonov evrov. Toliko o tem kako ste s ponosom sprejemali zakon o investicijah v zdravstvo, polna usta so vas bila in takšen proračun je razlog, da smo se v naši poslanski skupini edini takrat vzdržali, zato ker smo vedeli, da to kar piše v tistem zakonu ne bo realizirano in proračuna za leti 2022 in 2023, to kažeta. Seveda bo prišla nova Vlada, vi boste zamenjali stran in boste takrat klicali in upili kje je ta denar, kako naj zagotovimo dovolj denarja za zdravstvo, ampak vseh teh vaših grehov se v naslednjih štirih letih ne bo dalo popraviti. Ne bo. Na žalost. Ampak zakon je zakon. Sami ste si zapisali te številke, zdaj jih pa ne spoštujete, tako da, res bi želela jasen odgovor kje se je ta denar izgubil oziroma zakaj ga ni zagotovljenega toliko kot piše v zakonu. In še ena, bom rekla, v štirinajstih milijardah malenkost, ampak za marsikoga ogromno, to je amandma, ki smo ga vložili v poslanski skupini SAB, amandma, ki bi povečal denar za pomoč ljudi v stiski, za duševno zdravje ljudi. Ta kriza je pustila ogromno ran na ljudeh, še posebej na otrocih in jaz vas prosim, da slišite apel strokovnjakov, ne nas, kliničnih psihologov, psihiatrov, skratka ti ljudje prosijo in apelirajo, da pomagamo in gre za nekaj sto tisoč evrov, ki bi omogočilo, da se programi izvajajo hitreje, da otroci hitreje pridejo do pomoči. Nekaj sto tisoč evrov za otroke. Jaz si iskreno želim, da ne glede na to, da ste mrtvo hladno na

20. TRAK (VI) 10.35

(Nadaljevanje) odboru glasovali proti temu, proti pomoči otrok, denarja, ki je danes zgotovljen je premalo. To ni naša ocena. To je ocena tistih, ki se ukvarjajo s to pomočjo. Res poglejte kaj se dogaja, poglejte koliko se je število otrok, ki potrebujejo pomoč povečalo. Poglejte koliko se je povešalo število samomorov med mladostniki. In to so številke, ki nas morajo skrbeti. Zato še enkrat prosim, da ta naš amandma z pomoč mladostnikom, otrokom v stiski podprete. Ne bo zaradi tega proračun padel, ne bo, verjemite, da ne bo. Če ste našli 27 milijonov za občine, za župane, potem tudi zaradi teh nekaj sto tisoč evrov ne bo konec države in tega proračuna. Res minister bi želela slišati kje se je izgubilo za investicije teh pomembnih 130 milijonov v dveh proračunih. 60 v letu 2020 in 70 v letu 2023. Lahko vam še enkrat preberem številke, 142 milijonov ste zagotovili v posebnem delu proračuna, to je finančni načrt Ministrstva za zdravje, 10 milijonov ste po poti do načrta razvojnih programov izgubili, ker ste očitno namenili za neke druge stvari, čeprav piše tukaj za investicije. Tam je samo še 132 milijonov, pa sem bil dobra, sem upoštevala višjo številko ko sem razliko iskala. Treba bi bilo pa 200 milijonov, 197,6. V soboto nismo uspeli dobiti odgovora, dajmo prosim danes ta odgovor dobiti.

PREDSDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jože Lenart.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovani minister! Včeraj sem sicer govoril dobre pol ure in mučil vašo državno sekretarko. Ker pač nisem dobil na večino vprašanj odgovorov bom danes neke zadeve moral ponoviti. In upam, da je ta državni zbor oziroma poslanci, da smo toliko vredni, da nam lahko na določene zadeve odgovorite. Pa ne samo zaradi nas, zaradi državljank in državljanov, ki nas tudi spremljajo in želijo določene odgovore.
Na kratko, jaz sem si pripravil preglednico petletnega proračunskega obdobja zaradi boljšega razumevanja in da ti lažje pokaže določene premike oziroma smeri kam gre ta proračun, kam gre naše financiranje javnega dolga. Poglejte v leto 2020-2021 je bilo na strani potrošnje, so bili zelo visoki premiki, visoko trošenje, predvsem pa potem tudi v letu 2022, to je proračun, ki ga danes tudi obravnavamo. Seveda se pa po tem leta 2023 nekako ustavi. Pa gremo nekako po vrsti. Včeraj nisem dobil odgovora na postavko na prihodkovni strani za leto 2022 kaj predstavljajo trošarine, da so praktično na nižji ravni kot v letu 2019, kljub temu, da je rast BDP po Umarju se vsa leta povečuje, razen 2020, ko je bil padec, in da že v letu 2021 presegamo leto 2019, ampak trošarine so celo nižje kot pa v letu 2019 in to kar za 80 milijonov. Najpomembnejša postavka na prihodkovni strani, kjer pa res želim odgovor, spoštovani minister, dohodnina. Gre za to novelo, ki je v obravnavi, ki nas čaka v prihodnjih tednih. Ali pa morda, če pa jo boste umaknili pa prosim povejte. Ampak iz proračuna 2022 je celo razvidno, da ste vi upoštevali, da se ta novela sprejme in da bo prihodkov iz dohodnine v proračun 2022 manj. Seveda izračunano cirka 246 milijonov primanjkljaja. In ker ste vi celo nekoliko znižali glede na leto 2021, na drugi strani pa če upoštevamo rast BDP, je potem za leto

21. TRAK: (VP) 10.40

(nadaljevanje) 2022 upoštevano že manj dohodnine. Druga slika pa potem za leto 2023, če si lahko dovolim, ki pa je potem zopet povečanje, čeprav vemo, da če bo ta dohodninski zakon, novela sprejeta, se tudi za leto 2023 predvideva potem 191 milijonov manj prihodkov v državno blagajno. Tu res želim, da nam odgovorite, ne meni, ampak vsem nam in tudi državljankam in državljanom.
EU sredstva, teh se lahko samo veselimo. Seveda teh 130 % povečanje, 130 % povečanje je zelo dobra slika. Kot mi je včeraj tudi državna sekretarka obrazložila, je skoraj 250 milijonov teh sredstev tudi za investicije / nerazumljivo/ že predvideno v letu 2022.
Tu sva nekako zaključila na prihodkovni strani. Seveda prihodkovna stran pomeni, predstavlja 13,2-procentno povečanje glede na leto 2019. Vse primerjam na leto 2019 z razlogom, kajti leto 2019 je bila uravnotežena bilanca. Pa ne zato, da hočem zdaj kaj slabega, kot mi je tudi včeraj kolega Pogačnik nekako očital, ampak da imaš neko primerjavo, da vidimo, kam zadeve gredo. Iz enega dobrega proračuna, uravnoteženega, seveda v nekem dobrem, stabilnem obdobju, pa da vidimo, kaj se nam zdaj dogaja.
To se pravi, 13,2 % je povečanje na strani prihodkov za leto 2022, kar je nekako tudi skladno z rastjo BDP-ja. In bi se nekako s tem celo strinjal, vendar posamezne postavke pa so seveda vprašljive. To še, da DDV je pa tudi nekako povečanje v 13,1 % in tudi tu je nekako skladno z rastjo BDP-ja in seveda tudi rastjo gospodarstva, kar je nekako, bom rekel, stoji, če se tako izrazim.
Popolnoma druga slika je pa seveda na odhodkovni strani. Naj začnem tako, spoštovani minister. 40,6-procentno povečanje vseh odhodkov. Brez covid odhodkov, kar je pomembno, je pa celo 34,2-procentna povečanje. V času epidemije, v času te krize, ste izdatke, odhodke povečali za 34,2 %. In seveda to pomeni tisti primanjkljaj, ki se ga nikakor ne bomo mogli rešiti. To je tisti trojanski konj, o katerem govorimo, da ste ga nam vstavili za leto 2022/2023, bodoči vladi, katerakoli že bo. Zdaj, kje so največja povečanja. Tu pa res tudi želim odgovor. Transferji posameznikom in gospodinjstvom. Seveda ste vi že v letu 2020 krepko dvignili te postavke in potem še v letu 2021 in pa 2022. in tu ste potem ustavili. Kar 51,4-procentno povečanje na 2019. Kje je to upravičilo? Zakaj? A je to, denarja je dovolj, ljudje naj dobijo, vsem je treba dati, vsi boste dobili več? A je to iz tega ali kaj? Kje je pa to upravičilo, kje so to ekonomske kategorije za bodočo rast, za razvoj? To želim slišati. Blago in storitve, tudi za 54,3 %. Pa kje je to upravičilo? Blago in storitve smo v tej krizi povečali za 54,3 %. Spoštovani minister, ne govorim o covid izdatkih, da bi bilo za to potrebno. Govorim o tekočih izdatkih, ki ste jih povečevali za 54,3 % v treh letih. Naslednja postavka, investicije. Hvala bogu za 131 % smo investicije dvignili. Čudovito. Če so razvojne, seveda. Seveda tu notri je marsikaj. Danes tudi ste ostali in tudi včeraj sem poslušal še določene zadeve, kaj je s temi investicijami, ampak pomembno je, kam so usmerjene. In danes je tudi kolega Horvat veliko o tem govoril, ampak govoril je samo o nekih takšnih, bom rekel, socialnih investicijah, da jih nasprotujemo. Pa to je zavajanje. Opozicija in tudi mi v LMŠ ne nasprotujemo investicijam, ki pomenijo v zdravstvo, v dolgotrajni oskrbi in še kje ta razvoj in to, kar se je prej seveda zanemarjalo. Mi govorimo o tistih investicijah predvsem na področju obrambe, v vojsko, ki ne pomenijo, ki ne dajejo nobene rasti in nobenega BDP-ja.

22. TRAK: (SC) – 10.45

(nadaljevanje) Predvsem nas skrbijo te visoke investicije vojske v tem času krize epidemije. Kaj to pomeni, kje je to opravičilo? Ali veste, da je vsa ta oprema kupljena v teh bogatih državah, kjer imajo to korporacijsko industrijo vojne industrije in potem to prodajajo državam v razvoj s takimi dobički, da potem s tistimi dobički oni lahko financirajo svojo oborožitev? Nato nima pravice, da države v razvoj sili tako visoko financiranje v vojsko in s tem seveda, potem ne morem namenjati tega denarja v razvojne investicije, to ni opravičilo in nikakor se s tem ne strinjam. O tem mi govorimo o teh investicijah, te investicije nas skrbijo zakaj v takem velikem obsegu ravno v času krize? Pa to je nedopustno. Na drugi strani pa, ko želimo odgovore kje so te razvojne investicije pa jih nikakor ni, drugo je zdravstvo, ker vemo, da smo podhranjeni. Dobro, 2 milijardi v 10 letih upam, da jih bomo zmogli, ampak ta proračun ne kaže na to, da jih bomo zmogli in to je tista druga dilema. Investicije v infrastrukturo seveda na dolgi rok to veliko pomeni, ampak ali bomo zmogli v tem času krize tega primanjkljaja, ki ga moramo reševati? To je tisti problem, zato bodimo racionalni ne pa govoriti sedaj o vsakem domu posebej, ki se še vedno samo na papirju, kje so šele rešitve. Bilo je rečeno seveda, ko sprašujemo kje so, potem ti domovi, če smo že pri tem? Ja, projekte je potrebno počakati. Sedaj vam bom pa nekaj konkretno vprašal. V vladi Marjana Šarca smo pripeljali tretjo razvojno os do realizacije. Bil je sprejet proračun s poroštvom in na krožnik smo vam prinesli vaši Vladi, da se je tretja razvojna os začela graditi, na krožniku. V proračunu je bilo sprejeto, financiranje zagotovljeno samo speljali ste in se investira. Sedaj vas pa sprašujem kaj minister dela, sedaj ste že dlje časa na Vladi kot je bila Šarčeva vlada, kje je sedaj poroštvo za spodnji del tretje razvojne osi, spodnji del severnega dela Velenje Šentrupert. Kako daleč ste s tem poroštvom? Ali ga boste v dveh letih spravili pod streho? Mi smo severni del tretje razvojne osi zgornji del smo ga spravili in se danes že dela. To se pravi konkretno, da se pogovarjamo ne pa samo tisto, kar je na papirju. Zanima nas ali so te investicije namenjene iz načrta za okrevanje odpornost so se pravi za informacijske sisteme za digitalizacijo, kam je to namenjeno? Ali bomo končno lahko informacijske sistem opremili zdravstvu, da bomo lahko naredili temeljito organizacijo, pregledno, da bo minister na mizi imel računalnik in videl po teh naših 23 bolnišnicah kaj se dogaja, koliko je produktivnost po posameznih zdravstvenih timov, koliko pacientov je pregledano v posamezni ambulanti po mreži standardnih normativov? Ali se ve koliko so posamezne aparature izkoriščenje, da ne bomo, potem tri mesece šteli koliko ventilatorjev v kakšni bolnišnici? Kot sem že takrat rekel v avto se usedem pa bi jih v dveh dneh preštel. Tukaj nam manjka. Te zadeve bi radi slišali za nas in za ljudi kaj bomo tukaj končno premaknili ne pa, da zdravniki in sestre odhajajo, zato ker je ta organizacija tako slaba. Seveda pa zdravstvo vodijo zdravniki, zdravstveno osebje, zdravstveni kader ne pa ostala stroka. To so tista vprašanja, ki jih želimo slišati na področju investicij.
Še to na tem področju. Spoštovani minister zelo pomembno vprašanje. vi imate velikega jokerja tako v tem Trojanskem konju za leto 2022 kot za leto 2023 to so rezerve. Nikoli v zgodovini še niso bile rezerve tako visoke. Povprečno 800 milijonov vsako leto. V letu 2019 so bile 200 milijonov. Čemu so namenjene te rezerve. Jaz pravim, da je to vaš velik joker, ki ga boste s prerazporejanjem uporabili tam,

23. TRAK: (TB) – 10.50

(nadaljevanje) kjer bo manjkalo, kjer ne bo prihodkov, kjer bo zmanjkovalo. Pa niti ni tako slaba zadeva, če bi tako rekel, ampak, zanima nas vsebinsko, čemu je namenjena, zakaj? Pa to ne mislim tako slabo, samo povejte malo, razložite zadevo, no. Zakaj so v tem času te rezerve tako visoke? Kje se bojite, da bo prihodkov manj? Kje se bojite, da bo recimo iz evropskih sredstev manj denarja, da se bo pokrivalo investicije? Ali so te rezerve namenjene ravno za te transferje, ki ste jih za 50 % povečali, za blago in storitve, ki ste jih povečali za 54 %. Malo vsebinsko nam razložite, ne tako politično. Konkretno se pogovarjam, pa bomo imeli več od tega v tem Državnem zboru in tudi za ljudi, če bomo bolj odprti in se o tem pogovarjal in seveda, ta proračun, ki je na mizi, za leto 2022, predstavlja 21,6 % primanjkljaja, 2 milijardi 472, s Covid izdatki, kajne, ki jih je še 640 milijonov.
Če pa Covid izdatke damo stran, pa je ta primanjkljaj še vedno 16 %, glede na dosežene prihodke, še vedno 16 % in o tem vsi govorimo, na to vsi opozarjamo, da brez Covid izdatkov, če to damo stran, je proračun nevzdržen, so javne finance nevzdržne, ker tega ne prenese in to zaradi bistveno previsokega trošenja v letu 2021 in tudi seveda v 2022 še. Tu je tisti problem, ki se ga bojimo, ne pa tisto populistično, zdaj smo pa nasprotni za neke investicije in ne vem kaj še vse. Ja, vse si želimo, ampak realna slika je pa tukaj in to je tudi Evropska komisija opozorila, da se boji oziroma Slovenijo uvrstila med najbolj tvegane države, z največjim primanjkljajem oziroma, kjer je največji riziko. Zdaj, kako bo lahko država Slovenija to v prihodnjih letih pokrivala. Tudi moje projekcije, ki sem si jih sam naredil, če bi v naslednjih petih letih oziroma, osmih letih, ne dvigovali odhodkov, bi rabili 5 let, če bi bila rast BDP-ja 2 %, če pa 3 %, bi v petih letih uravnoteženo bilanco dosegli. Če pa bi bila rast samo 2 %, pa v osmih letih. Ampak, rekel sem, če bi odhodki se sploh več ne povečevali. Zdaj mi pa povejte, kako boste vi povedali javnim uslužbencem, da plače ne bi rastle? Kako boste povedali občinam, lokalnim skupnostim, da se povprečnine ne bodo dvigovale? Kako boste povedali upokojencem, da za pokojnine iz državne blagajne ne bomo pokrivali razlike? To so tista vprašanja, ki se jih zavedamo, da bo treba v prihodnjih vladah te zadeve reševat in stopit pred ljudi, pred sindikate, pred občine, da bomo to zagovarjal.
Če pa nam bo Evropska komisija in evropske banke zaprle pipice za zadolževanje, pa tako vemo, kje smo. Pa še okrog teh obresti, recimo, kajne, ko je tudi toliko populizma okrog tega. Obresti je že naša vlada Marjana Šarca bistveno znižala. Povprečna obrestna mera zadolževanja je bila 0,5 procentov in vsaka vlada, vsak finančni minister je dolžan to delat, ko zapadejo tranše, je treba vzet nov kredit, seveda, če ni presežkov, tako kot je bilo v 2019 in se po tržni obrestni meri najbolj ugodno poskušat zadolževat in seveda, zdaj je situacija zaradi te krize, da so bile obrestne mere celo negativne in normalno je, da je dolžan finančni minister in Vlada, to izkoristit in hvala bogu, to ste naredili, čeprav iz nekih projekcij tudi kaže, da ste celo eno zadolžitev naredili po višji obrestni meri, kot pa v vladi Marjana Šarca, kjer so bile povprečne obrestne mere še takrat višje.
Še se bom dotaknil teh investicij, ko je bilo rečeno. Koliko imate vi v planu investicij, ampak, samo takole vprašam. Glejte, izvedene investicije v 2019 so bile 938 milijonov. V 2020 so bile nižje, 889 milijonov. Pa to še razumem, kajne, bilo je leto te krize, epidemije, in je bilo verjetno težko vse te zadeve realizirat. V letošnjem letu 2021,

24. TRAK: (VP) 10.55

(nadaljevanje) minister, to vprašanje je tudi, 1 milijardo 513 investicij je predvideno. Koliko bo dosežene konec leta? Mesec dni nazaj vem, da je bila cifra še 500 milijonov. To je pa tisto vprašanje, ko se na eni strani hvalimo, kaj je na papirju, na drugi strani pa kako to realizirati, kako so projekti pripravljeni. To se pravi, če je še na papirju, se ne moremo hvaliti, koliko je tega, šele potem, ko bo realizirano. Vemo pa, da z investicijami je križ tudi zaradi naše debirokratizacije in vseh ostalih problemov, ki jih imamo. Tu, minister, želim, da date teh nekaj odgovorov.
Preden pa zaključim, bom pa še enkrat poudaril. Slovenija v vsaki krizi, ki pride, potegne najslabše med vsemi državami Evropske unije. Naš povprečni BDP glede na povprečje Evropske unije najbolj pade. In ko se že prej dvignemo na neko raven, tudi 2019 smo se približali, smo bili na 80 %, tudi podatki za 2020 še kažejo, ampak ne verjamem, da bomo tu ostali. In potem v taki krizi vedno pademo in potem se znova pobiramo in se približujemo. In na desni strani govorite, kako bomo se takoj približali najboljšim, Slovenija bo šla po poti, da dosežemo najboljše. Ja, ljubi bog, najprej se moramo, vsaj povprečje Evropske unije doseči, pa smo še 20 % za temi rezultati. Seveda je cilj, se spomnim prvi cilj 2018, ko sem prišel v ta Državni zbor, ker sem poslušal te podjetnike, ki so si zadali cilj 60 tisoč dodane vrednosti, zdaj pa je niti 50 ne dosegamo. Seveda to je tisti pravi cilj, ampak v petih, desetih letih, če bomo mi dosegli 60 tisoč, bodo ostale države, ki so zdaj pred nami, tudi dosti višje. In težko, težko bo to povprečje doseči. In ne farbajmo sami sebe in ljudi, da bomo pa v ne vem kakšnem kratkem obdobju dosegli najboljše.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Andrej Černigoj.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovani predsednik …

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Se opravičujem.
Minister, želite vi besedo prej? Imate prednost. Okej, imate besedo.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Okej, hvala lepa. Na nekaj vprašanj bi vsekakor odgovoril.
Najprej glede zdravstvenih investicij. Eden izmed virov za financiranje zdravstvenih investicij je tudi proračunski sklad. Tam je trenutno sedaj 42 milijonov. Se pa seveda financira na to, koliko je dejansko porabljenih. Tako, da tukaj jaz mislim, da denarja za zdravstvene investicije vsekakor ne bo zmanjkalo.
Drugo, kar bi rad v zvezi s tem povedal, je predvsem s to zadnjo razpravo. Glejte, Slovenija ni najslabša. Vi ste rekli, da je Slovenija najslabša in da najslabši konec potegne. Jaz imam tukaj Eurostat statistiko za leto 2021. In sicer je v letu 2020, četrti kvartal je padel bruto družbeni proizvod. In tukaj lahko rečem, da je sedem držav, osem držav dejansko bruto družbeni proizvod v 2020, četrti kvartal, padel za več kot v Sloveniji. Jaz jih nebi tukaj našteval, je pa to na Eurostatu. Če gledam pa rast bruto družbenega proizvoda in odboj, je Slovenija med tistimi vodilnimi državami ali pa vsaj v prvi polovici evropskih držav. Tako, da, glejte, ta pesimizem in to slikanje Slovenije, kako je slaba, jaz ne vem, komu koristi, še posebej če to ne temelji na podatkih, nekih zanesljivih podatkih mednarodnih agencij.
Drugo. Mi nismo država v razvoju. Morda se je ta termin kdaj v neki drugi državi uporabljal, ampak mi nismo država v razvoju. Mi smo med državami, bom rekel, nekje po razvitosti, lahko rečemo, nekje v sredini Evropske unije po vseh teh kazalcih. Boljši smo vsekakor na področju nezaposlenosti, bolj zaposlujemo, vsekakor manjšo nezaposlenost imamo, veliko manjšo, med vodilnimi smo tukaj. Skrbimo za ljudi, če tako gledamo. Dajemo jim posel. Poglejte si podatke. Tako, da poglejte si evropske podatke, ne podatke Ministrstva za finance. Poglejte si podatke Mednarodnega denarnega sklada. Tako, da s tega zornega kota

25. TRAK: (SB) – 11.00

(nadaljevanje) tukaj ni tako črno kot vi želite naslikati to deželo ni, tudi v primerjavi z drugimi državami evropskimi ne, če o svetu govorim sploh ne.
Naslednje kar bi rad povedal glede primanjkljaja. Še nikoli ni bilo toliko investicij. Govorimo o 2,3 milijarde in če teh investicij vsako leto v letu 2022 in v letu 2023, če damo te investicije proč, se pravi, da jih enostavno ne izvajamo, ne izvedemo, potem je proračun uravnotežen, blizu smo. Ampak tukaj se je celotna Evropa odločila, da bo to krizo ne samo premagala s tem, da bo naredila konec na področju zdravstva s širjenjem covida, ampak tudi da bo investirala v zeleno in v digitalno, kar bo celotni Evropi prineslo primerjalno prednost tudi v primerjavi z drugimi kontinenti. In tukaj so te investicije in tukaj lahko govorimo, da se je ta primanjkljaj pokazal v celi Evropi in cela Evropa bo dejansko zmanjševala ta primanjkljaj, nekatere države bolj nekatere manj, tudi mi smo tukaj nekje v sredini. Če govorimo o dolgu, to je nehvaležna tema seveda, če se primerjamo z drugimi državami kako so zadolženi glede na bruto družbeni proizvod glede na evroskupino smo v prvi polovici manj zadolženih držav. Če pogledamo strukturni primanjkljaj, ki ga Evropska komisija izračunava, ga pa ne upošteva pri oceni, ker ne veljajo fiskalna pravila, ampak govorimo o strukturnem primanjkljaju, tam smo med slabšimi, drugi najslabši po statistiki. Še enkrat, ne velja, ga izračunava, ne ocenjuje pa države na tej podlagi in je tudi ne bo v letu 2022, ker upošteva izredne razmere, izredne finančne razmere v smislu, ne v pravnem smislu, če želite ustavnem smislu izrednih razmer, ampak razmer, ko so odhodki bistveno večji zaradi krize, neposredni odhodki in tukaj si lahko zatiskamo oči ali ne tudi posredni odhodki glede te krize. Tudi kolegica Bratušek, poslanka Bratušek je o tem govorila, ko rabimo posledično več denarja zato, ker imajo ljudje več psihičnih, psiholoških težav in je treba dodatno financirati na primer. Ali bo zdaj ta strošek direktno povezan s covidom ali ne, ampak vsekakor ima tudi zaprtje, delno zaprtje države, določenih dejavnosti in tako naprej, vpliv na drugačen način življenja v sociološkem smislu, v psihološkem smislu in tako naprej in na otroke in tudi to je treba upoštevati, se popolnoma strinjam, ne moremo gledati samo bilanc prihodkov in odhodkov, treba je gledati vsebino za tem. In tukaj se strinjam, da je treba vlagati v ljudi. In glede na to, da je bilo tudi že danes razprava o tem, da manjka določenih poklicev na področju zdravstva, da manjka določenih inženirjev oziroma manjkajo inženirji na področju strojništva, na področju informatike in tako naprej je Vlada že spremenila uredbo o financiranju univerz, kjer so določena merila na podlagi katerih univerze dobijo denar in na podlagi teh meril so bila narejena tako, da so predvsem družboslovne univerze dobile več denarja na podlagi teh meril, čeprav imamo precej nezaposlenih

26. TRAK: (SC) – 11.05

(nadaljevanje) tistih študentov, tistih diplomantov, ki so končali pravo ekonomijo FDV in tako naprej. Na drugi strani pa premajhen vpis na področju medicine, na področju informatike in tako naprej in to je določeno z uredbo, ki določa financiranje univerz in Vlada je to spremenila in povečala število vpisnih mest na informatiki, Fakulteti za elektrotehniko, na medicini in tako naprej, da je to prilagodila. Pred 10 leti je bilo to nespremenjeno in se je s tem živelo in nobeden ni na to gledal, ampak ta Vlada je pa to naredila, ko govorimo o teh ukrepih, katerih so. Iz tega vzornega kota ja vlagamo tudi, če želite v človeški kapital, da se tako izrazim morda komu ne bo všeč beseda kapital kakorkoli že tudi v ljudi, če želite, v razvoj ljudi in v razvoj tega, da se dejansko zagotovi profil ljudi, ki ali pa poklice, po katerih je povpraševanje na trgu ali, kjer manjka, ki manjkajo in to se danes ve kateri so.
Drugo glede investicij. Še enkrat brez teh investicij imamo lahko izravnan proračun in te investicije sem navedel, lahko jih še enkrat vedem katere so, so v različnih fazah. Vsekakor delamo tudi na tem s spremembo gradbene zakonodaje, s spremembo zakonodaje, ki ureja lokacijsko umeščenost posameznih stavb in tako naprej z debirokratizacijo, da ti postopki potekajo hitreje. Tudi tukaj so številne administrativne birokratske prepreke, vendar ne na račun transparentnosti in zakonitosti pri dodeljevanju kakršnikoli dovolj za gradnjo in tako naprej. Jaz sem jih že naštel, jih bom še enkrat naštel. Bil je razpis na Ministrstvu za šolstvo za 40 vzgojno-varstvenih ustanov, šol, telovadnic, vrtcev in tako naprej. Prišlo je povpraševane po temu, da bi bilo treba zgraditi več kot 100 objektov, iz terena so prišle, lokalnih skupnosti, občini in tako naprej in povečali smo to. Povečali smo javne razpise, da bo zgrajenih več kot 100 objektov in to smo naredili tudi, zaradi tega, ker smo tudi ugotovili, da pač v določenih šolah puščajo strehe, da so vrtci s slabimi vrati. Smo tudi ugotovili, da ni bilo investirano v te šole, v te strehe, v te stavbe dolgo časa nič in občine niso imele zadosti denarja, da bi to financirale, ker jim prejšnje Vlade niso dale zadostne povprečnine in smo to spremenili. Smo več dali lokalnim skupnostim, ker one najbolj vedo katero okno je potrebno popraviti v nekem kraju, v neki šoli in tako naprej. Sigurno bolj kot minister, ki je pristojen za to področje in to smo naredili. Zdravstvo podobno. Če govorimo Celjsko bolnico, če govorimo Ptujski urgentni center, če govorimo o Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični in to imate navedeno tudi v tretjem delu proračuna vse te projekte, o katerih govorimo. Če govorimo o cestah. Seveda imamo tudi ceste in tretjo razvojno os smo začeli graditi. Zahvaljujemo se vam, vaši Vladi za vse, kar ste naredili v zvezi s to tretjo razvojno osjo, vendar mi s tem nadaljujemo ali pa odpiramo kakorkoli že. Se opravičujem nisem toliko blizu gradbeništva, da bi vedel kako je. Vem pa, da se tretja razvojna os gradi brez kakršnikoli problemov. Z garancijami ali brez ni nobenih težav. Tudi železnica se gradi. In ne bi šel sedaj še enkrat

27. TRAK (VI) 11.10

(Nadaljevanje) v vse te projekte, ki se gradijo. Ja, in gradili bomo brez aneksov…/ oglašanje iz klopi/ da ne bomo potem poslušali, kako je to ali pa samo nujnimi aneksi, bom vzel besedo nazaj. …/oglašanje iz klopi/ Ne s takimi kot je to bilo. Vsekakor bomo vse to zelo natančno proučili, tudi vse anekse. Tako da s tega zornega kota bodite prepričani, da bomo zelo natančno proučili te anekse, ker na eni strani seveda nekateri zahtevajo anekse, na drugi strani bodo govorili kako se povečujejo primanjkljaji. Poglejte tukaj je tudi treba morda neko drugo prakso vzeti, kot je bila praksa v preteklosti. …/oglašanje iz klop/ ja, tukaj seveda sedaj že govorite, kako ne moremo brez aneksov. Nisem strokovnjak za to, vendar zelo restriktivno. S tega zornega kota ne mislimo nobenega uničiti ali karkoli, ampak vsi pričakujejo že anekse. Pogodbe so znane in tukaj bo seveda treba upoštevati tudi restriktivni pristop s tega zornega kota. Kako so prihodki določeni? Prihodki so določeni na podlagi Umarjevih kazalcev in Umarjeve napovedi. In upoštevani so tisti, ki morajo biti v skladu z Zakonom o javnih financah tudi opredeljeni tukaj v tem proračunu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima mag. Bratušek.
Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Minister, vi dobro veste, da v tretjem delu proračuna je prikazan tudi proračunski sklad. Odločili ste se, zmanjkalo je denarja za zakon, ki ste ga sprejeli in pač niste zagotovili toliko denarja. To je dejstvo. Sedaj vam bom prebrala koliko denarja ste namenili za katero investicijo, ker tukaj piše proračunski sklad. Na primer Urgentni center Ptuj vir proračunski sklad 292 tisoč 845, Intenzivne enote SB Jesenice vir proračunski sklad milijon 867 in bi lahko naštevala. Skratka, proračunski sklad je, ker mora biti, vključen v ta del. Ampak beri in piši, zagotovili ste 60 milijonov manj, kot bi jih bilo treba. Zanimiv je podatek, ker ima te v teh NRP-jih tudi projekt Investicije v slovensko zdravstvo po zakonu o investicijah za obdobje 2021-2031, to je ta projekt 2 milijardni. Veste kako zagotavljate po letih denar: 64 milijonov naslednje leto, potem 93 milijonov leta 2023, potem hops na 318 milijonov leta 2024, 313 milijonov leta 2025 in milijardo 200 od leta 2025 do 2031. Tak je vaš plan in vaš načrt. Skratka, vse bodo naredili eni drugi. Dejstvo je, da v zakonu piše, da bi morali letos zagotoviti 200 milijonov. Vi ste jih zagotovili 60 manj. In to je treba povedati, ker ste bili toliko pametni, kako je ta zakon in mi smo se zato vzdržali pri tem zakonu, ker smo vedeli kaj načrtujete. In to je način dela. Napišimo veliko, naredimo malo, vse ostalo bodo morali pa drugi.
Kar se tiče pa aneksov, minister, mogoče boste res v prihodnosti delali brez njih. Danes nikakor ne delate brez njih. DARS, ki ga vodi kolega iz vaše sestrske stranke, je podpisal aneks za 900 tisoč evrov. Veste zakaj? Zato, da bo naredil posel v roku, ki ga je obljubil. Zato je dobil 900 tisoč evrov, da bo naredil posel v roku, ki ga je obljubil in podpisal. Take anekse podpisujete. Lahko vam kdo verjame, da v prihodnosti ne bo tako. Danes je še kako tako. In bo prišel tudi trenutek in seja, ko bomo vse te anekse dali na mizo in vas bo hudo bolela glava. Verjamem, da vi ne veste kot minister za finance kaj vse se dogaja po ministrstvih, ampak pri podpisovanju aneksov so ministri te vlade hudo hudo uspešni.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko je želel še gospod Lenart.
Izvolite.

28. TRAK: (VP) 11.15

JOŽE LENART (PS LMŠ): Moram, da razčistiva. Spoštovani minister, glejte, moje konkretno vprašanje je bilo okrog dohodnine. Mi niste odgovorili. Okrog rezerv mi niste odgovorili. Okrog tretje razvojne osi sem jaz vas spraševal. Saj jaz vem, da se tretja razvojna gradi, to je vsem jasno, saj vidimo. Spremljam, vsak dan se mimo vozim oziroma enkrat na teden. Jaz vas sprašujem za poroštvo in financiranje Velenje-Šentrupert, kako daleč ste s tem, v dveh letih ali ste kaj premaknili. Ker so bile obljube dane. To je konkretno vprašanje. Ostalo vem, da se gradi, saj smo pa ja vse na krožniku prinesli.
Bistveno pa je, da razčistiva nekaj. Vi mi vztrajno govorite, kako je Slovenija na povprečju razvoja Evropske unije. Ni. BDP je tisti glavni kazalec, na katerega tudi vi prisegate, in tu smo na 80 %, spoštovani minister. 20 % nam še manjka, da dosežemo povprečje. To je to. Kaj pa nas opozarja Evropska komisija glede strukturnega primanjkljaja, zadolženosti, zakaj nas je uvrstila med najbolj rizično državo? Še enkrat, zato, ker smo se v letu 2020, 2021 in tudi 2022 preveč zadolžujemo. Vi pa meni odgovarjate, kako zdaj raste v teh dveh četrtletjih. Glejte, jaz se bojim, da je to sindrom mrtve mačke. Zaradi tega, ker smo se preveč zadolževali in tudi s tem smo zdaj to rast povzročili. Leto 2022 in 2023 bo pa to posledica vsega tega. In Tu jaz pa mislim, da so strokovnjaki na tem področju Evropske komisije in pa teh mednarodnih bank, da so nas zdaj uvrstili, da smo pa zdaj postali zelo tvegana država. Kako bomo ta strukturni primanjkljaj pokrili, o tem govorim. Ker obravnavamo proračun 2022 in 2023, vi mi pa vztrajno govorite o teh dveh četrtletjih zdaj, ko se je ta rast pojavila zaradi visokega zadolževanja in visokih dodatkov covid in tako in tako naprej. Tu se ne razumeva. In, prosim, bodiva konkretna in konkretno odgovarjajmo na vprašanje.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Andrej Černigoj, pripravi se gospod Marko Bandelli.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister Andrej Šircelj, drage kolegice in kolegi. Zelo sem, najprej, vesel, da sem po vseh teh postopkovnih in šele prišel na vrsto, ampak bom poskušal razpravljati in držati nekako rdečo nit glede predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Obžalujem pa, da že včeraj nisem prišel na vrsto za obravnavo.
Zdaj, zame je proračun Republike Slovenije najpomembnejši dokument v tem Državnem zboru oziroma tudi najpomembnejši za celotno državo, saj na podlagi tega proračuna vidimo, katere investicije, kam bo tudi plula država, v kakšno smer. Po mojem osebnem mnenju mislim, da v razvojno smer.
Zdaj, preden začnem s samim proračunom, se moramo tukaj o eni stvari, po moje, vsi zavedati in se tudi strinjati. Vsaj upam, da se o tem strinjamo, da smo še vedno v času nevidnega sovražnika. In nevidni sovražnik je na žalost še vedno med nami, čeprav nekateri na žalost to še vedno zanikajo. Na žalost se še vedno nismo naučili, kaj sploh virus je. Tukaj ne gre, kdo bo boljši, kdo bo hitrejši in kdo bo bolj všečen, ampak ali se bomo držali pravil ali ne, ali so ista pravila, ki jih uspešno uvajajo v drugih državah okoli nas, uspeli držati ali se bomo uspeli, sposobni poenotiti tudi mi, Slovenke in Slovenci. In to je nekako predgovor mojega današnjega teme.
Zdaj, kar se tiče proračuna, katerega danes obravnavamo, je po mojem osebnem mnenju projektno naravnan proračun. Seveda sovpada s predvolilnim časom, ki bo, volitve bodo naslednje leto. Zdaj tukaj kritika, velika kritika opozicije je, da je odhodkovna stran večja kot prihodkovna. S tem se strinjam. Ampak če pogledamo natančno in je tudi tukaj minister danes večkrat ponovil, vidimo, da je proračun že sedaj pozitiven, če črtamo vse investicije, ki so nekako naravnane za prihodnost.

29. TRAK: (SC) – 11.20

(nadaljevanje) Cela Evropa - jaz bi prosil, da če se ne smejete, ker jaz sem bil zelo zbran pri vaših razpravah tudi včeraj -, tuje države, Združene države Amerike in Kitajska so se na isti način odločile, da bodo z investicijami poskušale obrniti trend rast. Če pogledamo malce v preteklost - in sedaj upam, da tukaj se vam ne bo smejalo - lahko primerjamo sedanjo krizo s krizo v preteklosti in kako so države na različne načine reševale to v preteklosti recimo »new deal« kot odgovor na najhujšo gospodarsko krizo v ZDA in kako so oni reševali. Drage kolegice in kolegi, sedaj smo pa tiho? Z investicijami. Na drugi strani imamo Maršalov načrt to je program za obnovo Evropo tudi z investicijami in nenazadnje imamo tukaj načrt za okrevanje in odpornost jaz bi ga imenoval Uršula plan, ki nekako z investicijami za prihodnost. Prejšnje Vlade so v preteklosti zelo vlagale v mehke vsebine. Jaz sedaj trdim in tudi mislim, da delamo in vlagamo v oprijemljive projekte, ki na eni strani nižajo brezposelnost, na drugi pa dvigujemo gospodarsko rast. Sedaj, če pogledamo podatke, ki jih je Evropska komisija julija Sloveniji napovedala napoveduje za Slovenijo 5,7 odstotno gospodarsko rast, kar je skoraj 20 odstotkov višja od povprečne napovedi za Evropsko uniji in to so številke, ki so zelo jasne. Na drugi strani, kar se tiče tudi zadolževanja. Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna so v letu 2020 znašali 1,7 BDP, kar je za več kot 30 milijonov evrov nižja v primerjavi z letom 2014 in na drugi strani te podatki kažejo, da je Slovenija stabilna država, da stabilne so tudi / nerazumljivo/. Če potegnemo vse te številke na kup to pomeni, da čeprav se je Slovenija zadolževala kot vse ostale države v Evropski uniji in tudi po svetu, da Slovenija s svojo zadolženostjo glede na BDP povečala za manj od povprečja držav evro območja in tudi Evropske unije posledično in zato lahko sklepamo, da je Slovenija zadolžila manj kot povprečna država evro območja to se pravi Vladi in koaliciji je s tem uspelo, da je nadpovprečne rezultate dosegla s podpovprečnim zadolževanjem.
Kar se tiče pa proračuna. Načrt v proračunih za leto 2022 in 2023 načrtuje preko 2,2 milijardi evrov investicij predvsem na področju zdravstva, infrastrukture in predvsem dvigujemo povprečnine za občine za leto 2022 iz 645 evrov na 647 evrov. To pomeni, kar 37 milijonov evrov več za občine. To se pravi, da moja razmišljanja, zato bom tudi podprl spremembe proračuna, da tisti, ki bo glasoval proti proračunu proti višji povprečnini bo glasoval tudi, da bodo vaši občani vaših občin dobili manj denarja in kar posledično pomeni tudi manj investicij. Bom si z velik veseljem pogledal rezultat glasovanja.
Rad bi se še ustavil pri dveh področjih, ki jih nekako tudi pokrivam. Prvo je Ministrstvo za obrambo. Veseli me, da je proračun tukaj približno malo manj kot 800 tisoč evrov, kar je 105 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Veseli me, da se sredstva za 12 milijonov evrov povečujejo v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje skupaj skoraj 70 milijonov evrov. V preteklosti smo v Novi Sloveniji že vrnili socialno varnost pripadnikom Slovenske vojske po 45 letu za kar se zahvaljujem dve tretjinski večini v Državnem zboru. Bom tukaj postavil vprašanje, da koliko stane varnost in obramba lastne države,

30. TRAK: (NB) – 11.25

(Nadaljevanje): naj si odgovori vsak sam. Za nas, za novo Slovenijo je to zelo pomembno vprašanje in s tem tudi Slovenski vojski vračamo dostojanstvo.
Druga postavka, ki je zame pa od Ministrstva za notranje zadeve, je postavka migracije, mednarodna zaščita in integracija. Tukaj pogledamo, sam prihajam iz občine iz Ilirske Bistrice, ki tudi meji na Schengensko mejo in tukaj sem zelo vesel, čeprav vse tri skupne postavke, to se pravi migracije, mednarodna zaščita, integracije, postavka zunanja meja, izvajanje predpisov o tujcih in zdaj tretja postavka migracije, mednarodna zaščita, integracija, v tem proračunu namenimo skoraj 7 milijonov evrov več denarja, to pomeni, da se bo s tem denarjem lahko boljše spopadlo s tem največjim problemom, ki ne pesti samo Republike Slovenije, ampak celotno Evropo, kar vidimo tudi zdaj problem na poljskem. In nenazadnje, tukaj bi rad izpostavil še, da kar se tiče kulture, največji proračun v Republiki Sloveniji, mene zelo veseli, da bo tukaj, vsaj želim si, da bi kulturna dediščina, ki propada, ki je v preteklosti propadala, da bo tukaj prepotrebna sredstva v Ministrstvu za kulturo zagotovila, da se bo to tudi končalo.
Zdaj pa, kar se tiče še Ministrstva za infrastrukturo. Me veseli, da je kar 274 milijonov več kot v sprejetem proračunu, trajna mobilnost, cestni promet več sredstev, za infrastrukturo in tukaj res lahko povem, da me veseli, da se podeželje razvija, šole, domovi za starejše, infrastruktura in zdaj bi rad povedal, da kar nekaj projektov, ki so v teku in bodo v teku, gradnjo obvoznice, dve krožišči v občini Hrpelje-Kozina, to ni moja občina, ampak v soseščini, tudi županja prihaja iz drugega političnega spektra, ampak poglejte, kar se vlaga v infrastrukturo, tam tudi ostane in tam je bil podpisana pogodba o približno 10 milijonov evrov. sami vemo, da je tam velik promet, da je promet med Starodo in Divačo skoraj 20 tisoč tovornjakov mesečno in je ta cesta zelo zelo razbremenjena. Vlaganje v lokalno, predvsem pa v podeželje. In drugi zgodovinski trenutek za Občino Ilirska Bistrica je v bistvu bila podpisana pogodba o gradnji povezovalnega vodovoda Ilirska Bistrica – Rodik. Tukaj je projekt ocenjen na 36 milijonov evrov in v bistvu dobili pitno vodo v 53. naseljih v katerem živi 10 tisoč 600 prebivalcev, čisto na novo pa bo ta vodovodni sistem oskrbovanih 272 ljudi. In to so projekti, ki so prijemljivi, ki so za ljudi in to me veseli, da je proračun investicijsko naravnan in bo tudi pomagal. In nenazadnje, in nenazadnje, v tej Vladi se tudi zavedamo pomembnosti avtoceste Postojna-Jelšane in me veseli, jaz sam menim, da je to edino ekonomsko upravičena nova trasa avtoceste v Sloveniji in me veseli, da se tukaj gre tudi naprej. Sam proračun, zeleni prehod, digitalna preobrazba in trajnostna rast.
Za konec bi pa še dve stvari rad opomnil in to je, kot mene veseli, da bomo podprli reševanje vodooskrbe na področju Anhovega. Jaz upam, da bodo na tem področju tudi kaj je lokalna skupnost naredila, sedanja županja, da bo tudi v njihovem proračunu se to poznalo in zadnja točka, tukaj bi res rad repliko dal mojemu kolegu Vojku Staroviću, načrt za okrevanje odpornost ni bil nikoli, nikoli zavrnjen. Mi smo ga posredovali, smo ga potem dopolnili in ta dopolnjeni je bil sprejet. Nikoli, nikoli ni bil zavrnjen. Sam sem član Odbora za Evropske zadeve in vaše samo insinuacije niso sprejemljive samo za mene, ampak za vse državljane Republike Slovenije. In prosim vas, pridite kdaj na Odbor za Evropske zadeve, spremljajte ta odbor in potem komentirajte. Tako da, najlepša hvala, hvala za pozornost.

31. TRAK: (VP) 11.30

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Replik imamo dve, najprej gospod Matjaž Han.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Jaz sem zadovoljen, gospod Černigoj. / oglašanje iz dvorane/
Jaz sem včeraj govoril.
Gospod Černigoj, jaz sem zelo zadovoljen, da ste vi celi dan veseli danes. Ampak ko govorite o vseh ostalih in ko vidim, da vse veste, potem ste se slabo pozanimali glede Anhovega. Lokalna skupnost, ki je v Anhovo iz zadnjih treh let, je naredila velike korake, da bodo imeli in da imajo dobre pogoje, da bodo imeli pitno vodo v Anhovem. Jaz vem, da vi zdaj zaradi svojega razmišljanja želite napadati lokalno skupnost, ampak dol je županja naredila ogromne korake in verjamem, da bo s pomočjo tudi denarja iz države lahko zagotovila, da bodo projekti končani.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko je še želel gospod Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo.
Vsi se boste v tej dvorani spomnili ali pa tudi naprej, če vam nese spomin, smo razpravljali o tem načrtu, o tekstu, ki je bil v javni razpravi. In ta je bil raztrgan. Prišla je tudi kritika s strani Evropske komisije. In potem je bil pripravljen nov načrt, ki je bil sprejet, kar sem pohvalil, da je bil pač v skladu s smernicami Evropske komisije.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoča.
Jaz ne bom, zdaj smo na koncu, mislim, da govorimo že 10 ur okrog tega proračuna 2022. Ne bom govoril o celi zgodovini medveda, ker je brezveze tukaj. Se bom osredotočil pa na en problem, ki verjetno, vedno je omenjen, ampak verjetno ljudje ali pa predvsem določeni poslanci, predvsem minister, me čudi, kako da ne razume, kakšna je razlika med investicijskimi nameni ali kaj pomeni pa razvojno naravnan proračun. In tukaj imamo popolnoma, 180 stopinj različno mnenje. In ne vem ali je tako težko. Saj, da boste vedeli, da mene ne motijo investicije, ki so predvidene tukaj notri. Je ogromno investicij, saj ste sami rekli 2,3 milijarde investicij. Investicij, ki so v glavnem v infrastrukturo, to je prva reč. Tudi domovi za ostarele so investicije, nujno potrebne. Ma, resnično hvala bomo lahko rekli vsi tukaj notri in cela Slovenija bo rekla, da je nujno potrebno. Je vse v redu in tudi tu smo za take reči. Ampak domi za ostarele, popravljati strehe na šolah, vojska, opremljenost vojske in ne vem še kaj ostalo, to nima nič veze z razvojno naravnanostjo. A je to jasno ali ne? A je to, mislim, se razume, kaj govorimo kakšenkrat ali ne? Zdaj, vi se non stop hvalite, koliko investicij je notri tukaj. In resnično jih je, saj resnično jih je, je ogromno. Bom povedal še bolje, sem malo pogledal, kje so predvidene vse te investicije. Krožišča, ceste, šole, vse reči - točno pri vsakem od vaših poslancev. Točno vsak vaš poslanec je dobil svoj projekt, na katerega ste dali zeleno luč in da tako si delate kampanjo za naslednje volitve, ki so čez 5 mesecev. Tudi to je treba povedati, ma ne samo, vam bom povedal še več. Sem pogledal točno, zakaj imate glasove od Polnarja non stop. Ima točno dva projekta v Šentjurju, neke šole in nek muzej, ne vem kaj je drugega, tako da ste si ga zagarantirali. Isto govorijo od nacionalistov, ampak govorim isto od manjšincev, ki so zelo dobri projekti za dvojezične projekte. Odlično vse in mi vse podpiramo, ma, to kupujete ljudi. Kupujete ljudi z malenkostmi, da ne boste pustili katastrofo za vami. In o tem mi govorimo tukaj. Glejte, moj kolega Starović zraven mene je imel prej čudovito razpravo, čudovito. Naša kolegica Bratuškova vam vedno govori o številkah, ki je rojena

32. TRAK: (SB) – 11.35

(nadaljevanje) pri temu, ma vi minister tudi veste za kaj se gre in jaz tudi razumem in še enkrat ponavljam, ni problem v investicijah katere se bo delalo, ni problem to, saj to se razume, da so nujno potrebne, tudi bomo dali mimo ta val, katerega smo razumeli kam te investicije bodo šle, saj se vsak od vaših razpravljavcev od SDS in od Nove Slovenije se je hvalil kako bo končno investicija narejena na njihovem področju. Enega po enega, če pogledamo magnetograme boste videli kako so se pohvalili glede tega. V redu, na račun koga? Na račun dve milijardi in pol primanjkljaja, ki ga imamo v proračunu, to je treba razumeti. Ma govorite o načrtu okrevanja in odpornosti. Blage veze nima ta načrt s tem kar je tukaj v tem proračunu, se opravičujem minister, ampak to je treba razumeti. Za načrt za okrevanje in odpornost so namenjeni prisluhi potrebam podjetjem, to je prva reč, kar ne pomeni delati fasade streham, kot je rekel vaš minister Černač, ki je dal ne vem koliko sredstev za del energetske sanacije, v redu, tudi tu je potrebno in smo zadovoljni, ampak to ne pomeni prisluhniti potrebam podjetjem, da jim dajemo delo, je drugi namen. Sredstva so namenjena državi, da krepi rast in razvoj podjetij / nerazumljivo/ da daste, da omogočate, da bodo podjetja razmišljala drugače. Tu so načrti za okrevanje in odpornost. Podpirati eko sistem v podjetjih. Ali veste kaj to pomeni? Začreti razmišljati zeleno v podjetjih, podirati te investicije v podjetjih, tu so načrti za okrevanje in odpornost, ne kupiti 500 milijonov oškošov(?), tu ni investicija, tu ni razvojna naravnanost. / nerazumljivo/ se gre za druge reči. Sofinancirati razvojne spodbude, tako je treba razumeti in spodbujati predvsem industrijsko nabavne verige, tu so, tu je načrt za okrevanje in odpornost. Jaz vem za kaj se gre, ker sem bil tudi tam in sem videli in prebral, ker me zanima, ampak vsega tega kar sem naštel, da dosežemo zeleni in digitalno transformacijo, to zeleno digitalno transformacijo je bilo predvideno tisto. Kje vidite vi to v tem proračunu? Saj ste sam rekel. Pa ne govorim o kolegu Černigoju, ki verjetno niti ne ve kaj pomeni rast in razvoj, pa mu je opravičeno, ker tudi šola naredi svoje, ne moremo mi zdaj tu reči »ej, ni ekonomist, rabi malo več pomoči, da razume«. Niso ceste, križišča, krožišča, tretja razvojna os, še tretja razvojna os naj bi bila, ker na tak način razvijemo lahko celo področje, ki se bo potem investiralo in razvijalo, tu se strinjam. Ampak vi ste mi govoril osebno prej o nekih šolah, luknje, tu morate dati možnost, da se občine zadolžijo več kot bi bilo potrebno in za zmožnosti tistega dela nepovratnih sredstev, ki so povratna, da gredo v sanacijo določenih njihovih objektov, ker šole in objekti so občinski in zato so dobili tudi več sredstev za to, ne se hvaliti v proračunih za infrastrukturne projekte. Ne govorimo o tem proračunu absolutno nič, nič ne govorimo o razvojni naravnanosti, o rasti in razvoju ne, ne govorimo, se opravičujem, govorimo pa o investicijah, pohvalno, saj to pravim, ampak ne mešati dva popolnoma drugačna pojma. In to morate razumeti zakaj se gre in ne mi govoriti neumnosti tukaj, saj bomo videli tudi v 2023 letu kaj je predvideno. Jaz sem videl amandmaje, jaz sem pregledal amandmaje, včeraj so prišli amandmaji potrjeni od Vlade. In tako kot sem povedal že prejšnji dan, saj piše točno, se podpira, se ne nasprotuje, se podpira, se ne nasprotuje. 99 % se nasprotuje, mislim se ne podpira ali recimo kot hočemo, saj je vedno isti cilj. Ne bodo sprejeti. In ta od Anhova(?) je bil sprejet samo eden od dveh glavnih amandmajev za Anhovo(?), eden, samo en. In Vlada podpira. Pa tista knjižica, hvala bogu, vsaj tistih 50 tisoč, ampak to ni nič, so pa sprejeti vsi drugi amandmaji točno, da bodo pritisnili plus tukaj notri na proračun. Naš, kar se mi bojimo tukaj, kar se mi bojimo tukaj je tistih dve milijardi in pol, minister, ne se hvaliti z infrastrukturnimi projekti, ne se hvaliti s tem, da se zadolžujemo, blazno se zadolžujemo. Kakšna obrestna mera bo pa jutri za vse to, za tisto dediščino, ker to je dediščina,

33. TRAK: (TB) – 11.40

(nadaljevanje) kar pustite(?) vi naprej, dediščina. Kakšna bo obrestna mera to? To je pa veliko vprašanje. Bomo govorili še potem to.
Hvala, predsednica.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sprašujem, če je še interes za razpravo? (Da.) Vidim, da ja, zato odpiram listo prijav. Prosim, prijavite se.
Imamo 3 prijavljene razpravljavce. Prva dobi besedo mag. Elena Zavadlav Ušaj, za njo se pripravi gospod Jože Lenart.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Jaz nisem prej želela zlorabit, da bi dala repliko, zato sem se zdaj prijavila k razpravi in predvsem zaradi tega, ker, pri takih izjavah, kot je bila, s strani SAB podana, da je nedopustno, da se zaradi višjih plač zaposlenih prenese te stroške na oskrbovance. Taka izjava je čista dvoličnost, in zakaj je taka dvoličnost? Zaradi tega, ker se je v januarju 2020, se pravi to pod vlado Marjana Šarca, v kateri je bila tudi SAB, so se dvignile minimalne plače in te minimalne plače so vplivale tudi na dvig cen v domovih. In kaj ste naredili takrat? Takrat ste prevalili te stroške na oskrbovance oziroma na njihove svojce in to, kar danes pa želite povedat, pa da je nedopustno. Dajte si nastavit ogledalo, kaj ste takrat naredili in kaj pa danes govorite.
To je eno. Drugo pa, kadar se vas je vprašalo, takrat, kaj pa, zakaj pa je samo 10 milijonov namenjenih investicijam v domove za starejše, ste pa rekli, saj je več namenjeno, kot pretekla leta. Ta Vlada je pa naredila razvojno naravnan proračun in tak je tudi danes v obravnavi in upam, da ga bomo skupaj podprli, zaradi tega, da bomo lahko splavali iz tega cikla, ki nam ga označuje epidemija. In to zavajanje in besede, da se očita nekaterim poslancem, da zaradi izobrazbe ne govorijo in ne poznajo proračuna, to je pa res nizko in podlo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jože Lenart, pripravi se gospa Mateja Udovč.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala predsedujoča.
Spoštovani minister, še eno zadevo moram danes ponovno vzpostavit oziroma nekako odgovorit, ker je včeraj državna sekretarka, ki vas je zamenjevala tukaj, izpostavila eno dilemo. Jaz sem na Odboru za finance seveda nastopil s temi projekcijami, ki sem jih seveda pripravil iz teh proračunov vseh petih let in seveda sem predstavljal tudi do zadolžitev in včeraj je bilo rečeno, da je ta projekcija zelo vprašljiva. Jaz bi želel še vam enkrat povedat, kako je ta zadolžitev sestavljena. Iz treh delov. Prvi del je seveda projekcija zadolženosti iz proračuna, samega, kot takega, prvi nivo. Drugi nivo je zadolženost, seveda iz sektorja država, vse štiri blagajne in pa, tretji nivo je pa celotni zunanji bruto dolg države, kar je zelo pomembno, ker so vključeni tudi zadolženost prebivalstva, podjetništva in celotnega finančnega sektorja. Zakaj o tem govorim? Danes je ta zadeva dokaj stabilna, ampak poznamo, kaj se je pa dogajalo v prvem desetletju tega tisočletja. Ravno v času vaše prve vlade 2005-2008, se je ravno gospodarstvo zadolžilo za 25 milijard in to je bilo v tem celotnem zunanjem bruto dolgu države in kaj se je potem zgodilo, leta 2013, da ni prišla trojka, smo to preko bančne luknje, velik del tega prenesli v zadolžitev proračunsko oziroma sektor država in zato je treba vse te tri nivoje spremljat in kako sem jaz to predstavil?
Za leto 2019 je slika jasna. Zaključene bilance, revidirano in sem točno te cifre upošteval in tudi Fiskalni svet je iste uporabil, sem iz tega izhajal. Leto 2020 je zaključeno, točno po vaših podatkih, vse

34. TRAK: (SC) – 11.45

(nadaljevanje) je revidirano, vse številke stojijo. Vprašanje pa je seveda že prvo leto 2021. 2021 sem upošteval vašo projekcijo, ki sem jih zadnjič tudi predstavil, ki ste jo dali gor, ampak vsi se strinjamo tako vi kot jaz in nihče ne more vedeti kako se bo to delo okrog zadolžitev dejansko zaključilo. Potrebno je počakati. Vesel bom, ko bo februar, ko bo ta zadeva zaključena, da točno številko potem vključimo v to projekcijo in da vidimo celo sliko. Seveda je pa vsako leto jasno, da je zadolžitev vedno večja kot pa je primanjkljaj proračun to pa je tudi dejstvo, ker je to zapletene situacija in je kup drugih dejstev še potem se upošteva kaj je potem z neto zadolžitvijo govorimo. Jasno je, ko neke obveznosti zapadejo vi vzamete novi kredit seveda po nižji obrestni meri, kar je dolžnost finančnega ministra in se, potem novi kredit zamenja s tem seveda v teh letih, ko ni nobenega presežka, ni druge zadolžitve kot pa nova zadolžitev plus nova zadolžitev za primanjkljaje. Poudaril sem pa vedno, ko sem govoril za leto 2022 in 2023 proračune, ki jih obravnavamo sem povzel samo zadolžitev iz primanjkljaja in nič več. Kaj bo je treba počakati kakšna bo druga situacija, kajti tudi iz neke celotnega zunanjega bruto dolga zadolževanje je lahko odvisno kako bo, potem ta cifra lahko je to celo manjša. Tudi v letu 2022 ste najeli neke kredite kot pred financirane že za leto 21. Vse te stvari je treba upoštevati, ampak pustimo, da ne zapletamo, ker tudi ljudje nas težko razumejo, ampak še vedno vztrajam, da je bil dolg na državljana 31. 12. 2019 15 tisoč 114. Vzel sem število prebivalcev v tem obdobju 2 milijardi 100. Zaokrožil sem pa sem vsako leto isto število prebivalcev vzel. Danes je ta dolg na prebivalca že presežen 20 tisoč 525 na prebivalce. Konec leta 23, po tej projekciji, da vzamemo dodatno zadolžitev samo iz primanjkljaja pa že presega 23 tisoč evrov na prebivalca to pa pomeni 53 % povečanje. Na drugi strani iz Umarja, ko vzamemo pa rast BDP iz 48,4 milijarde 2019 na 56,1 milijard v letu 23 kot so predvidene seveda vse te zadeve iz teh ste tudi vi izhajali iz proračunov je pa samo 16 % povečanje. To je tista realna slika. Še enkrat poudarim, kdo nam bo pa zagotovil, da bodo tudi plače v tem obdobju šle za 53 % gor, da bi, potem lahko rekli realno je dolg nekje enak. Še enkrat podkrepim. Statistični Urad Republike Slovenije je vaša služba Vlade ali je tako? In zadnji uradni podatek četrtletni dolg sektor je država 30. 6. 2021 je bil dolg že 39 milijard pa pol. To se pravi, da sem teh projekcij se zelo potrudil in vzel neke številke, ki naj bi držale seveda je pa treba, potem na konkretno počakati kako se bo vse skupaj izšlo. To se pravi, da je dokaj realna slika ta moja predstavitev, ki sem jo dal. Z veseljem bom pa te številke zamenjal takrat, ko bo končano in bo slika jasna.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Besedo je želel gospod minister. Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.
Spoštovani gospod poslanec, gospod Lenart, da tukaj nekoliko dam še eno informacijo. Verjetno veste, da v Zakonu o izvrševanju proračuna je vedno določena maksimalna zadolžitev države tako, da tukaj Vlada ali pa Minister za finance se ne zadolžuje toliko kolikor bi bilo to po njegovem, ampak mu ta Državni zbor z Zakonom o izvrševanju proračuna določi kolikšen je maksimalni obseg zadolžitve. V bilanci je seveda tudi vedno jasno koliko je na eni strani maksimalno možen obseg zadolžitve in na drugi strani tudi vračilo tega dolga tako, da tukaj imamo, potem te neto rezultate.

35. TRAK (VI) 11.50

(Nadaljevanje) To je prvo kar bi želel dodati k vaši analizi. In drugo, govorili ste o tako imenovanem bruto dolgu, ki vključuje tudi zadolžitve podjetij, zadolžitve prebivalstva. Poglejte, vlada nima niti inštrumentov, niti pooblastil, da bi vplival na zadolžitve posameznikov. Ali se posameznik zadolži zato, da bo kupil neko zadevo, kolo ali avto ali karkoli, to je stvar posameznika. Ravno tako glede podjetij. Vemo tudi, da imamo odprt trg glede kapitala, kar pomeni, da podjetja, posamezniki imajo lahko račune in se lahko zadolžujejo ob tem, da seveda te račune prijavijo Finančno upravi kjerkoli. S tega zornega kota je seveda treba upoštevati ureditev, ki velja v Evropi glede tega. Neko vlogo glede te zadolžitve ima seveda Evropska centralna banka, vendar samo v smislu uravnavanja količine denarja na trgu. Se pravi, na območju evra in glede obrestnih mer, o tem je pa seveda že razprava tukaj kakšne obrestne mere ima vlada, niti minister za finance, niti katerikoli drug minister, niti predsednik vlada pa nima in prav je tako, da bi uravnaval posojila, kredite posameznikov in tako naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Lenart.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Saj gre za strokovno razpravo. Proračuni so zelo pomembni in vem zakaj se čudite. Spoštovani minister, ja, lepo, da ste opozorili na zgornjo mejo zadolževanja. Saj zato me še bolj skrbi, ker ta luknja, se bojim, da bo presegla ta problem in takrat bo še posebej to izbilo. In ta celotni dolg države, bruto dolg, jaz sem ga omenil zato, ker je zgodovina pokazala kaj se je zgodilo. Teh 25 milijard, ki je nastalo takrat v tem dolgu podjetništva predvsem in pa finančnega sektorja se je velik ta del prelevil potem, ki ga danes nosimo davkoplačevalci. In ko je včeraj državna sekretarka tudi rekla, ja, ta poslanec, vem, da ste prišli nekje iz podjetništva, s tem je hotela reči, kako se pa sedaj spoznam na proračune Republike Slovenije. Poglejte, princip je popolnoma enak, nianse so tiste, ampak ena niansa je pa zelo zelo huda, huda razlika. V podjetništvu, če se zaplaniraš v financiranju podjetnik sam nosi, ali je to delniška družbam, ali sam podjetnik ali državna ali kakorkoli, sam nosi to tveganje in potopi to podjetje, če se je zakalkuliral. Državni proračun pa, iz prakse vemo, da vsako neumnost, vsako napako, ki jo naredimo nosimo davkoplačevalci. In zato moramo biti še toliko bolj odgovorni do tega dela. Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Mateja Udovč.
Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Spoštovani minister! Spoštovani kolegice in kolegi!
Če čisto na kratko povzamem. Vsako leto približno ob tem času, se tudi letos srečujemo s proračunom, s proračunskimi izzivi. Letos imamo malo drugačna izhodišča, kot mogoče v preteklih letih. Vendar ne smemo pozabiti, da ne glede na to katera vlada je na oblasti si vsaka vlada sama določa prioritete. In te prioritete sledijo cilju, ki si jih je zastavila vladajoča vlada. Aktivnosti in ukrepi prejšnje vlade v učinkovitejše gospodarstvo in splošno stanje javnih financ sta nam dajala takrat optimizem in na videz lajšala odločitve ob sprejemanju preteklega proračuna. Pa se jaz velikokrat vprašam, ali je to res? Ali to povsem drži?

36. TRAK: (NB) – 11.55

(Nadaljevanje): Ne bi si upala to trditi, verjetno so si pripravljavci proračuna v času debelih krav srečevali še z dodatnimi problemi kot so recimo, ker so vsi uporabniki strmeli k temu, da bi z naslednjim proračunom popravili nastale krivice, ki so nastale v preteklosti kjer so jim zmanjševali sredstva, in da bi si na tak način v bodoče, ko bo spet prišlo do recesije, zagotovili kar najboljše pogoje financiranja, vendar pa kot vemo iz prakse, to ni tako enostavno. Dejansko mora biti proračun v obdobju konjunkture naravnan tako, da odpravlja restrikcije iz prejšnjih obdobij, po drugi strani pa mora biti, nujno mora biti razvojno naravnan, usmerjen mora biti k proaktivnemu delovanju v prehodnih obdobjih, ko se predvideva nižja gospodarska rast oziroma gospodarska kriza. Danes se ta trenutek še ne srečujemo z gospodarsko krizo, temveč se srečujemo z zelo zelo hudo zdravstveno krizo, za katero pa lahko pričakujemo, da bo sledila lahko, poudarjam, tudi gospodarska kriza. Tega se zaveda tudi Evropska unija in zato, ker se tega zaveda celotna Evropa, se je Evropska unija odločila pomagati, odpraviti neposredno gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa z recimo »nex generation EU« je en tak izredni in začasni instrument za okrevanje s sredstvi v višini več kot 800 milijard evrov in predstavlja mehanizem s strani Evropske unije za okrevanje in odpornost v državah članicah. In skratka, čaka nas veliko dela in odločitev za prave ukrepe, da bomo ostali socialna pravna država, ki bo prijazna za vse državljane. In da se trenutno nahajamo v situaciji v katerem se nobena Vlada v 30. letih ni nahajala, je to pokazatelj ravno ta evropski instrument nex generation, kjer se celotna Evropa zaveda kaj bo sledilo po koncu zdravstvene krize. In nekaj nas je zgodovina že naučila, naučila nas je tudi to, da zategovanje pasu ni rešitev, in da če zategujemo pas in šparamo in delamo samo na prihrankih, da ni razvoja, da pride potem še hitrejša gospodarska kriza. Danes, če govorimo ali gre za zgodovinski proračun po zneskih ali ne, v tem kontekstu to sploh ni važno, bolj pa je pomembno dejstvo, da celotna konstrukcija proračunov temelji na variabilnih predpostavkah kot so predvidena gospodarska rast, predvideni prilivi iz naslova davkov in tako dalje. To je seveda na prihodkovni strani. Z odhodkovno stranjo pa sami vemo kako je, ko se srečujemo z raznoraznimi rebalansi med letom. Kot že rečeno, je kvaliteta in uspešnost naših proračunov odvisna še od drugih dejavnikov v širšem gospodarskem okolju. Odvisni smo od svetovnega in evropskega gospodarstva, ki se počasi ohlaja, podnebnim sprememb, ki se rezultirajo v raznoraznih naravnih katastrofah in še vrsto drugih dejavnikov. Na stopnjo gospodarske rasti opozarjam, ker jo ocenjujejo različni subjekti, njene napovedi pa so dokaj variabilne in ne verjamem, da obstaja danes kje kakšen strokovnjak, ki bi jo znal v tej situaciji, ki se nahaja ta Vlada, ta trenutek točno napovedati. Iz proračunskih dokumentov so razvidne prioritete Vlade, to so razvoj, sociala, infrastruktura in tako dalje

37. TRAK: (VP) 12.00

(nadaljevanje) Po moji oceni sta predlog proračuna glede na stanje v državi ter potreb po javnem denarju načrtovana korektno, saj bosta državi omogočala stabilno delovanje in razvoj tudi v prihodnje.
Ko govorimo o različnih vladah, o različnih proračunih, je zelo zanimiv podatek, ko govorimo o vladah, ki so že vladale in so v svojih proračunih financirale projekte, pilotne projekte, reševale bančne luknje, reševale banke in tako dalje in tako dalje, da se ne ponavljam to, kar so kolegice in kolegi že velikokrat povedali v tej razpravi, takrat je vlada očitno za nekatere najuspešnejša. Najuspešnejša je tudi vlada, ki, ali pa uspešna vlada je tudi vlada, ki v rekordnem proračunu ni namenila v proračunu niti ene postavke za obnovo doma upokojencev, za izgradnjo doma upokojencev, za izgradnjo negovalne bolnice, za izgradnjo bolnišnice. In še hujše, vlada ni namenila niti ene postavke za sanacijo kakršnegakoli, ni važno, divjih odlagališč, ki se nahajajo povsod po Sloveniji. Še več, niti niso naredili, da bi nekje pričeli pravzaprav s seznamom, kako se bomo nekoč lotili teh tovrstnih sanacij. In skratka vlada, ki občinam ni želela dvigniti povprečnin, takšne vlade po mnenju določenih kolegov in kolegic so bolj uspešne od vlade, ki pa nameni v proračunu dejansko denar za ljudi, namenja sredstva za izgradnjo cest, železnic, bolnic, domov upokojencev in tako dalje. Ja, za tako vlado pa rečejo, da to so bombončki, to je kupovanje glasov, to so samo predvolilni bombončki. Lahko, da bom rekla, da se lahko strinjam, ampak ta vlada dejansko to tudi naredi. In kaj imajo ljudje več? Kaj dobijo ljudje več? Ali to, da so plačani projekti, da se denar zapravlja za projekte, ali to da se milijoni zapravljajo za pilotne projekte, za investicije peljejo, za katere ni nobene realizacije in se ravno tako zapravljajo milijoni ali da se zapravijo milijoni za izgradnjo dejanskih projektov, se pravi ceste, železnice, bolnice in tako dalje? In velikokrat je bilo slišati tudi v razpravi, da bomo vzeli določenim nevladnim organizacijam sredstva, da ta vlada ni dala nič za gasilce, da nič ni dala za planinska društva. Poglejte, bomo vzeli denar planinskim društvom? Veste, jaz sicer ne vem, kje kolegice in kolegi so sedeli, tisti, ki so to govorili na tej seji v tem letu, saj je točno ta vlada sprejela sistemski vir financiranja, prvi sistemski vir financiranja za planinske poti, ta vlada. Ta vlada je ukinila gasilcem, gorskim reševalnim službam, jamarjem, jamarski reševalni službi, civilni zaščiti davek na motorna vozila. Ta vlada je v PKP-ju namenila pri covid dodatku, se pravi, tisti, ki so dobili nagrado, ki so delali, ob svojem prostem času pomagali civilni zaščiti, da so dobili ta dodatek tudi gasilci, tudi gorski reševalci, tudi jamarji, ko so delali na intervencijah. In ko poslušamo, s tem, da je ta vlada uredila tudi zavarovanje prostovoljnih gasilcev,

38. TRAK: (NM) – 12.05

(nadaljevanje) da bojo zdaj gasilci lahko vsi zavarovani. Ja, lahko mi očitate, da to ni predmet proračuna, ampak veste, ko ljudje to poslušajo in ko poslušajo z ust poslank in poslancev, da vlada jemlje tem ljudem, je treba povedati, da to ni res, ker ta vlada jim je to dala. In spoštovane državljanke in državljani, Ribničani imajo eno, en odličen pregovor, ki pravi: »Kar sem vam obljubil, še ne pomeni, da sem vam že dal.« Zato vas prosim, da presodite sami. Zapravljanje milijonov za projekte, ki niso nikoli realizirani, ali zapravljanje milijonov za izgradnjo cest, bolnic, negovalnih bolnic za ljudi.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sprašujem, če je še interes za razpravo? Vidim, da ne. Zato zaključujem razpravo. Glasovanje o splošnem delu predloga sprememb proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 18. novembra v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo posebnega dela predloga sprememb proračuna. Želi kdo besedo? Vidim, da ne. Zaključujemo razpravo.
In prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 15. novembra 2021.
Prehajamo torej na proračunskega uporabnika Ministrstvo za finance ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. In v razpravo dajem najprej podprogram Lokalno-razvojna infrastruktura ter amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Tekoča proračunska rezerva ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Želi kdo besedo? Tudi ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na… / oglašanje iz dvorane/ Ja, je treba vse prebrat za magnetogram. Prehajamo na razpravo proračunskega uporabnika Ministrstva za zunanje zadeve ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. In v razpravo dajem podprogram Razvojno sodelovanje in mednarodna pomoč ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ, nepovezani in SD. Besedo je želel gospod Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Povečanje sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje je nujen pogoj za soočanje s posledicami epidemije v partnerskih državah skladno z resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije. Predlagano povečanje sredstev, ki ga predlagamo v Levici, pa tudi ostalih koalicijskih, bo omogočilo okrepljene dejavnosti pri zagotavljanju uradne razvojne pomoči, imenovane URP skozi programe in projekte, ki jih v partnerskih državah, predvsem Sub-Saharske Afrike izvajajo civilno družbene organizacije. Zaradi epidemije Covid-19 se je na svetovni ravni močno povečala revščina. Po podatkih Svetovne banke se je število ljudi, ki živi v skrajni revščini, se pravi z dohodki, nižjimi od 2 dolarjev na dan, v letu 2020 povečalo kar za 97 milijonov. V času epidemije Covid-19, ko so države globalnega juga še bolj izpostavljene posledicam neenakosti in podnebnih sprememb, prisilnim migracijam in naraščanju lakote, bi morala Republika Slovenija nujno povečati sredstva za izvajanje programov in projektov v državah globalnega juga. S povečanjem sredstev bi Republika Slovenija prispevala k izpolnjevanju zaveze, da bo za URP do leta 2030 namenila 0,33 % bruto nacionalnega dohodka, in zaveze, da bo razvojno sodelovanje izvajanja v skladu z mednarodno sprejetimi načeli razvojne učinkovitosti ter tako prispevala k zmanjševanju globalne revščine ter neenakosti. Z dvigom sredstev za URP in povečanjem prisotnosti v partnerskih državah globalnega juga bi prispevala k ublažitvi negativnih socialnih in ekonomskih posledic epidemije Covid-19. Predlagamo, da se iz postavke sredstva za financiranje epidemije, se pravi 2 milijona evrov prenese, se pravi z Ministrstva za finance

39. TRAK: (SC) – 12.10

(nadaljevanje) prenese na Ministrstvo za zunanje zadeve na postavko mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter na razpravo vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram pripravljenost sistema za zaščito reševanje in pomoč ter dva amandmaja Poslanske skupine LMŠ. K besedi se je prijavil gospod Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.
Dovolite mi, da dva amandmaja obrazložim v tem kontekstu, ki potem tudi sledi, da se dvakrat ne oglašam. Seveda gre tukaj za prostovoljna gasilska društva oziroma prostovoljne gasilce in predvsem gre za zavarovanje. Tako bomo z zagotavljanjem sredstev za gasilska zavarovanja skladno z ZFRO s tem pa se bodo dejansko razbremenili proračuni občin to se pravi prenašamo to breme zavarovanja iz lokalnega nivoja na državni za seveda zagotovilo, da se zagotovi ustrezno zavarovanje gasilcev, opreme in pa infrastrukture, ki jo uporablja za izvajanje svoje plemenite dejavnosti. Treba je to dokončno rešiti in seveda je bolj primerno, da se to zavarovanje krije iz proračuna države kot pa iz lokalnih skupnosti, ker je sedaj tu velik problem.
Drugi amandma, ki pa sledi je pa tudi namenjen prostovoljnim gasilskim društvom, vendar pa za obnovo sanacijo in gradnjo njihovih gasilskih domov in pa obnovo opreme in v vsakem amandmaju namenjamo za to 2 milijona evrov.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Generalštaba Slovenske vojske ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske ter amandma Poslanskih skupini SAB, LMŠ, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razprav.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na razpravo o vloženih amandmajih k trem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem najprej podprogram podjetniško inovativno okolje ter promocija ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Besedo želi gospod Igor Peček.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Kolegice in kolegi.
Z vloženim amandmajem želimo povečati sredstva na podprogramu Pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva. Razlog za to je relativno preprost. Sredstva so se v predlogu proračun zmanjšala za pol milijona, kar se nam ne zdi racionalno. Je res ta sredstva je mogoče pridobiti tudi v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje odpornosti, vendar smo mnenja, da v obdobju, ko bi si Republika Slovenija morala intenzivno prizadevati za tako imenovani tehnološki preboj je padec teh sredstev v višini pol milijona nerazumljiv. Mi smo ravno obratnega mnenja. Slovenija bi morala vlagati še več v raziskovalno inovacijske projekte tako za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov, ki dokazano ustvarjajo visoko dodano vrednost in s tem krepijo oziroma omogočajo pot k hitrejšem razvoju, uravnoteženem razvoju in tudi podpirajo strategijo hitre gospodarske rasti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Učinkovito trženje in promocija Slovenije ter amandma Poslanske skupine SAB. Ne želi nihče razpravljati. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstva za infrastrukturo ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem najprej podprogram Obnovljivi viri energije ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.

40. TRAK: (TB) – 12.15

(nadaljevanje) V razpravo dajem podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, ter 3 amandmaje Poslanske skupine SD. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest ter amandma Poslanske skupine SAB. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za okolje in prostor ter na razpravo o vloženih amandmajih k trem podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo najprej dajem podprogram Rudniki in sanacije rudarske škode ter amandma Poslanske skupine SD. Ne želi nihče razpravljati. Končujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Upravljanje z vodami ter amandma Poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani poslanci. Želi kdo besedo? (Da.)
Ja, gospod Nemec, izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.
Zelo na kratko bi samo obrazložil enega od dveh amandmajev oziroma štirih amandmajev, ki smo ga v opoziciji vložili. Prvega oziroma drugega bo obrazložil kolega Han za menoj, prvega, torej mojega oziroma našega, s sodpisnicami, smo vložili na pobudo lokalne skupnosti. Gre za obnovo oziroma dograditev, izgraditev vodovoda v treh etapah. Občina je v ta namen za gorati del v Občini Kanal ob Soči namenila že pol milijona evrov. Eno od dveh etap, treh etap, je tudi že zaključila. Zdelo se nam je zelo pomembno, v času, ko je Ustava zapisana oziroma uporaba pitne vode zapisana v Ustavi, da se z vso odgovornostjo tudi Državni zbor in država posledično angažira v smeri, da omogoči dostopnost pitne vode tudi težje dostopnim območjem, kot je gorato območje Občine Kanal ob Soči. Gre za 500 gospodinjstev, gre za 2 amandmaja oziroma 1 amandma, razdeljen v 2 časovni obdobji za leto 2022 in 2023, v znesku 800 tisoč evrov, kar bi omogočalo dograditev in dokončno izgradnjo in omogočilo uporabo vode tudi tistim, državljankam in državljanom, ki se zanjo borijo že več desetletij.
Torej, gre za to, da želimo aktivno participacijo s strani države pri reševanju pomembne problematike v demografsko ogroženem območju in težje dostopnemu za tovrstne investicije. Torej, lokalna skupnost nujno potrebuje tudi pomoč države.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ravnanje z odpadnimi vodami ter amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani poslanci. Želi kdo besedo? (Da.)
Gospod Primož Siter, izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa in lep pozdrav! Torej, amandma, ki je na mizi, kolegice in kolegi, priskoči na pomoč tisoč 100 ljudem, ki živijo na področju Občine Kanal ob Soči in ki nimajo zagotovljene preskrbe s pitno vodo. Absolutno in nujno je tem prebivalkam in prebivalcem potrebno zagotoviti nov, neodvisen vir pitne vode, ki bi se zagotovil s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek. Stroški izgradnje so v očeh celotnega proračuna zelo nizki, v enem letu 500 in v drugem letu 700 tisoč evrov.
Zdaj, dejstvo je, da imamo v Občini Kanal ob Soči torej tisoč 100 ljudi, ki jim vodo tako rekoč dostavlja podjetje Salonit Anhovo, ki ima svojo »okoljevarsko« sporno prakso, problem pa je seveda v tem, da lahko s tem, ko, problem je v tem, da so dejansko prebivalke in prebivalci odvisni od privatnega vodnega vira, ki se lahko kadarkoli uporabi za izsiljevanje občine, da izsiljevanje prebivalcev, s strani podjetja Salonit Anhovo. Občina brez novega, neodvisnega primarnega vodnega vira tako ne more sploh zagotavljati zanesljive in neodvisne preskrbe s pitno vodo oziroma dostop do pitne vode pa je, mimogrede opomnim, pravica, določena v Ustavi.
Navezava na vodovodni vir Mrzlek je rešitev, ki torej zanesljivo zagotavlja kvalitetno pitno vodo in je tehnično možna in časovno izvedljiva v roku dveh let, kar pa tudi predlaga, torej, ta amandma, ki zagotavlja sredstva torej za priključitev

41. TRAK (VI) 12.20

(Nadaljevanje) na vodni vir Mrzlek in izključitev spornega črpanja okoljsko in zdravstveno spornega črpanja vode za prebivalke in prebivalce Anhovega iz Soče, ki je izpostavljena tako prometu kot industrijskemu onesnaženju in tako naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Gospod Matjaž Han.
Izvolite.

MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Upam, da pri tem, ko skrbimo za vodne vire, za čisto pitno vodo, da ne gre za prestiž, bodisi med civilno družbo bodisi med lokalno skupnostjo pa bodisi med nami poslanci.
Mi, Socialni demokrati, absolutno podpiramo vse amandmaje, ko gre za reševanje čiste pitne vode v občini Kanal. In tukaj, moram reči, da sem se jaz v zadnjih dveh, treh dneh poglobil in malo pozanimal kaj je na tej stvari. In moram reči, da sem včasih razočaran, ko nekateri s prstom kažejo na lokalno skupnost in govorijo, da lokalna skupnost v tem času ni nič naredila. Lokalna skupnost je v zadnjih treh letih odkar vodi to občino Tina naredila kar nekaj stvari, da smo prišli, prvič, do gradbenega dovoljenja za prejšnji amandma, to, kar je gospod Nemec razlagal in bo tudi mogoče en del prebivalcev v Kanalu prišlo do čiste pitne vode, ki pa seveda niso tako medijsko izpostavljeni, kot je ta, kot je govoril kolega Siter in se z njim absolutno strinjam. Med tem pa vem, da je občina že kar nekaj korakov naredila tudi pri samem vodovodu Mrzlek. In verjamem, da bo občini pomagala postavka v proračunu. Vsi se pa zavedamo, tisti, ki smo delali v lokalni skupnosti, da je pridobivanje gradbenega dovoljenja, pridobivanje vseh soglasij ni samo stvar, bom rekel, občine, ampak tudi stvar države. Upam, da bodo tu vsi skupaj stopili v to smer, da pridejo v Kanalu do čiste pitne vode. In da nekateri ne bodo delali iz tega politične zgodbe, ampak da bomo vsi reševali ljudi. Hvala lepa.
Mi bomo ta amandma absolutno podprli.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kdo želi besedo? Če ne zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na razpravo o vloženih amandmajih k petim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo najprej dajem podprogram Usposabljanje in izobraževanje ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij ter civilnega in socialnega dialoga ter amandma Poslanske skupine LMŠ.
Besedo želi gospod Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Na kratko. Poglejte, vlada jemlje nevladnim organizacijam in to je seveda nesprejemljivo in nedopustno, če se tako izrazim. V tem primeru želimo, da se več sredstev nameni ravno organizacijam s področja civilnega in pa socialnega dialoga in zato želimo, da se s tem amandmajem nameni 216 tisoč 848 evrov dodatnih sredstev. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Denarna socialna pomoč ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma poslanskih skupin SD in SAB. Želi kdo besedo? Gospod Primož Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
S tem amandmajem se obračamo na Državni zbor v bistvu z enim klicem po socialnem čutu, če hočete, ali pa po uravnavanju, vnovičnem uravnavanju parametrov socialne države. Zakaj? Glede na oceno realizacije v letu 2021 se bodo sredstva za denarno socialno pomoč v letu 2022 znižala za 32 milijonov, ker da, torej beležimo gospodarsko rast in beležimo nižjo številko brezposelnosti, ker sta neoporečni številki. Je pa treba v to enačbo vreči tudi dejstvo, da se cene osnovnih življenjskih potrebščin višajo in posledično denarno socialno pomoč, čeprav so jo ali pa jo bodo v prihodnje deležno manjše število vseeno potrebno zvišati. Tukaj je treba prišteti še morda najbolj aktualno dvig energentov, ki posledično vplivajo na dvig vseh ostalih

42. TRAK: (NB) – 12.25

(Nadaljevanje): življenjskih potrebščin. Poleg tega pa v Levici smo že v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki prihaja z eno poglavitno rešitvijo na področju določanja sploh višine in minimalne plače in denarne socialne pomoči, namreč obstoječa merila za izračun sploh minimalnih življenjskih stroškov je zastarelo. Minimalni življenjski stroški so osnova za izračun socialnih transferjev in minimalne plače. Zadnji izračun, ki še vedno v aktualni ureditvi velja, seže v leto 2015 in 2016, v Levici s predlogom tega zakona, torej predlagamo, da se stvar počne bolj frekventno in da se vnovič minimalni življenjski stroški izračunajo s 1. 1. 2022 in potem veljajo v naprej in izračunavajo bolj frekventno in z namenom zagotavljanja sredstev za ta zakon predlagamo, da se 40 milijonov zagotovi torej za socialno državo na račun področja, ki na tej točki ne potrebuje dodatnih 40 milijonov evrov in to je oboroževanje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Besedo je želela še gospa Bojana Muršič. Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo. Socialni demokrati in SAB z amandmajem predlagamo, da se v proračunu zagotovi dodatnih 30 milijonov evrov za pomoč energetsko revnim v tej zimi. V bistvu včeraj smo se kar dobre štiri ure pogovarjali o energetski revščini, ki trka na naša vrata vse boj, teh najranljivejših skupin, kajti skokovita rast energije, goriv, kuriv in vse bolj tudi drugih življenjskih potrebščin nesporno pomeni, da bo morala država v prihodnjih letih oziroma v prihodnjem letu priskočiti na pomoč najranljivejšim, pa ne samo tistim, ki prejemajo normalno to redno denarno socialno pomoč, ampak tudi tistim revnim, bom bogokletno sicer rekla, zaposlenim, kajti če sta dva zaposlena, ki prejemata minimalne dohodke in imata dva otroka, se velikokrat znajdeta v takšni stiski, da enostavno ne moreta več poplačati vseh življenjskih stroškov in velikokrat sta med dilemo ali poskrbeti za ogrevanje in za elektriko ali kupiti hrano in to bo velika stiska in včeraj je tukaj bilo izpostavljeno, da takšni državljani in državljanke lahko zaprosijo za socialno pomoč, za izredno socialno pomoč in verjamem, sicer si bi zelo zelo želela, da bi bilo takšnih ljudi v prihodnjem letu čim manj, ampak v primeru, da se bodo znajdle takšne družine v tako težki situaciji, da ne bodo zmogle plačevati stroškov energije in ogrevanja, da potrkajo na vrata centrov za socialno delo, zaprosijo za izredno socialno pomoč in da nekako preživijo to travmo, ki se jim bo pač dogajala. Še enkrat, ne želim si, da bi bilo veliko teh družin, ampak glede na dano situacijo, glede na to, da vse bolj ljudje trkajo na naša poslanska vrata poslanskih pisarn, kjer se soočajo s težavami in nam jih tudi obrazlagajo, moram reči, da velikokrat ostanem solznih oči, ko v bistvu res vidim, da enostavno ne zmorejo pokrivati že sedaj, kaj še bo, glede na to, da se dvigajo energenti in nekako težko bodo plačevali vse te stroške v kolikor država ne bo prevzela sistemske ureditve, pa kljub temu, če bodo sistemsko rešile financiranje, je potrebno zagotoviti še dodatna sredstva za socialno pomoč, da bodo ljudje res lahko preživeli zimo in živeli kolikortoliko kvalitetno življenje naprej. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
In v razpravo dajem podprogram, programi socialnega varstva ter amandma Poslanske skupine SAB in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram dolgotrajna oskrba ter amandma poslanskih skupin SDS, NSI in SMC ter amandma poslanske skupine LMŠ. Amandam poslanske skupine SAB in amandma poslanske skupine Levica. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.

43. TRAK: (NM) – 12.30

(nadaljevanje) Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za zdravje ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem najprej podprogram Investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Besedo želi gospod Jože Lenart.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, dovolite mi, da obrazložim kar 10 amandmajev, ki se nanašajo vsebinsko na isto področje, za kaj gre. Glejte, prezračevalni sistemi v času epidemije se je pokazalo, da so praktično nujni in obvezni in bi reševali marsikaj, tako da področje dolgotrajne oskrbe, za področje domov za starejše, za zdravstvene ustanove in pa predvsem za vzgojne ustanove, tako na predšolski vzgoji, na predšolski ravni, za osnovne šole, za srednje šole, za srednje šole, za visoko šolstvo, za varstvo na področju delovnih centrov, za programe socialnega varstva. Na vseh teh področjih dajemo isti predlog za vsebinsko, za rešitev teh prezračevalnih sistemov, ki bi potem omogočili seveda manj »lockdowna«, večjo udeležbo v učnih in vzgojnih programih, manjše obolevanje in seveda na koncu koncev manj smrti. Za vsa ta področja namenjamo dobrih 45 milijonov evrov, da se to uredi. In zato potem dosti lažje pričakujemo naslednje epidemije, ki nam bodo sledile, kljub temu, da bomo to seveda premagali, je potem to seveda stalni standard, da so prezračevalne naprave v vseh bodočih gradnjah tudi obvezne, da potem lažje prebolevamo to krizo, ki smo jo tudi zdaj, s katero smo zdaj soočeni.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Naloge javnega zdravja ter 2 amandmaja Poslanske skupine SAB. Ker ni želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na razpravo o vloženih amandmajih k 9 podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
In v razpravo dajem najprej podprogram podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci, amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SAB. Besedo želi gospa Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa.
Tukaj želimo dodatno zagotoviti sredstva za financiranje epidemije Covid-19 v višini 7 milijonov 700. Zakaj govorimo o takšnem znesku? Stanje duševnega zdravja otrok in mladine ter dostopnosti do strokovne oskrbe na tem področju je v času epidemije postalo več kot problematično. Že prej je bilo težko, ampak danes je toliko težje. In pri reševanju krize duševnega zdravja v šolstvu v resnici ne moremo samo računati na zdravstvo ali socialo, kajti to je že tako ali tako preobremenjeno. Zato je potrebno prioritetno zagotoviti tudi druge vire, saj se napovedujejo velike težave v prihodnjem vključevanju teh mladih posameznikov tudi na trg dela, je nujna investicija v preventivno delovanje, torej v samem šolstvu. Potrebno je okrepiti skrb za duševno zdravje torej v šolah in predvsem s tem, da se okrepijo svetovalne službe, ki so pač tiste prve, ki začnejo s temi mladostniki se pogovarjati, jih začnejo usmerjati. To pomeni tako z vidika pomoči ter celostnega svetovanja otrokom veliko v pomoč in tudi te svetovalne skupine potem sodelujejo z zdravstvenimi ustanovami in tudi s socialnimi, zato je izjemno, izjemno pomembno, da damo več sredstev za to izobraževanje, več sredstev namenimo v šolstvo, kajti zdravje, duševno zdravje otrok je izjemno, izjemno pomembno. Posledice se pa kažejo na družbi. In resnično je potrebno vse tiste indice, ki so, čim prej poskušati zdraviti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje predšolske vzgoje ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.

44. TRAK: (VP) 12.35

(nadaljevanje) V razpravo dajem podprogram Izvajanje osnovnošolskih programov ter amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica, dva amandmaja poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost glasbenega šolstva ter amandma poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov ter amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost višjega šolstva ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost visokega šolstva ter amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SD. Besedico želi mag. Bojana Muršič.
Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Pri tem amandmaju Socialni demokrati želimo zagotoviti 2 milijona dodatnih sredstev za Medicinsko fakulteto Maribor. Pandemija covida je jasno razkrila, da Slovenija zaostaja pri izobraževanju zadostnega števila novih zdravnikov. Pomembno vlogo pri tem pa ima Medicinska fakulteta v Mariboru, na kateri se je, kot je že danes sicer minister povedal, odobrilo število povečanih vpisnih mest, vendar se pa žal ni zagotovilo dodatnega vira financiranja. Zato z amandmajem predlagamo, da se medicinski fakulteti v okviru proračunskih sredstev zagotovijo dodatnih 2 milijona evrov, ki so namenjene za izvajanje visokošolskega študija medicine na tej fakulteti.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 ter amandma poslanskih skupin Levica in LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Ministrstvo za kulturo ter na razpravo o vloženih amandmajih k štirim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem najprej podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost ter amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Založništvo ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ljubiteljska kultura ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Umetnostni programi ter amandma poslanskih skupin Levica in nepovezanih poslancev, amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SD in nepovezani poslanci. Želi kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Sodni postopki ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Besedo želi mag. Meira Hot.
Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi.
Torej v opoziciji smo predlagali amandma, s katerim se v resnici odvzema že odvzeta in obljubljena sredstva, nujno potrebna za delovanje Vrhovnega sodišča. Dejstvo je, na kar opozarjamo že zadnjih nekaj tednov, da je ta vlada kljub temu, da je bil denar obljubljen, da so bili že finančni načrti podani, Sodnemu svetu, Vrhovnemu sodišču, Ustavnemu sodišču, tudi Državnemu svetu, Državnemu zboru enostransko, brez kakršnegakoli dialoga odvzela nujno potrebna sredstva za delovanje.
Če se konkretneje dotaknemo Vrhovnega sodišča. Dejstvo je, da zaradi te covid epidemije, da zaradi delovanja tudi te vlade v preteklem letu, da se je pač pripad zadev na sodiščih izjemno povečal. Dejstvo je, da smo bili opozorjeni, da ravno zaradi tega povečanja se seveda sedaj sodni postopki, tudi vključno s tem, da so bili v določenem trenutku zaustavljeni zaradi pač lockdowna, da so seveda ti sodni postopki sedaj izjemno podaljšali. Naša država ima zelo slabo izkušnjo z dolgotrajnimi sodnimi postopki

45. TRAK: (SB) – 12.40

(nadaljevanje) in zato smo tudi plačali že visoko ceno in dejstvo je, da je potrebno narediti prav vse, d ase to prepreči in da se takoj reagira, zato je Vrhovno sodišče želelo zaposliti 90(?) dodatnih strokovnih sodelavcev, ki bi učinkovito lahko zagotovili, da bodo ti postopki normalno potekali, da bodo normalno delovali naprej. Kljub temu, da so bili predvideni v finančnem načrtu, torej je Vlada enostransko ta sredstva jim ukinila, mi jih sedaj s predlaganim amandmajem vračamo in jaz res apeliram na koalicijo, da ta amandma podpre, ker je zagotavljanje neodvisnega sodstva v danem trenutku še bolj pomembno kot kadarkoli prej, zagotavljanje hitrih sodnih postopkov prav tako. Mislimo, da je amandma legitimen in nujno potrebne in predvsem za učinkovito delovanje zagotavljanja načela delitve oblasti, ker se bojimo, da so bila ta sredstva odvzeta samo iz enega razloga in to je, da sodstvo ni sodilo po godu vladajočih in temu ne sme biti tako. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika Sodni svet Republike Slovenije ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram podporne dejavnosti in administracija ter amandma v Poslanski skupini LMŠ, SD, Levica, SAB in Nepovezani poslanci. Besedo ponovno želi mag. Meria Hot.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Podobno kot pri prejšnjem amandmaju tudi v tem primeru so bila Sodnemu svetu ponovno enostransko odvzeta že obljubljena sredstva, in sicer so bila integralna sredstva za leto 2022 je bila določena kvota v višini 933.518 evrov, ki jih je Sodni svet tudi evidentiral v aplikacijo za pripravo proračuna. Žal so se ta sredstva enostransko znižala, kar pomeni, da bi Sodni svet v resnici moral skozi lastnih sredstev, iz lastnega proračuna zagotavljati tudi sredstva za delo štirih dodeljenih sodnikov, kar v bistvu v končni fazi pomeni, da bo Sodni svet deloval oslabljeno in da bo v resnici ogrožen njegov obstoj. Zato predlagamo, da se povrnejo v osnovni predlagana sredstva, torej da se vrne na številko 933 in da se na ta način zagotovi delovanje tega izjemno pomembnega organa v našem pravosodnem sistemu. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne zaključujem razpravo.
Glasovanje o amandmaji in o posebnem delu predloga sprememb proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek, torej jutri v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo načrta razvojnih programov. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Glasovanje o načrtu razvojnih programov bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v okviru glasovanj v četrtek. S tem tudi prekinjam to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023. Prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna in razpravljali bomo o posameznih delih dopolnjenega predloga proračuna in vloženih amandmajih. Kot posamezni del se šteje splošni del, posebni del in načrt razvojih programov. Prehajamo na obravnavo splošnega dela dopolnjenega predloga proračuna. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ja. Bom odprla listo. Prosim prijavite se. Imamo dve prijavljeni razpravljavki, prva dobi besedo gospa Nataša Sukič, za njo gospa Andreja Zabret. Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
O proračunu za leto 2022 je bilo verjetno že mnogo tega povedanega, ampak jaz bom vseeno podčrtala stvari, ki segajo nenazadnje tudi v leto 2023 in tudi naprej, če se bodo udejanjile nekatere stvari kot so zamišljene. Zdaj niti ni skrivnost, to so povedali že moji poslanski kolegi včeraj, da teh proračunskih dokumentov v Levici ne moremo podpreti. Zakaj ne?

46. TRAK: (SC) – 12.45

(nadaljevanje) Ker pač pomenijo na naši oceni nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike te Vlade. Ta nam namreč s proračunskimi dokumenti do leta 2023 daje jasno in v bistvu zelo enostavno sporočilo. Z davčnimi darili in subvencijami za kapital ter bogate dodatki za najbolj plačane in orožarskimi posli bomo dejansko tako iztrošili oziroma izčrpali naš državni proračun, da se lahko vprašamo kdo bo te zapetke pokrival? Pokrivali jih bodo torej prihodnje Vlade in pa prihodnje generacije morda še celo, ker gre za zelo zelo hude reze. Naj samo omenim davčne odpustki bodo v nekaj letih pomenili vrtanje luknje v državni proračun v rangu 800 milijonov evrov letno, čez nekaj let. Ali si predstavljate kaj to pomeni za državo kot je Republika Slovenija? Si lahko predstavljate kaj pomeni kaj vse bi se dalo narediti s temi 800 milijoni evrov na leto v smislu krepitve socialne države, v smislu nekih investicij, ki so nujne? Recimo krepitve javnega zdravstvenega sistema in tako naprej, da ne omenjam dolgotrajne oskrbe, o katerih se toliko tukaj govori gradnje prepotrebnih domov za starejše in podobno. Čemu smo mi priča? Vlada je po rekordnem primanjkljaju v letu 2020, ki seveda v teh okoliščinah pač je rekorden pa se ne bom sedaj spuščala tukaj v polemike seveda je delno res, da smo v epidemiološki situaciji in je seveda situacija nepredvidljiva, izdatki seveda toliko večji, ampak vendarle videli smo tudi povsem neracionalno porabo. Torej, po rekordnem primanjkljaju leta 2020 mejo proračunske porabe za leto 2021 je dvignila takrat Vlada za dodatnih 670 milijonov. O spremembah proračuna za leto 2022 pa načrtuje dvig odhodkov za 470 milijonov evrov, za leto 2023 pa je že predvideno varčevanje oziroma znižanje proračunskih izdatkov za 580 milijonov evrov. Sedaj naj takoj jasno povem. V Levici smo prepričani, da ni problem v proračunskem trošenju kot takem, ker v Levici se vedno in konsistentno zavzamemo za povečanje izdatkov, za javno zdravstvo, za socialno državo in javne investicije ob hkratnem povečanju seveda proračunskih prihodkov zlasti iz naslova davkov na kapital in premoženje bogatih ne pa obratno to, kar počne Vlada, ki vedno znova daje odpustke ravno tistim, ki te odpustke v bistvu še najmanj potrebujejo v resnici. Ostro torej nasprotujemo vladnemu trošenju javnega denarja za neke družbeno nekoristne namene ob hkratnem nižanju davkov za bogate. Se pravi sedaj boste rekli, da vedno znova to ponavljamo. Recimo 780 milijonov evrov za orožje, ampak ne za orožje kar tako. Ne zato, da se krepi naša varnost tukaj o čemer vas slepijo ves čas in prepričujejo ne. Gre za nabavo orožja, za tuje misije Nata recimo takšne propadle misije kot je bila misija v Afganistanu, ki je popolnoma nasedla misija, kamor smo pa vrgli vsi skupaj ogromno denarja tako za orožje kot seveda za naše ljudi tam. In kam je to šlo? V zraku, po domače povedano. Kar kupujemo bo šlo čez toliko in toliko let za staro železo, ampak ne, tukaj 780 milijonov ni problem in to so hude cifre, kadar imamo v mislih državo nekih takih dimenzij kot je Slovenija, ki v bistvu ni velika država. Potem 900 milijonov evrov za dodatke, ki se v veliki meri iztekajo v žepe preplačanih zdravnikov dvoživk tudi o tem smo ogromno besed zgubili v tem Državnem zboru, ampak premakne se pa nič ne na boljše. Nihče ne vidi kakšna družbena škoda je to in kaj vse bi se dalo narediti

47. TRAK: (TB) – 12.50

(nadaljevanje) bolj racionalno in predvsem v dobro, v javno dobro, v dobro ljudi. Davčni odpustki za najbolje plačane pa, kot sem povedala, bodo državo v kratkem oklestili kar za 800 milijonov evrov letno. 800 milijonov evrov letno. Zakaj? Zato, ker se je to odločila ta Vlada.
Skratka, gre za kup nepotrebnih in skrajno potratnih izdatkov in dejansko lahko rečem, škandaloznih odpustkov, ampak, ko se mi ozremo naokrog, o neki realnosti, ne moremo mimo nekih stisk in dejanskih potreb ljudi, ki celo po cela desetletja kličejo po pomoči. Torej, hočem povedat, to ne leti samo na to Vlado, da se razumemo. Govorim o tem, da bi morali v parlamentu in da bi morale vse vlade Republike Slovenije imeti pred očmi realno stiske ljudi, realne potrebe ljudi, sploh, ko gre za leta ali pa desetletja obupanih klicev na pomoč. In zdaj bom prišla k primeru Anhovo. Vem, da smo ga, zadnje dneve poslušamo ves čas o Anhovem, ampak poslušamo upravičeno, kajne. Zakaj Anhovo? Poglejte, gre za okoljsko skrajno degradirano in obremenjeno območje, še iz časov prejšnje države, kjer je bil problem azbest. Torej, ta kraj vedno znova in še zmeraj in še bolj, kot nekoč, plačuje velik krvni davek zaradi industrijskega onesnaževanja z azbestom, torej nekoč, zdaj s sosežigom, kjer tudi ni posluha za to, da bi se vsaj standardi za sežigalnice in sosežigalnice izenačili in bi se s tem vsaj čuvalo, vsaj malo čuvalo zdravje ljudi, da ne omenjam tega, da se sosežigajo odpadki, ki prihajajo iz Italije, da je trikrat več sosežiga v Anhovem, kot recimo v celjski sežigalnici.
Tako da, to so res hude obremenitve, tako za okolje, kot za zdravje ljudi. No, za nameček pa prebivalce Anhovega ogroža tudi to, da voda, ki teče iz njihovih pip, enostavno ni primerna za pitje. In čeprav prebivalci torej Anhovega, Občine Kanal ob Soči in srednje doline Soče, kot sem rekla, že dobesedno desetletja opozarjajo na svojo stisko, na te zdravstvene in okoljske težave, kot rečeno, nekoč je bil to azbest, danes pa sosežig in pa, onesnažena pitna voda, ampak so zmeraj znova preslišani. In kaj se je zgodilo letos poleti? Seveda se ni zgodilo nič takega, kar bi bilo nekaj povsem novega ali pa nepričakovanega, kajne? Pač, Anhovo je doletela poleg vseh tegob, še ena okoljska nesreča in sicer, do incidenta je prišlo 24. julija zjutraj, ko je zaradi napake pri obratovanju industrijske čistilne naprave družbe Eternit, odpadna voda odtekla v vodovodno omrežje in zaradi onesnaženja vode je bilo resno ogroženo zdravje prebivalk in prebivalcev in so ostali dobesedno brez pitne vode, ki jim navsezadnje, vsem nam pripada, je z Ustavo opredeljeno, da nam pripada.
In, v tem proračunu, za leto 2022 in 2023, je pač treba prisluhniti takšnim zgodbam, takšnim realnim situacijam, ne pa, da se z lahkoto razmetavamo, toliko davčnih odpustkov tam, pa toliko orožja tu, pa to orožje se kar sproti draži, kot vidimo, tako da si niti, da se ti načrti sproti podirajo, kajne, te razne, torej finančne strukture, tu pa ne slišimo preprostega klica na pomoč, ki bi državo stal v dveh letih vsega skupaj milijon 200 tisoč evrov, se pravi, v proračunskem letu 2023 konkretno 700 tisoč evrov in teh 700 tisoč evrov, spoštovane in spoštovani, je treba zagotoviti v tako megalomanskem proračunu, kjer je prostora za vse živo, za marsikaj, kar v resnici ni potrebno, kaj šele da bi bila prioriteta. Prioriteta morajo bit naši ljudje, kjerkoli že so, ali je to Anhovo, ali je to kjerkoli v Sloveniji. Ljudje, njihove stiske in njihove potrebe. Zato smo tukaj.

48. TRAK: (NB) – 12.55

(Nadaljevanje): Konec koncev. In da nadaljujem, trenutno torej tisoč sto ljudi uporablja torej to vodo, ki kaj, ki teče skozi ta industrijski objekt, Salonit Anhovo in seveda prihaja do teh udorov industrijskih odpadnih vod v to kar ljudje potem dobijo skozi pipo, ko jo odprejo doma, po domače povedano. Za nameček, to vodo črpajo iz Soče. V Sočo se izliva Idrijca in v Idrijco se na letni ravni zmeče, spusti, če samo pogledamo živo srebro, 150 ton živega srebra in lahko si predstavljamo kakšna obremenitev je to za zdravje ljudi.
Spoštovani, poglejte! Ali lahko predsednica, opozorite kolege, ki se norca delajo, ko opisujem nek realen problem, zakaj je potrebno v tem proračunu prisluhniti ljudem. Oni se norca delajo iz tega. Kolegi iz SDS. Njim je to smešno, ker ne živijo tam. In to se tiče proračuna, spoštovani, to ni kar neko govorjenje v prazno. Tiče se konkretno 700 tisoč evrov v letu 2023 in 500 tisoč evrov v letu 2022, kar mi predlagamo torej v opoziciji z amandmajem. In zato mislim, da je prav, da to tako dolgo poudarjamo, da boste razumeli, da je življenje sestavljeno iz teh malih, na videz malih zgodb, ne pa iz teh vaših velikih planov, na koncu pa vsega skupaj ničesar ali pa sama potrata. Tako da, treba je zagotoviti tem ljudem, da se jih priklopi na javno vodovodno omrežje Mrzlek, da torej se ne meša več njihova pitna voda z industrijskimi odplakami in se pravi, da je njihova pitna voda speljana skozi privatno firmo Salonit Anhovo. To enostavno ne gre in to vas resnično prosim, da se ne obnašate tako nonšalantno do tega, to bi morali vsi podpreti. To sploh ni debate. Enostavno ni debate. In na tej točki bi se ustavila.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Naslednja razpravljavka je gospa Andreja Zabret. Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Lep pozdrav. Hvala za besedo podpredsednica. Lep pozdrav vsem kolegom in kolegicam!
V teh dneh smo že slišali ogromno nekih stvari kar se tiče proračunov in danes govorimo o proračunu za leto 2023 za katerega vemo, da je nerealen in se bo tudi slej kot prej tudi zgodil nov predlog oziroma sam rebalans proračuna. Zdaj, proračun 2023 temelji na določenih predpostavkah in ocena Umarja, ki se bodo definitivno še korigirale. Te predpostavke so jesenske napovedi Umarja, ki za leto 2021 napoveduje 6,1 odstotno rast, za 2022, 4,7 in pa za leto 2023, 3,3 odstotno rast. Upamo lahko le, da bodo te stopnje rasti ostale vsaj v teh odstotkih, glede na to, da še vedno epidemija se ni končala, in da številke okuženih eksponentno naraščajo. Kar me skrbi pri pripravi proračunov in na kar opozarja tudi Fiskalni svet je tudi to, vemo da so proračuni narejeni na podlagi prejšnjih predlogov proračunov, nenazadnje tudi zaključnega računa in že, če pogledamo pri samem rebalansu za leto 2020, je bila raven odhodkov državnega proračuna postavljena nerealistično visoko in glede na to, da so projekcije za leto 2021 in 2022 narejene na tej osnovi, se ta visoka raven odhodkov enostavno preslikava kar vse naslednje proračune. In predvsem to je pač tudi eden dodaten razlog in pa precejšnje tveganje za neracionalno javno uporabo, za prekomerno

49. TRAK: (NM) – 13.00

(nadaljevanje) trošenje, s tem posledično dolgoročno poslabšanje javnih financ in pa seveda na koncu zadolževanje in pa povišanje javnega dolga. Zdaj vsi vemo, da je težko, ko nekomu nekaj daš, je ponavadi to tudi težko vzeti. Ko režeš, se vedno ljudje potem tudi upirajo. Zato bo zelo težko, namreč eden izmed razlogov, s katerim naj bi se izdatki v letu 2023 nižali, so tudi po besedah ministra, se pravi, nižje plače, ki, kar pomeni, ker ne bo več toliko Covid dodatkov, vendar težko. Vemo, da se je samo od marca 2020 do zdaj porabilo skorajda milijardo evrov za dodatke v zdravstvu. Pa da ni pomote, da ne bo pomote, seveda si jih zaslužijo vsi, vendar vemo pa, kako so se ti dodatki razdeljevali in kdo so jih dobili. Ravno tisti, ki bi si jih najbolj zaslužili, to so medicinske sestre, so jih dobile najmanj. In vsled tega so medicinske sestre tudi odhajale. Nenazadnje odhajale delat tudi v McDonald's. Danes trenutno pa imamo težave s tem kadrom. Tako da težko rečem, poleg tega so se zgodile določene povišanja plač v zdravstvu in socialnem varstvu. Tako da težko predvidevam, da bojo letos, v letu 2023 nižji izdatki za plače. Potem se pravi tudi, da bojo nižji socialni transferji v letu 2023. To seveda upam, da bodo res, da ne bo potrebno, da bo gospodarska situacija tako dobra, da ne bo potrebno in tudi da ne bo več Covida, da ne bo potrebno v takem obsegu intervenirat na podlagi socialnih transferjev. In pa naslednji tudi znižanje materialnih stroškov, kar se tiče samega Covida, to pa seveda verjamem, da če ne bo Covida, da bodo nižji stroški. Zdaj s takim, se pravi, pripravljanjem proračuna, kot ga, kot jih je vlada pripeljala v Državni zbor, ob tako optimističnih številkah na strani odhodkov, ko si, ko poslušamo koalicijo in pa tudi samega ministra, kako je, kako si lahko vse pravzaprav privoščimo z dejstvom, da je denar poceni, da se zadolžujemo po negativni obrestni meri in tako naprej, smo si na podlagi tega, ste si tudi odhodke tako dobrodušno nastavili. In na drugi strani, na strani prihodkov pa v bistvu imamo pa zelo malo virov, kateri bi bili, ki bojo prinesli prihodke v Državni zbor, ampak te prihodke trenutno v večji meri zagotavljamo z zadolževanjem. In tukaj se definitivno postavlja vprašanje, kako bomo v bodoče servisirali javni dolg. Nihče ne osporava, da v letu 2020, ko se je pojavila Covid kriza, niso bili potrebni ukrepi, ki smo jih sprejeli preko 9 PKP. Vsi ti ukrepi so bili sprejeti več ali manj na podlagi preslikanih ukrepov po priporočilih Evropske komisije. Vse države so na ta način sprejemale zakone in vse države trenutno v Evropski uniji so intervenirale in se zadolževale. Res, to je vse res. Vendar Slovenija, v Sloveniji se je v času Covida najhitreje, je najhitreje narastel javni dolg. In to je zaskrbljujoče kljub temu, da je tako lahkotno poslušati, da javni dolg ni problematičen, da to za Slovenijo ne predstavlja kakšnih posebnih težav.

50. TRAK (VI) 13.05

(Nadaljevanje) Kar bi morda tudi omenila, vlada…, zakaj proračuni, recimo, že za leto 2021 oziroma za letošnji proračun bi moral biti prisot…, vlada bi morala prinesti v Državni zbor rebalans, ampak ga ni, ker pravi, da ima za to pravni podlago oziroma da se je spremenila samo ena postavka, in to je kovid postavka. Vendar mi moramo vedeti, da samo za leto 2021 je že, mislim da je zadnja številka preko 30 prerazporeditev iz te kovid postavke, za katere mi enostavno ne vemo za kaj ta vlada troši in isto si boste očitno tudi z ZIPRS-om, ki ga bomo verjetno obravnavali danes in sprejemali jutri, ponovno izglasovali pravico prerazporeditev brez vednosti Državnega zbora. In to ponovno pomeni neracionalno trošenje, netransparentnost in vse, se pravi mimo Državnega zbora.
Predlog proračuna je vlada pospremila tudi z oceno, da gre za optimistično in razvojno naravnanost proračuna s poudarkom na zgodovinsko visokih investicijah. Nihče ne osporava ali pa problematizira investicij. Tudi jaz osebno jih ne, ker vemo, da javne investicije kratkoročno pomembno prispevajo k zagonu gospodarstva. Dolgoročno pa k dvigu odpornost in povečanju gospodarskega potenciala. Vendar pa vsi opozarjamo na to, daje predvsem pomembno leto, če so ustrezno usmerjene in pa učinkovito izvedene. Namreč, določene gradbene stvari, ki so krožišča, ceste po raznih občinah, to pač niso investicije v razvojnem smislu in razvojnem preboju Slovenije, o čemer ves čas govorite, da so to investicije, ki bodo v bodoče prinašale dodano vrednost. Vemo, da imamo ogromen potencial črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer naj bi bile investicije vendar, ja, govorimo o investicijah o zelenem, digitalnem preboju, o investicijah, ki bodo prinašale v prihodnjih letih dodano vrednost. Res je, da je Evropska komisija naš načrt za okrevanje in odpornost že potrdila, vendar to ne pomeni, da jeta načrt tudi kvaliteten in dober za Slovenijo. Namreč, vemo kako se je ta načrt za okrevanje in odpornost tudi pripravljal. Dolgo časa je bil v tajnosti, da ga splošna javnost niti ni videla in tudi ni bila vključena ne stroka, univerze in tako naprej.
Še nekaj mogoče okoli proračunskega manjka in javnega dolga. V proračunu 2023 se kljub temu, da se minimalno še pričakuje kovid stroškov in da se pričakuje gospodarska rast še vedno predvideva velik proračunski manjko v višini 1,6 milijarde. Če pogledamo ob, samo letos, recimo ob 6 % gospodarski rasti bomo imeli enak primanjkljaj kot lani, ko so bili javnofinančni prihodki bistveno manjši. To pač res kaže, da proračuni niso razvojno naravnani in predvsem v res iskrenem namenu zmanjševanju javnega dolga.
Kar se tiče javnega dolga sem že povedala, da me skrbi v bodoče servisiranje tega dolga. Namreč, v letu 2019 smo imeli javni dolg 29,8 milijard, leta 2022 naj bi bil javni dolg 44 milijard. Samo v štirih letih se bo javni dolg povečal za 15 milijard. Govorimo res o ogromnih številkah

51. TRAK: (VP) 13.10

(nadaljevanje) in to za Slovenijo ni majhna številka. In to, da se minister hvali ali pravi, da je javni dolg še vedno pod povprečjem evropske monetarne unije, je v relativnem odstotku na BDP mogoče že res. Vendar večkrat je bilo že v teh dneh slišati, da je bila Slovenija tudi leta 2013, ko je bil javni dolg 45 % BDP, tik pred bankrotom. In to zdaj niso neke floskule in neke opozicijske mantre, ampak dejstvo je, da za majhne države kot je Slovenija, je še toliko bolj pomembno, kakšen javni dolg ima. Predvsem pa je pomembna ne toliko kot višina javnega dolga struktura javnega dolga. In Slovenija vemo, da je večji del zadolžena na tujem trgu. In to ni isto kot je recimo, ne vem, Japonska, Amerika, ki so večinoma zadolžene na notranjem trgu, ki se lahko drugače pogajajo s svojimi dolžniki kot mi, ko nam tuji investitorji in tudi tuje valute odkupujejo naše obveznice. In po eni strani je tudi dejstvo, kako primeren je, visok je javni dolg, pravzaprav ocenjujejo tudi finančni trgi. In trenutno v času te krize, covid krize, so v bistvu vsi investitorji ali pa finančni trgi zadovoljni. Zato, ker vedo, da vse obveznice, ki pridejo na trg, jih trenutno več ali manj vse odkupi Evropska centralna banka in s tem se pač drži tudi cena zadolževanja za vse evropske države na več ali manj istem nivoju. In to, da se mi zadolžujemo poceni, po negativni obrestni meri, trenutno to ni neka naša posebna sposobnost. Namreč tudi Grčija, pa vemo, da ima skoraj 200 % na BDP visok javni dolg, tudi Grčija se je zadolževala po negativni obrestni meri. Poleg tega v tem času covid krize nobena država ni izgubila bonitetne ocene. Je pa zelo odvisno, kako bodo, kako, v kakšnem stanju javnih financ bomo prišli iz te krize, to je pa zelo pomembno. In z visokim javnim dolgom, ko bomo imeli mi težave, takrat Slovenija ne bo problem Evropske unije, ampak težave Slovenije bodo problemi Slovenije. V primeru, če bi imela pa, ne vem, neka Italija težave, bo pa problem Evropske unije in Italije. Tako, da je zato toliko bolj pomembno, da smo pri zadolževanju previdni. Predvsem pa če se že zadolžujemo, da se zadolžujemo zares za stvari, za investicije, ki bodo v bodoče prinašale dodano vrednost, ne pa pač za tekoče izdatke. Vemo, da pri nas tekoči izdatki nesorazmerno rastejo in že do zdaj je bil proračun obremenjen z najmanj 95 % vseh zakonskih obveznosti, ki jih mora država poravnavati. In s takim porastom tekočih izdatkov smo mi pač že preko 100 %. In po tej projekciji pač naši proračuni še kar lep čas ne morejo biti pozitivni in če tako pogledamo, se bomo morali še nekaj časa zadolževati. Razen, ne vem, če bomo začeli jemati tudi kakšne pridobljene pravice.
Tako, da, kot sem že omenila, da je predvsem pomembno, da je vprašanje, kaj bo takrat, ko bomo zopet odvisni od lastne bonitete in ko se ne bomo mogli več zanesti na odkupe obveznic Evropske centralne banke, vemo, da slej ko prej se bodo ti odkupi zmanjševali in končali,

52. TRAK: (SB) – 13.15

(nadaljevanje poleg tega se bo tudi obrestna mera počasi višala in takrat se bo pokazalo kako kvalitetne, kako zdrave in kako robustne javne finance imamo v Sloveniji. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo. Postopek teče. Besedo ima Maša Kociper. Izvolite.

MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.
Jaz bi se na to temo proračuna dotaknila samo še nekaterih amandmajev zato, ker mislim, da je naša predsednica Alenka Bratušek in kolegi Rajh, Bandelli in Starović že zelo veliko povedali o tem kaj nas pri tem proračunu na splošno moti in kje so naši glavni pomisleki. Tudi jaz osebno razumem, da smo bili v tej državi soočeni z neko posebno situacijo s koronakrizo, ki je presenetila ne samo našo državo, ampak ves svet, razumem, da je bilo treba odreagirati na hitro, ampak ne razumem pa, da se delajo neke stvari brez nekega dolgoročnega premisleka kaj za to državo to pomeni v prihodnje. Ne glede na to kakšna Vlada bo, čigava Vlada, to je naša skupna država in ko se sprejemajo neke odločitve tudi o tem koliko se zadolžiti več kot 40 milijard bo znašal javni dolg konec leta 2021, 4 milijarde, pardon, in jaz mislim, da je to nekaj kar bi nas moralo vse skrbeti.
Za amandmaje, ki smo jih pa v SAB včeraj sopodpisali, bi se pa jaz skoncentrirala samo na par stvari, drugo so kolegi že predstavili, in sicer tudi v letu 2023 mislimo, da je potrebno posebno pozornost nameniti duševnemu zdravju otrok in odraslih. Duševno zdravje je nekaj kar se je v zadnjih dveh letih kot posledica koronakrize izkazalo kot zelo, zelo pereče vprašanje. Veliko smo v Državnem zboru govorili o tem kakšne posledice na mlade, na otroke in na mladostnike ima celotna kriza, zlasti pa tisto obdobje, ko niso hodili v šolo, enako pa velja in to sporočajo strokovnjaki, to ni zraslo na betici kakšnega politika, tudi za odrasle. Jaz sem pretresena, pred dvema dnevoma bila seznanjena, da je tudi na srednji šoli kjer je moj sin ponovno si vzelo življenje eno mlado dekle, 4. letnik srednje šole in ko sem govorila s predstojnico oddelka za otroško psihiatrijo je povedala, da je teh problemov v zadnjih letih bistveno, bistveno več. V zadnjih dveh letih se je bistveno povečala ne samo samomorilnost, o čemer zdaj govorim, ampak tudi različne oblike depresije, samokaznovalnega vedenja, destruktivnega vedenja, nasilnega vedenja in tako naprej in zato se mi zdi, da bi kot država, če se hočemo izogniti velikim težavam morali temu nameniti ustrezno pozornost. Na vse poslanske skupine ne samo na poslansko skupino Alenke Bratušek so se obrnili predstavniki tega Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pripravili amandmaje, ki smo jih mi vložili in tudi opozorili na resolucijo nacionalnega programa duševnega zdravja, ki predvideva en kup ukrepov, ki bi jih bilo potrebno implementirati in tukaj imate dva amandmaja, za katere bi mi v SAB lepo prosili, da se uveljavita. S prvim amandmajem se namenjajo dodatna sredstva v višini milijon 500 tisoč evrov v letu 2023 in sicer na programu 17.06, gre za akcijski načrt nacionalnega programa duševnega zdravja od leta 2021 do 2023 za program krepitve duševnega zdravja, preprečevanje razvoja težav v duševnem zdravju, zgodnjih intervencij ter psihosocialne podpore pri ranljivih posameznikih in skupinah s težavami v duševnem zdravju.

53. TRAK: (SC) – 13.20

(nadaljevanje) Skratka, dodatna sredstva za to področje, kjer bodo potrebni dodatni strokovnjaki in dodatni napori, da se to področje reši. Pod ta sredstva recimo sodijo tudi nekateri že prepoznavni programi, ki jih bo treba še okrepiti recimo ta telefon za mladostnike TOM, kjer poročajo o izrazitem porastu povpraševanja po njihovih storitvah. Spremenila se je tudi vsebina problematike, zaradi katere mladostniki kličejo in veliko te spremenjene problematike je vezano prav na težave, ki so povezane s tem specifičnim obdobjem korona virusa, ko mladi ne morejo se družiti normalno, ko so jim nekatere aktivnosti zelo otežene, ko se v nekih med vrstniških odnosih ne morejo sprostiti in recimo deliti svoje stiske in tako naprej. Če so bili pred epidemijo klici namenjeni med vrstniškim odnosom ljubezni, spolnosti in tako naprej pišejo v tej prošnji za sprejem amandmaja. Sedaj prevladujejo klici, zaradi nerazumevanja v družini, zaradi nasilja v družini in med vrstnimi samomorilnih mislih in samo poškodovanega vedenja. Enako, kar govorim za mladostnike velja tudi za starejše vključno sem štejemo tudi že študente, kjer se opaža porast tesnobnih motenj, depresije, stresa, stisk, zaradi problemov z eksistenčno situacijo, osamljenostjo in tako naprej. Tako da tukaj bi nujna bila ta intervencija v obliki denarja, da bi se lahko to področje okrepilo in da bi lahko v prihodnosti od delali tako kot je treba strokovnjaki in da bi se strokovnjaki še okrepili.
Drugi program je 820 tisoč tudi pri uporabniku 2711 Ministrstvo za zdravje se v okvir politike zdravstveno varstvo v okviru glavnega programa 1706 program javnega zdravja poveča podprogram 170601 naloge javnega zdravja. To je pa, če preberem, z amandmajem so namenjena dodatna sredstva v višini 820 tisoč evrov za izvajanje javne službe v okviru NIJZ za opravljanje implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja in potem v amandmaju detajlno zapisano kaj vse pod ta program spada.
Drugi amandma, na katerega bi rada opozorila je pa amandma, ki pokriva isto področje oziroma dva amandmaja, ampak spada pod Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in sicer se pri uporabniku 330 Ministrstvo za izobraževanje v okviru politike 19 izobraževanje in šport v okviru glavnega programa 1901 poveča podprogram 190102 podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa v vrednosti 500 tisoč evrov in sicer za vzgojno izobraževalno delo to je pa za te razne strokovne delavce in druge svetovalce, zato da bodo v okviru osnovnih in srednjih šol pravočasno lahko zasledili te mlade, ki so v stiski in jim pomagali in jih obrnili na strokovnjake, o katerem sem govorila prej. Teh 500 tisoč je konkretno namenjenih za izobraževanje svetovalnih delavcev in ravnatelje za področje krepitve in podpore duševnemu zdravju v vzgojno izobraževalnih ustanovah ter za izobraževanje razrednikov na področju kompetenc za vodenje razredov v smeri krepitve duševnega zdravja učencev in dijakov. Jaz sem govorila z eno svetovalko na tem področju in povedala je kako je tukaj potrebno ne samo, da imajo na šoli enega svetovalca, ki je o tem podučen, ampak kako je potrebno v tej situaciji širše izobraziti zaposlene tudi učitelje, ki so, potem razredniki, da se bodo na razrednih urah pogovarjali z otroci o teh stiskah in jim že tam pomagali oziroma jim že tam dali vedeti, da so na voljo različne oblike pomoči, ki se jih lahko poslužijo in potem zelo podobno je še drugi amandma pri tem istem uporabniku 7 milijonov 500 tisoč. Tukaj je pa tudi ta dodatna sredstva so prav za dodatne zaposlitve svetovalnih delavcev v osnovnih šolah. Tako da namen moje razprave je res še enkrat poudariti kako pomembno

54. TRAK: (NM) – 13.25

(nadaljevanje) je to področje. Jaz vem, da je v tej državi zelo popularno gradit ceste in krožišča in tako naprej, ampak če bomo mi imeli čez nekaj let psihično poškodovane posameznike, ki jih bo morda doživljenjsko zaznamovalo to obdobje korone in te stiske, s katerimi se soočajo, zna imeti naš zdravstveni sistem in celotni sistem velike, velike težave, ki bi jih lahko s temi programi preprečili. In za konec samo še en amandma, to je pa pravzaprav več amandmajev, namenjenih za mediacije, in sicer, kot veste, sem že dolga leta podpornica mediacij, mediacije, postopek sporazumnega reševanja sporov, kjer si 2 stranki v sporu s pomočjo mediacije prizadevata, da bi našli skupno rešitev. Mediacije so se v zadnjih letih precej uveljavile, so se precej razširile in imajo izjemne pozitivne lastnosti. Če pustim možnost tistega, ki je v sporu, da sam sooblikuje rešitev in postopek, v katerem bo do te rešitve prišlo, kar se mi itak zdi najbolj pomembno, bi morda poudarila tukaj pluse, ki jih ima od mediacije država. V vseh programih mediacij, ki se v Sloveniji izvajajo na sodiščih, kajti tukaj imamo podatke, se 30 % strank, ki jim je ponujena mediacija, odloči za mediacijo. Se pravi v eni tretjini zadev, kjer je mediacija ljudem ponujena, ki že imajo spor na sodišču, dasta obe stranki soglasje. Od te ene tretjine zadev se jih 50 %, gledano v povprečju, že vsa leta je ta odstotek od 48 do 52 % mediacij, konča s poravnavo, se pravi stranke se dogovorijo o rešitvi. Kaj to pomeni za državo? To za državo pomeni, da ni sojenja v tej zadevi, se pravi ni glavne obravnave, ni sklicevanja glavnih obravnav, ni vabljenja prič, ni vabljenja strank, ni dela na glavni obravnavi, kjer dela sodnik, ni dela zapisničarke, ni dela vpisničarjev, ki to urejajo, ni večih dnevov in mesecev postopka, na katerem se te glavne obravnave opravljajo. In potem za sodnika ni pisanja sodbe. Ker je sporazumno končan spor, ni pritožbe na višje sodišče, se pravi razbremenimo višja sodišča. Ker ni odločanja na višjem sodišču, ni vrnitve v ponovno sojenje, kar znova obremenjuje prvostopenjskega sodišča. Ker ni odločanja na višjem sodišču, ni dela za višje sodnike, vpisničarke in zapisnikarje na višjem sodišču. Ni izvršilnih postopkov v teh zadevah, ker se ljudje dogovorijo. Prihranki so enormni. Ne glede na to, da na to vseskozi opozarjam, se stalno manjšajo sredstva za mediacije. Še posebni problem so mediacije v družinskih zadevah, to ni problem tega proračuna, ki se že nekaj let namesto iz proračuna krijejo iz evropskih sredstev. Tam gre še pa posebej za otroke, za odnose v družini, za korist otroka in tako naprej. Skratka nismo znali drugače, kot da smo pri posameznih sodiščih, ki izvajajo sodišču, pridružene programe mediacij predvideli dodatna sredstva. To so minimalna sredstva, po 5 tisoč evrov, ki pa lahko glede na to, kako nizka je cena mediatorja, pomenijo kar nekaj uspešnih mediacij. In zato vas seveda prosim, zlasti ministrstvo in pa seveda poslance, da premislite, da se ti minimalni zneski namenijo v ta namen in da se ta amandma podpre.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
V proračunu za leto 2023 je mogoče razbrati proračunsko strategijo, ki ob pričakovanem post-epidemijskem konjunkturnem pojemanju postavlja kot svojo Arhimedovo točko postopno finančno konsolidacijo. Fiskalna politika se je pri nas na Slovenskem znašla v središču politične razprave. Konsolidacija, postopna konsolidacija javnih financ po izrazitem epidemijskem šoku je kajpada potrebna. Ne strinjamo pa se glede

55. TRAK: (VP) 13.30

(nadaljevanje) vrstnega reda in kombinacije ukrepov, ki jih je pri tem potrebno izvesti. Tukaj imamo zelo različne poglede. Temeljni problem pa ostaja, kako s fiskalno in drugimi politikami spodbujati gospodarsko rast, povečevati konkurenčnost in ohranjati socialno vzdržnost. Tu je kajpada potrebno dodati še odpravljanje posledic, ki jih je povzročila epidemija. Tu ne gre zgolj za tehnično, ampak gre tudi za vsebinsko razreševanje problemov. Logika politično-ekonomskih ciklov je neizprosna. Zakonodajna in izvršna veja oblasti morata začeti s kratkoročnimi ukrepi. Glede tega mislim, da se strinjamo, da se kratkoročni ukrepi sproti izvajajo. Hkrati pa je potrebna tudi konsistentna zastavitev srednjeročnih in dolgoročnih strukturnih reform.
Na področju javnih financ vladajo trenutno izrazito nestalne in nestabilne razmere. Te razmere so omejitveni dejavnik, zato moramo politiki in načrtovalci kakršnihkoli reform paziti zlasti na časovno komponento. Kratkoročnih težav se ne da razreševati s strukturnimi reformami, ki delujejo na srednji ali pa na dolgi rok. Ne moremo z zdravstveno ali pa pokojninsko reformo reševati trenutnih proračunskih težav, ravno tako, denimo, reforma javne uprave in racionalizacija stroškov javnega sektorja zahtevata predvsem dober javni management in čas strukturnega prilagajanja. Vlada si z vidika vodenja ekonomskih politik ne sme zadati prevelikega števila ciljev glede na število razpoložljivih inštrumentov in glede na število možnosti ukrepanja zato, da se izogne zanki vodenja ekonomskih politik, kjer njihovi učinki ne pridejo sočasno z ukrepi in zlasti sočasno z njihovimi stroški.
Usklajevanje javnih prihodkov in odhodkov je najpomembnejša naloga proračunske politike v posameznem proračunskem letu in seveda nič drugače ni za leto 2023. Mislim, da gre pri predlaganem proračunu za leto 2023 za nekoliko specifično slovensko približevanje dveh konceptov države – regulatorne države in razvojne države. Koncept regulatorne države prevladuje v ekonomskem in v intelektualnem prostoru. Utemeljen je na tradiciji neoklasične ekonomske šole. V skladu z njenimi nauki mora država zagotoviti pravni in regulatorni ambient, v katerem bo lahko svobodno tržišče neovirano realiziralo svoj razvojni potencial. V radikalni interpretaciji tega koncepta je država samo motnja v razvoju in manjša kot je hitreje se bo razvijala. V slovenskem vsakdanu se je ta koncept prepoznaval, poudarjam predvsem na preteklik, se je ta koncept prepoznaval skozi insistiranje, da so vsi gospodarski problemi vezani za slabo poslovno okolje, za slabo delo institucij, za visoko stopnjo korupcije in defekte na področju vladavine prava. Nasprotni koncept regulatorni državi je razvojna država. V tem konceptu igra država aktivno vlogo v industrijski politiki in pri restrukturiranju ekonomskega prostora. To pomeni, da država neposredno intervenira, vpliva na tržne procese in jih usmerja na pot, ki bi morala pospešiti gospodarski razvoj. Ta koncept so tranzicijske države, kamor je seveda spadala tudi Slovenija, v veliki meri zapustile. Pojasnjeno je bilo, da je bil kompromitiran v socialističnem obdobju. Danes vidimo, da so se pogledi na slovenskem glede tega kar korenito spremenili. Prav tako bi naj izkušnje kazale, da je planiranje gospodarskega razvoja ali popolnoma nesmiselno ali pa inferiorno glede na prednosti, ki jih prinaša neovirano delovanje tržnih sil. V tej dihotomiji med regulatorno in razvojno državo pa obstajata vsaj dva problema.

56. TRAK: (NB) – 13.35

(Nadaljevanje): Prvi problem je povezan z dejstvom, da gre za vsiljevanje umetne delitve in razdvajanja integralnih funkcij države. Razvojna država ne izključuje regulatornih segmentov, vsaka država vključujoč razvojno, bi morala biti istočasno tudi regulatorna, brez regulatornih institucij se tudi razvojna funkcija države ne more ustrezno uresničiti. Po drugi strani pa v konceptu regulativne države ni prostora za njeno aktivno razvojno vlogo, ker bi naj ta vloga bila prepuščena tržišču. Lahko si samo predstavljamo kako bi to izgledalo v slovenski praksi od marca 2020, če bi vse skupaj prepuščali zgolj tržišču. Gospodarska zgodovina jasno izkazuje, da so vse razvite države prehajale skozi dolga, tudi nekaj stoletna obdobja v katerih je bila aktivna vloga države ključna za njihov razvoj. Tak razvoj je bil podprt z močnimi državnimi intervencijami na nivoju in v obsegu, ki ga je dopuščal zgodovinski trenutek. Mi smo danes v zgodovinskem trenutku, sprejemamo proračun za leto 2023 v kakšnem ta država še ni bila glede stanja svojih javnih financ. In pri gospodarskem razvoju so bile najuspešnejše ravno države, ki so upravljale s svojim razvojem in ga niso prepuščale samo tržnim zakonitostim. Ni pa enotnega recepta za razvoj, obstajajo pa skupne komponente gospodarskega uspeha. Vsi uspešni modeli temeljijo na integriranosti v svetovno ekonomijo, v veliki gibljivosti delovne sile, v visoki stopnji varčevanja in visoki stopnji investicij. V razvoju gospodarstva, v razvoju državne ekonomije, imajo pomembno vlogo aktivne in pragmatične Vlade, ki so posvečene ekonomskemu razvoju, predvsem pa Vlade, ki so pripravljene razumno eksperimentirati. Splošni del predlaganega proračuna za leto 2023 kaže, da država načrtuje za 11 milijard in 842 milijonov evrov prihodkov in 13 milijard in 360 milijonov evrov odhodkov. Če pogledamo najprej prihodkovno strukturo, se pravi, teh 11 milijard in 842 milijonov evrov, potem lahko ugotovimo, da davčni prihodki tvorijo 9 milijard in 698 milijonov evrov, kar skupaj pomeni 81,90 % celotnih prihodkov. Se pravi, samo davčni prihodki pomenijo več kot štiri-petine vseh prihodkov državnega proračuna. Po velikosti so druga prejeta sredstva iz držav Evropske unije in drugih držav z 12,3 %, milijardo in 455 milijonov, tretji so po velikosti nedavčni prihodki s 4,5 %, četrti kapitalski prihodki z dobrim odstotkom prejete donacije in transferni prihodki pa skupaj tvorijo dobro desetinko odstotka. Torej, davčni prihodki so v strukturi celotnih prihodkov proračuna odločilni, je pa res, da je znotraj davčnih prihodkov so štiri davčne vrste, ki tvorijo pravzaprav nekaj manj kot 74 % celotnih prihodkov, to se pravi, dohodnina, davek od dohodkov upravnih oseb, davek na dodano vrednost in trošarine. Jaz mislim, gospe in gospodje, da je to ključno poudariti, neodvisno od tega kdo bo v Sloveniji v bodoče upravljal izvršno oblast in neodvisno od tega kakšne ideje bo imel v zvezi z davčno politiko države. Če pogledamo načrtovano strukturo davčnih prihodkov v letu 2023, so stvari nedvoumne. Davek na dodano vrednost predstavlja 37 % vseh prihodkov.

57. TRAK: (TB) – 13.40

(nadaljevanje) Druga po velikosti je dohodnina, dobrih 15 %, tretje so trošarine 12 in pol odstotkov in četrti je davek od dohodkov pravnih oseb, nekaj manj kot 10 %. To je potrebno poudariti predvsem za voljo tega, ker bi kakršnokoli poseganje v velikost bodočih prihodkov na teh štirih davčnih vrstah lahko izrazito okrnilo prihodkovno zmožnost državnega proračuna. Na drugi strani bi to lahko tudi povečalo, v kolikor bi se prihodki zmanjševali, proračunski primanjkljaj in tukaj je potrebno biti previden, zlasti zaradi tega, ker se je v Sloveniji uveljavilo prepričanje, da je trenutno, trenutna velikost davčnih prihodkov že na takšni meri, da jo je možno začeti postopno reducirati. To preprosto ne drži. V Sloveniji v fiskalni politiki moramo na prihodkovni strani paziti predvsem na to, da bomo prihodke sprotno povečevali, ne pa, da jih bomo z lastnimi potezami zniževali. To preprosto, ne samo dolgoročno, to tudi kratkoročno ne vzdrži, če si ne želimo sami sebi še dodatno povzročati težave. Dovolj težav nam je povzročil, tako ali tako, že virus.
Na odhodkovni strani proračuna je kakor rečeno, predvidenih odhodkov 13 milijard in 360 milijonov evrov. Tu pa mislim, da gre za debato, ki bi jo kazalo vzpostaviti zdaj, ker gre namreč za proračun, ki se bo začel izvrševati šele čez dobro leto in mesec dni, ko bi bilo dobro pogledati, ali smo v Sloveniji pripravljeni tudi zmanjševati proračunske odhodke. Kakor veste, smo oba proračuna, tako spremembe, Predlog sprememb za 2022. leto in proračun za 2023. leto, obravnavali na matičnem delovnem telesu na Odboru za finance, kateremu predsedujem in v vseh teh, skoraj petnajstih urah razprav, nisem zasledil niti ene razprave, kjer bi kdorkoli od poslank ali pa poslancev govoril o tem, kako zmanjšati predvidene odhodke, tudi v kontekstu povečanega javnega dolga ali pa, tako kot nekateri pravijo, popolnoma nesprejemljivega, nesprejemljivo visokega proračunskega primanjkljaja, načrtovanega tudi za 2023. leto.
Če mi pogledamo po programski strukturi odhodkov proračuna za leto 2023, potem so jasne zadeve, ki so primerljive s tem, kar se določa za leto 2022, z nekaterimi minimalnimi odstopanji. Toda, ključno, največ odhodkov bo državni proračun namenil politiki izobraževanje in šport, 2 milijardi in 173 milijonov evrov. Po odhodkovni velikosti je druga politika socialne varnosti, milijardo in 562 milijonov evrov. Na tretjem mestu pa so investicije v promet in prometno infrastrukturo, milijarda in 239 milijonov evrov. Mi imamo tukaj seveda še tudi izredno visoke obveznosti sofinanciranja pokojninske blagajne, ki so za leto 2023 predvidene v višini milijarda in 176 milijonov evrov, toda, tukaj gre tako ali tako za z zakonom prevzete obveznosti, ki se iz leta v leto gibljejo približno v enakem obsegu.
Nekoliko nižje, pod milijardo odhodkov, je politika, obramba in zaščita, 818 milijonov evrov, potem pa si sledijo notranje zadeve in varnost, 570 milijonov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana, 575 milijonov in pa znanost in informacijska družba, malo manj kot 500 milijonov, 489. Namenoma govorim o tistih politikah, ki so odhodkovno najbolj intenzivne, zato ker želim prikazati težavo, ki se ji kaže, na kateri politiki, na katerem glavnem

58. TRAK (VI) 13.45

(Nadaljevanje) programu in na katerem podprogramu zmanjševati odhodke. Ker zmanjševanje odhodkov bi hkrati pomenilo ob ohranjanju načrtovanih prihodkov zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. Te debate do sedaj nismo imeli. Nihče do sedaj ni izpostavil na kateri politiki na katerem glavnem programu in na katerem podprogramu zniževati odhodke. Nenehno in kar naprej se poudarja samo višina javnega dolga. Nikoli ali pa skoraj nikoli pa se ne omeni in ne pove zakaj je bil ta javni dolg namenjen. V glavnem slišimo samo gostilniško aufbikarstvo o te, da je bil javni dolg netransparentno ali pa neracionalno porabljen. In sprašujem vas ali je resnično vse skupaj tako neracionalno, če pa je država za kovid ukrepe, za sanacijo stanja povzročene s kovid ukrepi do 4. novembra letošnjega leta, se pravi vključno z letom 2020, porabila 4 milijarde in pol evrov. Ali je bilo resnično vse skupaj tako nesmiselno, če je bilo za ukrepe za ohranjanje delovnih mest, poudarjam za ukrepe za ohranjanje delovnih mest namenjenih milijardo in 800 milijonov evrov. In ne pozabite, tako Urad za makroekonomske analize in razvoj kakor Fiskalni svet te ukrepe ocenjujeta kot smiselne in predvsem kot ukrepe, ki so bili glavni generator okrevanja gospodarstva, zmanjševanja stopnja brezposelnosti in povečevanja gospodarske rasti. Ali je resnično bilo tako nesmiselno v ukrepe za tekoče delovanje javnih storitev nameniti milijardo in 548 milijonov evrov. To je nekaj kar velja resni premisliti. Ali pa, denimo, ali je resnično bilo tako nesmiselno v ukrepe za povračilo fiksnih stroškov nameniti 320 milijonov evrov in tako naprej in tako dalje.
Ko govorimo o javnem dolgu sem že prej omenil, da je seveda možno ga zniževati s tem, da se proračunski odhodki reducirajo. Toda, gospe in gospodje, kakršnokoli varčevanje ima tudi svoje zakonitosti. Govorim pa seveda o varčevanju države, ne o varčevanju posameznika, gospodinjstva ali pa podjetja. Čemu je pravzaprav namenjena politika varčevanja? Bolj ali manj je poznano, da so politike strogega varčevanja utemeljene na popolnoma zgrešenem načinu razmišljanja in da proizvajajo učinke nasprotne od zaželenih. Napaka je namreč v tem, da zagovorniki varčevanja ne prepoznavajo, da država za razliko od posameznikov, gospodinjstev ali pa podjetij ne more pričakovati, da bodo njeni prihodki ostali na enakem nivoju, potem ko bo zmanjšala porabo. Če se posameznik odloči, da ne bo kupil določene dobrine bo prihranil denar in bo za toliko bogatejši. Toda država ne more varčevati na isti način. Če država začne zmanjševati potrošnjo v obdobju, ko je potrošnja zasebnega sektorja nizka ali pa celo pada, bo seštevek potrošnje zasebnega in državnega sektorja nadaljeval padanje s še večjo hitrostjo. In ta seštevek, gospe in gospodje, je naš nacionalni dohodek. Država, ki varčuje z zmanjševanjem stroškov realizira padec nacionalnega dohodka in fiskalnih prilivov, za razliko od gospodinjstev in podjetij, država, ki v kriznem obdobju zmanjšuje svojo potrošnjo v resnici prispeva k nadaljnjem padanju nacionalnega dohodka. In tu seveda imamo težavo, ne samo mi, katerakoli država zaradi značilnosti, ki se je zgodila po finančni krizi, ki se je začela leta 2008. Takrat so se namreč popolnoma ločili finančni trgi od realnega stanja

59. TRAK: (SC) – 13.50

(nadaljevanje) kapitalistične proizvodnje, zato je vsak nivo fiskalnih stimulansov države lahko istočasno previsok ali pa nezadosten. Nezadosten zato, ker ne bo ustvaril dovolj velikega števila dobrih delovnih mest, previsok pa, zaradi nizke profitabilnosti in visoke zadolženosti mnogih podjetij, kjer bi lahko že minimalno povečanje obrestnih mer neizogibno povzročilo kaskado stečajev ali pa morda celo kakšne pretrese na borzi.
Gospe in gospodje, mislim da je potrebno pri proračunski razpravi omeniti še nekaj, kar se v Sloveniji zadnji dve leti pojavlja kot stalnica, nekaj mimo česar ne moremo tudi danes je bilo v tej dvorani to slišati. In sicer, gre za očitek o popolni ne transparentnosti porabe proračunskega denarja. Tudi v razpravi na delovnem telesu o proračunu za leto 2023 so nekateri nekoliko futurološko usmerjeni poslanke in poslanci že vedeli, da bo poraba ne transparentna. Mi bomo, gospe in gospodje, v okviru te seje Državnega zbora v torek 23. obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2020, zato o tem danes ne bom kaj veliko govoril. Bi pa glede ne transparentnosti porabe proračunskih sredstev želel opozoriti na tisto, kar je Računsko sodišče storilo v zvezi z zaključnim računom proračuna za leto 2020. Ne pozabimo vsi skupaj, da smo celo leto 2020 poslušali na vseh delovnih telesih in na vseh sejah Državnega zbora kako se proračunski denar porablja ne transparentno in kako mi v Državnem zboru sploh ne vemo kaj Vlada počne s proračunskim denarjem. Državni revizorji so naredili pregled revizijski postopek splošnega dela in posebnega dela zaključnega računa in kaj so ugotovili. V splošnem delu so izdali pozitivno mnenje, to se pravi, bilanca prihodkov in odhodkov, račun financiranja, račun finančnih terjatev, naložb vrhovni državni revizorji izdajo pozitivno mnenje. Pri nas poslušamo o ne transparentni porabi. Ravno tako, kar se tiče posebnega dela tisto, kar se nanaša na porabo proračunskih porabnikov. Izdano je bilo mnenje s pridržkom. Od vseh ministrstev samo 3 morajo podati odzivno poročilo to so Ministrstvo za notranje zadeve, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za kulturo in morajo podati odzivno poročilo, zato ker niso med revizijskim postopkom uspeli odpraviti ugotovljenih nepravilnosti. Tukaj gre za milijone poslovnih dogodkov, ki so bili opravljeni. To seveda v Sloveniji se je mnenje Računskega sodišča v zvezi z zaključnim računom obravnavala kot nekaj popolnoma nepomembnega, ampak kaže se pa, da vsi tisti učinki o ne transparentni porabi so bili z mnenjem vrhovne revizijske institucije v tej državi postavljeni v milo rečeno čudno luč in to se mi zdi pomembno poudariti kot zaključek razprave o proračunu za leto 2023, zato ker to demagoško ropotanje o ne transparentni porabi nima absolutno nikakršne podlage v državni revizijski praksi. Sociopatologija tega omenjenega sporadičnega, da ne rečem permanentnega izživljanja pa neposredno in metaforično demonstrira v kakšni družbi mi pravzaprav živimo. Drastično razkriva iznakaženost in izkrivljenost posameznih mentalitet, katerim je v Sloveniji omogočen širok prostor za osvajanje ne vprašljivih socialnih pozicij. Slovenija je po tem zgledu postala

60. TRAK: (NM) – 13.55

(nadaljevanje) anticivilizacijski eksempel, svarilen zgled. In vsi tisti, ki še kar naprej ropotajo in vpijejo o netransparentni porabi, so se izkazali za tako neslane, da nič ne vzbuja večjega smeha kakor njihova lastna neslanost. No tako, gospe in gospodje, tole se mi je zdelo pomembno poudariti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Prosim za prijavo, prijava poteka. Imamo 3 prijavljene. Prvi dobi besedo Vojko Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Predsedujoči, hvala za besedo. Drage poslanke, poslanci.
Glejte, mi v letu 2023 nadaljujemo s planiranim krepkim primanjkljajem, kar mislim, da zopet ni dobro, ker na srednji rok bi morali mi uravnotežit naš proračun. In mislim, da je leto 2023 tako oddaljeno in bi se strinjal z gospodom Polnarjem, da je nekaj prostora za boljše uravnoteženje. S tem moram tudi povedati, da je moj predhodni govornik tudi lepo povedal razliko, kaj pomeni varčevanje na ravni države in kaj pomeni varčevanje na ravni družine ali pa gospodinjstva, posameznika, ker na ravni države varčevanje pomeni zmanjšanje potrošnje tudi, zmanjšanje rasti družbenega bruto produkta, kar smo jasno dokazali in kar je jasno dokazala 2. Janševa Vlada. Takrat, ko je bila Evropa na stališču, da je treba varčevati in smo varčevali in stiskali in smo se potegnili v vse globljo krizo. To je lepo ponazoril. Druga zadeva, v zdajšnjem obdobju je edino pravilno, kar sem že o predhodnem, o letu 2022 in 2023, ko smo govorili, poudaril, da je zadolževanje pametno in da mora biti, ko si v krizi, mora biti delovanje proticiklično, ne prociklično. In to je tudi prineslo svoje rezultate. Nikakor pa se ne strinjam kritiki, kar se je oglašala opozicija, ker naša kritika, moram povedati vsaj za SAB, mi smo v glavnem, nismo glasovali proti KPK zakonom, ker so se nam zdeli potrebni in koristni. Škoda je edino, da niste naše pripombe vladajoča koalicija, da vlada ni naših pripomb upoštevala, ki so se izkazale na mestu in ta prave, resno. Treba, da se mi, da bomo napredovali, da bomo kam prišli, je treba upoštevat spekter interesov in znanja in sposobnosti tako na levi kakor na desni, ali bom pa rekel, pri bolj liberalnih strujah in bolj konservativnih strujah. Tako da moram poudarit, nimam proti zadolževanju, imam pa proti pretiranem zadolževanju, ki ni posvečeno predvsem razvoju, razvoju, kar je kolega Marko lepo povedal v razpravi pod 2. točko. Pri tem bi rad pripomnil, da dejansko, če ne vlagamo v razvoj, v preboj, se bo to odrazilo na zaostajanju. In mi lahko, kar je bilo že tudi v debatah čuti, mi imamo stopnjo produktivnosti izpod evropskega povprečja, kar je slabo. To moramo spremeniti. In zato rabimo te prebojne zelene razvojne projekte. To nas lahko pelje naprej, ne pa druge zadeve. Naša stranka SAB je dala v proceduro Predlog zakona o infrastrukturnem skladu, ki je bil zavrnjen. Glejte, koliko imamo Slovenci privarčevano, niti ne vem, pa da imamo čez 20 milijard, ki se nahajajo nekaj v naših bankah, nekih tujih bankah, doma, v tujini, ono, tretje, ker ga nimajo nikamor

61. TRAK: (SB) – 14.00

(nadaljevanje) investirati. Ideja infrastrukturnega sklada je bilo se zadolžiti pri domačih ljudeh, ponuditi možnost vlaganja, ki bi bile namenjene izgradnji prometne infrastrukture. Glejte, to mi kar spuščamo, raje si sposojamo drugod, kjer imajo koristi od tega neke banke, provizije kakšne padajo in tako naprej. Pri infrastrukturnem skladu, ki bi bil transparenten javni sklad, ki bi izdal obveznice z državno garancijo, bi povlekli denar notri naš privarčevan, naših ljudi, ampak ta parlament oziroma bom povedal bolj precizno, koalicija je tak zakon zavrnila. Zakaj? Zato, ker, kaj pa vem, ker je prišel s strani opozicije, torej nočemo poslušati dobrih predlogov, ki prihajajo z druge strani, ki niso zrasli na strani koalicije oziroma v štabu gospoda predsednika Vlade. Zato, ko govorimo o netransparentnosti proračuna in načina sprejemanja proračuna mislim, da ima to svojo težo in jo je treba upoštevati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Besedo ima Marko Bandelli. Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik za besedo.
Jasno je tukaj, da imamo absolutno razstreljene javne finance. Videli smo to že v letu 2022, 2023 je samo dokaz temu, da lahko rečemo, da stanje spominja na nek divji zahod in o tem sem totalno prepričan, Evropska komisija je javno potrdila tudi da se bo naš javnofinančni primanjkljaj zaradi visokih tekočih izdatkov zniževal počasneje od povprečja EU, to nismo mi rekli, to pravi Evropska komisija. Mi imamo tukaj zgodovinsko visok javni dolg, zgodovinsko visok. Proračunski primanjkljaj, če ste videli sami kakšen je, videli smo že v prejšnjem letu 2022, da je dve milijardi in pol, tukaj se nam obeta spet milijarda in pol, to je skupno 4 milijarde v dveh letih. In mislim, da se je tukaj treba malo zamisliti. Več kot 40 milijard bo znašal javni dolg konec leta 2021 in to pomeni več kot 20 tisoč evrov bo zadolžen vsak državljan Republike Slovenije. Mislim, da številke povedo same za kaj se gre. Država mora upravljati dolg, da pri zadolževanju ne pride do težav pri poravnavanju obveznost in to je glavni problem. Tudi koalicija je sprejela večinoma zakone brez proračunskega kritja. Če pa gledamo primer dolgotrajen oskrbe, tukaj bo spet en velik problem. Tudi Fiskalni svet, če ste videli, opozarja na nerealno načrtovanje teh odhodkov in prehod v pregrevanje gospodarstva. To moramo razumeti zakaj. Je pa zanimivo, izdatki za leto 2021-2022 po oceni Fiskalnega sveta so precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni. Tu je eno vprašanje kako se to pripravlja. Ne glede na to, da kar sem povedal zdaj v tem trenutku, jaz o amandmajih ne bom govoril, ker je brezveze, smo že videli, da je Vlada zavrnila vse vložene amandmaje razen par tistih, ki potrjujejo naše vedenje, se pravi tisto kar mi vemo točno zakaj jih je potrdila s pridobitvijo na glasovanju tukaj o tem proračunu. Edina razlika v proračunu 2023, ki je bila, ker to je dopolnjen predlog proračuna, ni nov proračun za leto 2023, ampak je nekako dopolnjen, cifre so enake, so ostale v glavnem enake. V notranjosti je edina razlika zagotovitev dodatnih sredstev za uravnoteženje razvitosti občin znotraj predloga finančnega načrta Ministrstva za finance, to se pravi za pomagati občinam. In to se vsi strinjamo, to ni nič hudega, to je zelo dobro. Jaz vidim tu zelo dobro stvar. Bolj me skrbi, kot sem rekel, verjetno, ker je, dobro, en del tega denarja je bil pobran, če tako rečemo iz splošne proračunske rezervacije, ampak 20 milijonov sredstev rezrv

62. TRAK: (VP) 14.05

(nadaljevanje) je bil pa prerazporejen z interventne sanacije, z rezervnih sredstev rezerve za prve intervencije sanacije za naravnih nesreč. Zdaj tukaj me malo skrbi. Tukaj jaz vem, da je še veliko denarja notri v tej postavki, kar je, ampak mislim, da je spet poceni to, kar se bo lahko zgodilo verjetno 2023. Imam občutek kot, da vlada ocenjuje, da v letu 2023 ne more priti do naravnih nesreč, pa vidimo sami, kaj se dogaja. Lahko pride vsak dan. Glejte, zdaj to je lahko iznenada, v 14-ih dneh smo zaprli svet. Kaj se dogaja tukaj in kaj imeti rezerve. Dobro, človek reče, potem itak skličemo nazaj in naredimo rebalans in vidimo, kar je. Ampak ne glede na to jaz se strinjam, tu gre za občine, kjer veste sami, / nerazumljivo/. V bistvu ta sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, za odpravo nesorazmerij zadolžitve občin, to se je šlo za povišanje od 6 na 8 %, kar mislim, da je zelo dobro. Zato je potrebno tudi v letu 2023 dodatno zagotoviti teh 26,6 milijona.
Zdaj, kar je bolj pomembno tukaj, kar jaz gledam, letnik 2023. Zdaj, v bilanci prihodkov in odhodkov, kakor sem že omenil prej, se načrtuje en primanjkljaj. Zdaj, koalicija se, normalno, hvali z velikimi investicijami, z velikimi ciframi, vse je pod kontrolo. Mi bomo naredili, če gledamo proračun in vidimo vse postavke, kje se bo vse investiralo, na kakšen način, kam, ceste, razna krožišča, poslopja taka in drugačna in vse kar je. In potem mi govorijo o razvojno naravnanem proračunu. In tu mislim, da je to tista največja napaka, kar je tukaj notri, ampak na to bom prešel potem malo kasneje. Zdaj, tukaj vidimo točno v prihodkih, če gledamo, mene tukaj ena zadeva zelo moti. Zdaj, v prihodkih je načrtovano, tukaj milijarda in pol skoraj prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije. Zdaj, ta sredstva, ki so predvidena iz Evropske unije, pogledamo, pa vidimo, da prihodki iz naslova prejetih sredstev so že nižji za 217 milijonov. 217 milijonov. Kje bo leta 2023, noben ne ve. Veste, tu sredstva prejeta iz proračuna EU pomeni, da so zaključeni projekti, to je vračilo v bistvu, pravzaprav dobimo denar nazaj iz Evrope. Se pravi, če mi ne zaključimo te projekte, tudi tega vračila ne more biti. In očitno 217 milijonov ni prišlo nazaj, ker projekti niso bili zaključeni ali pa verjetno se ve, da ne bodo zaključeni do roka. In to je največji problem, kar se tukaj dogaja. In resnično pravzaprav sem skoraj prepričan, da bo višji primanjkljaj glede te postavke tukaj. Mislim na to, kar se predvideva za prejeta sredstva. Ampak dobro, bomo videli, kaj je.
Zdaj bom šel malo na davčne prihodke, ki vidim tukaj. Zdaj, davčni prihodki. Zdaj, tukaj je predvideno v dohodnini, če mi gledamo, prihodki iz naslova dohodnine so predvideni glede na 2022. leto višji za 277 milijonov. Je to prav, kar vidim jaz tukaj? Zdaj jaz vas vprašam samo nekaj. Glede na to, da imamo v proceduri spremembo Zakona o dohodnini, je v vsakem primeru ta znesek zgrešen. Mislim, to je zgrešeno. In v vsakem primeru bo to nižje. Tako, da ne vem, mislim, pišete tako točne, eksaktne ocene, 277 milijonov in pol, prav točno, potem pa ne vemo točno, kaj bo ta sprememba Zakona o dohodnini, ki vemo sami, kakšno luknjo bo prinesla notri v prihodkovni strani. Zdaj tudi davek od dohodkov pravnih oseb če gledamo. Tudi je tukaj predviden skupni prihodek za leto 2023 za 57,7 milijona. Zdaj, tudi tukaj je v proceduri sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Pravzaprav ni niti v proceduri, je že sprejet, začne veljati s 1. 1., če sem dobro videl. Zdaj načrtovani prihodki iz naslova

63. TRAK: (NB) – 14.10

(Nadaljevanje): DDPO, se pravi, ti prihodki niso realni, tudi ti ne morejo biti realni. Razen, če ste upoštevali to že notri, ampak mislim, nisem videl kje, nisem opazil, da je bilo to verjetno upoštevano. Tudi davek na dodano vrednost, jaz ne vem iz kakšnega naslova si mislite, da bo prišlo 180 milijonov prihodkov več. 180 milijonov več. Od katerega naslova bo. Pa vemo v kakšno fazo gremo zdaj v tem trenutku. Mi se hvalimo zdaj z gospodarsko rastjo, ki je gospodarska rast napram tistemu kar je bilo manj gospodarske rasti od leta 2019 pa 2020. Vidimo razliko iz kje rasemo gor, ampak ne gledamo na absolutno vrednost, ki je bila takrat. Ne bom razlagal tega, ker verjetno naši poslušalci niti ne razumejo za kaj se gre. Ampak se hvaliti s tem. Zdaj, potrošnje. Davek na dodano vrednost, teh 180 milijonov, ki je predvidenih več, je absolutno se razume kakor da je država oziroma Ministrstvo za finance razmišlja, da bo višja potrošnja. Zdaj, kakšna je realnost te višje potrošnje. Poglejte, jaz vam bom dal samo en primer. Edini pravi, kako bi rekel, argument ki ga lahko mi gledamo in primerjamo glede potrošnje, splošne potrošnje, je v gradbeništvu. Veste vsi, da je praktično, če gradbeništvo deluje, povleče za sabo vse ostalo. Ampak s cenami, ki so zrasle zdaj v tem trenutku, ki so blazno zrasle, mi moramo pomisliti, da so določene investicije ustavljene, so določeni privatniki, fizične osebe, ki hočejo popravljati, ki so dobili gradbena dovoljenja, ki so zaustavili svoja dela, čakajoč na boljše čase rečejo. Razumete. To se pravi, da vsa ta predvidena dodatni prihodek od davka na dodano vrednost od 180 milijonov se zdi meni tudi ta dokaj nerealen. Nerealen prav v smislu predvidene povišanje potrošnje, ki se ne bo realizirala. Res je tudi to, moramo pa tudi povedati, da je, ker sem malo pogledal kaj se dogaja vsaj na našem terenu, na naših kraških občinah z izdajo gradbenih dovoljenj, pa vidimo sami, da so gradbena dovoljenja v porastu, tako da to je dober podatek, to se pravi, to kaže željo, intenca kot taka, ampak če gledamo pa dejansko, dejansko ljudje so se ustavili z investicijami. Tudi infrastrukturni projekti, da vam povem takoj, ki so bili narejeni, tam bo predvideno v aneksu še pa še, ker to vemo sami kaj pomeni cena cementa, ki bo šla gor z novim letom, skoraj 20 % in cena železa, ki se dviga na že 70 % pogodb, ki so bile podpisane, se pravi, v infrastrukturnem delu bodo to aneksi, ki bo bolela glava, ki bo bolela glava. In ne vem, je je bilo to predvideno. Saj je sam prej minister rekel, da on se ne razume v gradbeništvo, ne ve za kaj se gre, ker ni od tega, ampak veste, ponavljam še enkrat, gradbeništvo je pokazatelj, je prvi pokazatelj razvoja in napredkov ene države, to kar se dogaja. Potrošnja kot taka. Ker vse povleče potem za sabo.
Zdaj, če grem naprej na davek o prometu motornih vozil, tukaj smo tudi videli, tukaj je kar za 30 milijonov manj davka pobranega. To smo, ste ta zakon ste dali skozi mišljajoč, da bodo ljudje, ki kupujejo luksuzne avtomobile, jih registrirali v Sloveniji namesto, da bi jih registrirali na Češkem ali na Slovaškem pa v Nemčiji ali drugje. Dejstvo je, da je zdaj prišlo notri v blagajno 30 milijonov manj. To so številke, to je dejansko stanje. Zdaj verjetno se razmišlja, da bo razlika od teh davkov na promet motornih vozil se skompenziral s tem, da bi registrirali avte v Sloveniji, in da bo ta višji davek na DDV kmalu kompenziral ta znesek, ki ste ga vi predvidevali. Nimam tega podatka, tako da, ne morem o tem govoriti, ampak dvomim, da bo kar tako prišel notri. Ampak v redu, verjetno je to, bo pa na drugi strani lahko prišla večja vsota denarja notri, ker so predvidene v tem proračunu.
Prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja ter presežkov prihodkov nad odhodki. Pustimo tisti del, drugi, ampak tukaj je bil premoženje

64. TRAK: (SC) – 14.15

(nadaljevanje) Republike Slovenije se prenehal ta moratorij. Sedaj tukaj pomeni so bila zadržana izplačila dividend tukaj. Sedaj vi tukaj računate na praktično eno višje, ocena je zelo višja, za leto 2023 so ocenjeni v skupni višini 159 milijonov in so za 27 milijonov višji. Se pravi od predvidenega kaj je bilo v prvotnem proračunu za 23 ste sedaj s popravkov praktično razumeli, da bodo še višji za 27 milijonov. To je vse v redu se pravi dividende ni več moratorija se bo dividende izplačalo in pač toliko davka bo prišlo notri, ampak kje je sedaj tukaj problem? To je do danes. Vi veste sami, da je v proceduri in uskladitev, ki ga vsi hvalite in vsi na široko pričakujete ta Demografski sklad in vemo točno od kje se bo napajal. Po vaši formuli, po vašem predlogu kje se bo Demografski sklad napajal? Eden velik del tudi z dividendi finančnih družb in podjetij, ki so v lasti države. Sedaj tukaj je treba paziti kje je realna višina teh 159 plus 27 milijonov ali pa 159 milijonov, 160 milijonov predvidenih. To je leto 2023 je tu čez eno leto dobro in kar je, ampak tukaj bo takoj in če bo zakon šel v proceduro se pravi bo drugo leto tukaj že problem pri tem. Jaz govorim še vedno na prihodkovni strani. Sedaj prihodki od premoženja, če gledamo tukaj prihodki od koncesnine in vse te reči, kar so. Jaz sem že povedal ministru takrat ta je edini zakon, ki se mi je zdel pameten, ampak vi ste naredili eden sklop zakona kompletno, ampak niste dali vse notri tako, da niti ne vemo zakaj namesto, da bi počasi prehajali na to. Edino pametno kar se mi zdi je znižanje davka na najemnike, ker je previsok in to se strinjamo, da je zelo visok, preveč visok. Kolega je napravil enkrat eno raziskavo in rekel, da je preko 20 tisoč stanovanj v lasti, v zasebni lasti, ki niso dane v najem in sedaj se moramo mi vprašati zakaj ti ljudje ne oddajajo. Jaz sem prepričan, da kar nekaj teh stanovanj so oddane, so oddane pa na črno lahko verjetno, ker eno tretjino davka tudi ni pripravljen plačati pa rajši riskirajo, da plačajo lahko kazen kakor, da bi bilo to na prihodkovni strani države. To je čisto možno, to se tudi dogaja. Če bi vi znižali ta davek od najema ali pa imeli eden drug sistem, ki ga bomo tudi predstavili kmalu v parlamentu na kakšen način obdavčiti, da bo poštena obdavčitev teh najemnin, ampak glede na to, da bomo mi verjetno predstavili pameten zakon, dober zakon za državo in vse kar je bo zminiran, če boste še vedno vi na Vladi, zato bomo lahko verjetno tudi počakali s predlogom.
Pri odhodkih me zanima jaz nisem opazil notri v proračunu, če so v odhodkih predvidena sredstva za povišanje plač v DSO. Vi ste to obesili na veliko zastavo to zadevo, kar je tudi prav, kar je vse v redu. Kar je tukaj žalostno je, da bodo tukaj stroški mislim, da je minister celo rekel 5,6 %, da bo šlo v breme upokojencev tistih, ki so pač v teh DSO to je žalostno. Že tako ne vemo kaj bo in kako bo in na kakšen način pridejo do konca meseca se pravi še več. Veste kaj pomeni to? Samo ena zadeva več. Tisti, ki ne more si privoščiti dom za ostarele in ima premoženje se občina prepiše na premoženje vsakega. To se pravi, da bo tukaj občina prej prišla do njihovega premoženja samo to je to tisti, ki ne more. Pa bodo morali svojci zalagati večji denar notri. Zakaj? Ker vi niste verjetno jaz nisem videl notri predvideli ta sredstva za povišanje te plače, jaz jih nisem videl notri. Popravite me, če slučajno so.

65. TRAK (VI) 14.20

(nadaljevanje) Zdaj kar sem hotel še nekaj se navezati tukaj, ki je zelo pomembno. Jaz bi želel, da se razume in da ljudje, ki nas gledajo, da razumejo, da nehajo verjeti v besede naših poslancev iz koalicijske strani, da je to en proračun razvojno naravnan. Ker od razvojno naravnanosti je ta proračun nima popolnoma nič, ne malo. Ker razvojne zadeve so popolnoma druge. Razvojne zadeve so tiste, kar predvideva tudi načrt za okrevanje in odpornost. Se pravi, država bi morala tukaj prisluhniti nekako potrebam podjetjem, če bi rekel, so sredstva namenjena državi, da krepi rast podjetij. To se pravi to je pomembno. Podpirati nek eko sistem v podjetjih. In tu govorimo bodisi na proizvodnih procesih kot na izdelek. Na obeh straneh. Tudi sofinancirati razvojne spodbude, če bi tako rekel, razvojne spodbude v podjetjih. To je treba gledati na kakšen način dajati ven razpise in na kakšen način to financirati. Predvsem pa spodbujati industrijsko nabavne verige, če veste. To je cela veriga, ki pride, da bi mi nabavne verige, ki niso samo v kmetijstvu, ampak so predvsem v proizvodnih in v izdelkih navadnih proizvodnih procesih, ki smo opazili tudi v tem času kovida leto in pol kateri izdelki so zmanjkali, s katerimi izdelki smo bili mi odvisni od tujine. Zakaj jih nismo imeli mi na našem tržišču? Tukaj so vsa predvidena sredstva, katera bi morala Slovenija dajati, če bi rekel tako, v razvojne programe. Proračun razvojno naravnan, že sama beseda pomeni razvojno, da gre nekaj v razvoj, v nekaj novega. Predvsem, kar pa najbolj, kar ni nič v tem proračunu, da bi dosegli zeleno tako imenovano digitalno transformacijo. Kje vidite kaj takega tukaj notri? Jaz vidim, da to manjka.
Ne bom govoril, da bi moralo biti evidentirano od …/nerazumljivo/ povratniki, to so druge reči in ne bom niti govoril o tem, ker ljudje ne bi razumel za kaj gre, ampak jaz mislim, da v naslednjem mandatu, če bo druga vlada in kar je bo treba obvezno konstituirati, ustanoviti eno novo ministrstvo, razvojno ministrstvo. Ne SVRK, ne Služba vlade za kohezijo, to je brez zveze. To nima nobene kompetence. Jaz sem probal sam. Si omejen na vse, na finance v glavnem, si omejen na gospodarstvo. Razvoj podeželja je v drugem kraju. Mi bi morali ustanoviti eno ministrstvo, pravo ministrstvo, ki se imenuje za razvoj Slovenije, katera bi upravljala dejansko z dobrimi idejami, z dobrimi posegi, s pravimi projekti, ki bi dajali en zagon Sloveniji, eno razvojno strategijo, ki je ni, ki je nismo videli. Ker vsi ti proračunu, kar smo sedaj videl in ti proračuni, ki jih vi imenujete razvojno naravnani od razvojno naravnanosti nimajo popolnoma nič. To bi lahko imenovani infrastrukturni projekti, ki bodo financirani iz pufa, če bi tako rekli, iz zadolževanja, ker če mi odbijemo tukaj zadolževanje pridemo na nulo, nismo naredili nič. Dobri projekti, jaz nisem rekel, da so slabi investicijski projekti, vsi pametni, vsi v redu, tako da jih je vsak od teh projektov jih je dobil na svojem območju vsak poslanec iz koalicije, ker če pogledamo mi točno postavke notri boste videli, enega po enega, če poslušate magnetograme od naših kolegov boste videli, da se hvalijo kako končno po toliko letih so dobili projekte, projekte z zadolževanjem, dajmo to paziti. Ker to je že drugi proračun, 22 je bil prvi proračun, 23 je drugi proračun kateri skupni primanjkljaj je skoraj 4 milijarde. Jaz bi se pa rad pohvalil, ker se vi vedno hvalite koliko je teh projektov razvojnih, razvojnih z negativnimi številkami, z negativno bilanco, da je bil pa v naši vladi takrat edini edini proračun v zgodovini, ki je pustil 220 milijonov pozitivne bilance. In takrat smo lahko tudi dvignili plače javnim uslužbencem z veseljem in ponovno bi,

66. TRAK: (NM) – 14.25

(nadaljevanje) ampak smo vedeli, da bo določeno kritje, da bo določena rast, gospodarska rast, državna, vsesplošna podjetniška rast in vse reči. In tu mislim, da je to pomembno, to je zelo pomembno. Zdaj se hvalit o tem proračunu je popolnoma nesmiselno, se hvalit, koliko bomo gradili, kaj bomo naredili vse, da ne bo, da ne bo slabo razumljeno, jaz bom tu ponovil še enkrat, mene ni problem, nujno so potrebni domovi za ostarele, nujno, zadnji čas, saj zdaj z milijardo več zadolževanja jih naredimo, ni problem, se jih naredi. Takrat nismo mogli, ko je bilo fiskalno pravilo, to se pravi ni bilo mogoče napravit. To je bila velika razlika v tem. Ampak glejte, ne domovi za ostarele ne oprema, vojaška oprema, investicije v vojsko, ko se tako imenuje, ki ste rekli, ali kar je, tu nima nič z razvojno naravnanostjo, popolnoma nič, nič. Tu se kupuje in so pač ministri so postali na tistih pozicijah in potem tukaj oni nakladajo in zaradi všečnih postavk dajejo noter in vi, ki ste večina tukaj, normalno to vse potrjujete na račun in na rame državljanov, davkoplačevalskega denarja, ki bodo to plačevali štirje rodovi verjetno. Zdaj to je, to je toliko, kar bi povedal od tega proračuna 2023, ki upam, da bo modificiran, upam, da bo spremenjen, normalno v naslednji sestavi. In si želim tudi, da boste razumeli, zakaj te moje kritike do tega, zakaj moje kritike, dokumentirane kritike, ker ste videli, točno sem operiral s številkami, zakaj ne verjamem v ta proračun in zakaj tudi mislim, da milijarda in pol na tem proračunu je še vedno iluzija, gremo potem proti 2 milijardami primanjkljaja, kakor boste videli, ko bojo sprejeti z vaše strani zakoni, bodisi o dohodnini in kadar bo prišel v fazo še davek od dohodkov pravnih oseb, ki je spremenjen, pa ne govorim še dolgotrajne oskrbe, vse kar je, bojo primanjkljaji taki, da se bo moral človek za glavo prijeti. In kaj bomo takrat naredili, se bomo lepo spomnili, kdo je vse te proračune sprejel.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.
Jože Lenart ima besedo.
Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoči, za besedo.
Ja, zaključujemo s proračunom 2023. Obdobje te vlade dvoletnega vladanja in pa seveda dvoletnega proračuna, ki so nam jih nastavili, seveda kot 2 trojanska konja. Še posebej velja to za leto 2023, da trdimo, da je to trojanski konj, ki v sebi nosi številne nevarnosti. Pa poskušajmo ugotoviti, zakaj. Glejte, 2023 proračunsko leto je nekako leto po Covidu, po epidemiji, kjer pravzaprav učinkov, Covid učinkov ni več oziroma so še minimalno v teh 160 milijonih, ki so seveda tudi predvideni. Vendar primanjkljaj se ne nanaša samo na ta Covid, samo v tem delu sigurno. Primanjkljaj proračuna v letu 2023 je še vedno v višini skupaj milijardo 518. In ta številka milijardo 518 predstavlja 12,8 % vseh ustvarjenih prihodkov. Brez Covid izdatkov v teh 160 milijonih pa je primanjkljaj še vedno 11,5 % na ustvarjene prihodke. Samo primerjavo. 224 milijonov presežka v letu 2019, ko je seveda neko vzorčno leto, kako poslovati z uravnoteženim proračunom, zmanjšat javni dolg in ustvarit celo še presežek seveda takrat po fiskalnem pravilu, je teh 224 milijonov predstavljalo 2,2 % vseh prihodkov. 2023 pa še vedno predstavlja primanjkljaj 11,5 %.

67. TRAK: (VP) 14.30

(nadaljevanje) In zdaj se vprašamo, kako to pokriti. Pa še nekaj je zanimivo. Če v vseh štirih letih dve leti te vlade in pa seveda dvoletnega proračuna sestavimo v en stolpec, vsa štiri leta te primanjkljaje, dobimo, ne boste verjeli, 11 milijard 434 milijonov. In če to primerjamo s prihodki leta 2022. zakaj 2022, kjer so pa prihodki tudi 11 milijard 469, se pravi skoraj identični. Se pravi, v štirih letih smo mi ustvarili primanjkljaj ravno za eno leto proračuna Republike Slovenije. In še dodatno, če pa potem ta stolpec 11 milijard 434 razdelimo, koliko od tega odpade na covid, primanjkljaj, je ta cifra 5 milijard 616. Koliko pa na preostali tekoči primanjkljaj? Pa 5 milijard 818. To se pravi, več tega primanjkljaja odpade na tekoče trošenje oziroma na to povečevanje, ki vam ga očitamo. In ravno na ta del je tisti očitek tudi Evropske komisije, ko nas opozarja, da je Slovenija zdaj uvrščena v skupino držav z največjim tveganjem, da je ta proračunski strukturni primanjkljaj takšen, ki ga bo naša država zelo, zelo težko pokrila oziroma v bodoče zagotovila potem nekoč uravnoteženo bilanco. To je zdaj tisti problem.
Če pa gremo še malo bolj podrobno, kar je zelo pomembno. Tudi za leto 2023 je moje vprašanje. Kaj pomeni povečevanje dohodnine v letu 2023, če pa je v obravnavi novela Zakona o dohodnini, ki v letu 2023 za 191 milijonov zmanjšuje prihodke? Vi pa jih tukaj povečujete za skoraj 300 milijonov. To je prva takšna nerazumljiva postavka.
Seveda povečanje evropskih sredstev je samo dobrodošlo. Pomembno je ali jih bomo lahko realizirali na drugi strani tudi s temi investicijami, ali so projekti pripravljeni, kar je problem Slovenije, da vedno zaostajamo. Tudi zaradi problemov birokratizacije in seveda ta naloga debirokratizacije je zelo pomembna, da jo bomo tudi znali v Sloveniji enkrat spraviti nekako pod streho in da bo dajala svoje učinke.
Glejte, na drugi strani pa odhodki so se v letu 2023 ustavili. Ni povečanja na leto 2022. Zanimivo. Se pravi, zdaj se sprašujemo, kaj bodo rekli sindikati javnih sektorjev, da se plače ne bodo povečevale. Kaj bodo rekle občine, da povprečnine ne bodo rasle? Postavke okrog transferov posameznikom in gospodinjstev, blago in storitve pa so se veda glede na leto 2019 porasle za dobrih 50 %. Ampak poudaril sem, niso se povečevale na leto 2022. kaj to pomeni? To preprosto pomeni, da je ta vlada v letu 2020,m 2021 in tudi 2022 prekomerno trošila, in to v obdobju gospodarske krize v času epidemije, ko so vsi zategovali pas in dajali samo za covid odhodke, covid dodatke tam, kjer je to nujno potrebno. Ta vlada pa je te postavke dvignila za več kot 50 %. Čeprav je rast gospodarstva v teh štirih letih, če potegnemo, bi bila normalna za 16 %, toliko BDP narašča. In ta razlika je tista, ki jo mi s prstom kažemo, da to ni prav.

68. TRAK: (TB) – 14.35

(nadaljevanje) In tudi Fiskalni svet v vseh sejah isto opozarja na to, da je to trošenje nerealno, prekomerno in da nas bo za to bolela glava in tega se nočemo zavedat. Ves čas govorite o investicijah, tako potrebnih investicijah, ampak te investicije so brez kritja. Ta primanjkljaj za enoletni prihodek v štirih letih je nenormalen in to smo zrušili strukturo naših prihodkov in odhodkov in strukturni primanjkljaj je najslabši v Evropi za Slovenijo in tega si ne bi smeli privoščit.
Zdaj, kako iz tega. Če pa gledaš, eno zanimivost, kajne, ki seveda v nekih milijonih ni tako strašna, če gledaš proračun za tiste, ki pa so prikrajšani za to, pa je velikega pomena, gre za nevladne organizacije. Ničkolikokrat smo v tej dvorani slišali v zadnjih mesecih, da so leve vlade trošile nenormalno za nevladne organizacije. Ja, res. 27 tisoč nevladnih organizacij je in še nekaj čez, ampak, kaj so pa nevladne organizacije? Ali se zavedamo, da so to gasilska društva, da so to športna društva, da so to športna društva, da so to invalidska društva, da so to upokojenska društva, da so to gasilci. Da je kup drugih nevladnih organizacij, ki skrbijo za ljudi, za ljudi, za zdravje ljudi, da skrbijo za rekreacijo, za zdravo prehrano, za socialni stik, za bivanje in to je tisti del, ki je Slovenija tudi v Evropi znana, da za to lepo skrbi. Namesto države, seveda. In zdaj, država umika finančno podporo za ta del, umika. Velik del umika. In na nas so se, v veliki meri, obračali, že v teh dveh letih, zakaj zmanjšujemo. Danes pa smo slišali celo od predsednika Odbora za finance, kako je prav, da trošimo več in da je to, so pozitivni učinki na neko gospodarsko rast. Ja, v za 11,5 milijarde primanjkljaja, v štirih letih, če je to normalno in za 50 % rasti, blaga in storitev, transferjev gospodinjstvom, posamezniku(?) in gospodinjstvu. Če je to normalno, potem pač naj bo normalno in nosimo ta dolg za zanamce. To je seveda nenormalno.
Na drugi strani pa seveda pogrešamo tiste prave investicije. Seveda so investicije v zdravstvo potrebne. Če jih bomo zmogli, je drugo vprašanje. Seveda so investicije v infrastrukturo, prometno, potrebne. Seveda, če jih bomo zmogli in te investicije sigurno, če bodo izvajalci domači, bodo prinašali rast BDP-ja, dodano vrednost in tudi povratno davke v državne blagajne. Nikakor pa ne bodo investicije v vojsko prispevale k rasti BDP-ja in dodanih vrednosti. Investicije za vojsko, kjer kupujemo to drago, težko opremo pri zunanjih bogatih državah, pri tej industriji, vojni industriji, je to nesprejemljivo. Ta industrija z temi dobički, ki prodaja potem to orožje državam v razvoju in s temi dobički si ona sama pokriva potem, seveda svoje obrambne sile. Države v razvoju pa jih drži na, to se pravi, ta denar ko bi, namesto, da bi ga mi vlagali v razvoj gospodarstva in na tak način potem dvigovali BDP, nam to onemogoča in pravzaprav vlagamo v mrtvi kapital in Nato nima pravice, da države v razvoju sili, da se v enakem deležu na BDP oborožuje in troši denar za to, če že tako in tako v razvoju bistveno zaostaja.
Mi bi si želeli, glejte, tudi, danes imamo 11 amandmajev, da bi šole, vrtce, domove za starejše, zdravstvene domove in ostale opremili z ventilacijo, ki bi tudi to epidemijo reševal in omogočal potem manj

69. TRAK: (NB) – 14.40

(Nadaljevanje): smrti na koncu, ampak tega enostavno ne sprejmete. Zelo bi si želeli, da bi vlagali v razvoj. Veste kam? Samo en primer vam bom dal. Na Koroškem je propadla lesno-predelovalna industrija že v 90. letih. Pri 60 % gozdnatosti Slovenije ne znamo izkoristiti svojega lesa, dve tretjini hlodovine izvažamo za zelo nizko dodano vrednostjo, hlodovino izvažamo, ne znamo to izkoristiti tako kot smo nekoč, ko smo imeli še skupni jugoslovanski trg. In samo primer, to lesno industrijo na Koroškem, ki je nekoč zaposlovala 3 tisoč ljudi, je država leta 2000 prodala. Veste komu? Avtomobilski industriji. Avtomobilska industrija se slučajno ne spozna na les. Zakaj? Jaz sem spraševal, tudi zdaj, ko sem v Državnem zboru, kaj je bila to poanta, niso mi znali odgovoriti, so rekli, bili so časi, ko marsikaj človek ni razumel zakaj se je kaj dogajalo. In seveda, ta avtomobilska industrija po nekih letih je sama propadla na Koroškem, in tudi lesna industrija zadaj. Normalno, če je potem dolgovi so vse skupaj pokopali. In na Koroškem smo s tem izgubili, ne boste verjeli, na področju lesno-predelovalne industrije 2 tisoč delovnih mest, na področju avtomobilske industrije 2 tisoč delovnih mest in v tem letu z Adientom 600 delovnih mest. In pa še eno podjetje, ki je vezano kot dobavitelj na avtomobilsko industrijo, Dani AFC, tudi 200 delovnih mest. ali veste kako bi rabila Koroška, da se tehnološko vlaga v nov zagon lesno predelovalne industrije, da bi oživili vsaj tovarno ivernih plošč, ki je tudi ni več, da bi gor napravili tovarno / nerazumljivo/ in iz tega doma potem gradili lesene zgradbe. Ta praksa je, se je razvija in ji je treba dati večje pogoje za to. To bi bila tista prava razvojna usmeritev. Prava razvojna usmeritev bi bila, da iz načrta / nerazumljivo/ res naredimo učinkovito in temeljito digitalizacijo, predvsem na področju zdravstva, tudi šolstva, kmetijstva, in še kje. To bi bil tisti učinek. Informatika predstavlja v gospodarstvu nepogrešljivo produktivnost, brez centralnih informacijskih sistemov tudi v veriženju z našimi kupci, kjer smo dobavitelji v tujini, predvsem je ta avtomobilska industrija sploh ne moreš delati in to vse učinkuje, deluje, pri nas pa desetletja ne znamo v zdravstvu postaviti učinkovitega informacijskega sistema, ki bi zagotavljal dobro organizacijo in tudi seveda produktivnost in pa pregled nad stanjem v zdravstvu, koliko so posamezni zdravstveni timi po teh javnih zavodih produktivni, koliko je ta draga oprema učinkovita oziroma izkoriščena. Vse te zadeve bi lahko videli, pa sem v teh treh letih, dobrih treh letih ugotovil, da praktično zdravniki in zdravstveni delavci, ki vodijo zdravstvo, seveda si tega ne želijo. Ali ni to zanimivo? Toliko opozoril, toliko na to opozarjamo in sprejemamo ne vem kakšne sklepe, ne znamo pa tega urediti. To bi bile razvojne investicije. In na te stvari mi opozarjamo in tega od te Vlade zelo malo slišimo, zelo tako pavšalno se govori kako neki razvojni projekt, na koncu koncev, ko vidiš v letu 2020 sicer je bil res Covid, to je še najbolj upravičljivo, so bile realizirane investicije nižje kot pa v letu 2019, koliko bodo pa v letošnjem letu, 2021, pa nisem dobil odgovora ne od državne sekretarke včeraj ne od ministra danes, ko sem spraševal, pa ne verjamem, da bo preseglo milijardo evrov planov, so pa investicije milijardo pa pol. potem pa tako so planirane preko 2 milijardi. Ali so za to pripravljeni projekti? Spraševal sem ali je ta Vlada pripravila projekte za tretjo razvojno os na relaciji Velenje-Šentrupert. V prejšnji Vladi smo pripravili za severni del Velenje-Slovenj Gradec in na krožniku prinesli

70. TRAK: (SC) – 14.45

(nadaljevanje) tej Vladi, da je začela investirati v tretjo razvojno os. Pripravili smo seveda v proračunu vse potrebno, da se to poroštvo in vse, da se ta zadeva lahko danes izvaja. Sprašujem ali imate pripravljeno za proračunsko leto 2022 ali 2023, da se sprejema to poroštvo? Ali je dokumentacija pripravljena? To so konkretno vprašanja o katerih se želimo pogovarjati.
Da ne preveč dolgovezim, ker v vseh sejah smo ogromno okoli tega govorili. Ja pa še bomo ponavljali seveda. Slovenija po vsaki krizi zgodovinsko, ki se nam je zgodila vedno zgubimo stik z ciljem doseganja povprečja razvoja Evropske unije vedno, potem za kar nekaj indeksnih točk tudi 10 zaostanemo in potem moramo ponovno loviti ta priključek in bojimo se, zaradi tega, kar se tudi sedaj opozarja, da bo tudi v tej krizi Slovenija, potem zaostajala. Danes smo na 81 % povprečja razvoja Evropske unije in seveda bomo spremljali kakšen bo ta trend, potem v letu 2022 in 2023, ko bomo pač v tem obdobju. Seveda takšen proračun kot je danes tukaj je za nas res Trojanski konj z veliko nevarnostmi in kot takšnega v LMŠ ne moremo sprejeti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Sprašujem če želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim, za prijavo. Imamo tri prijavljene. Prosim vas, da spoštujemo tudi poslovnik, da se poskušamo v razpravah držati točke, o katerih je na dnevnem redu in o katerih razpravljamo.
Prvi ima besedo Vojko Starović.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo.
Predsedujoči, zopet pozdravljeni. Kolegice in kolegi.
Govorim o proračunu in parkrat je bilo v današnji razpravi tudi sedaj leta 2023 omenjen, da ta država pa koliko bi jo zmanjšali pa koliko bi jo shujšali pa kolikor je predebela in kolikor so davki previsoki. Rad bi samo opozoril, da je normalno, da z razvojem javni sektor raste. Bolj kot je razvita država večji je javni sektor to je povezano. Da vam povem malce stari podatki so, niso najnovejši, to sem pred enim letom zbral jih. Ko pravimo, da imamo mi previsoke davke vedno smo slišali in da bi to zniževali s tem tudi prihodke. Poglejte, Slovenija ima delež davkov v bruto družbenem produktu jesen 37,3 %, povprečje v EU je 38,5 % torej višje. Osem najrazvitejših držav v Evropski uniji pa ima 39,9 % torej skoraj 40 % delež davkov. Delež zaposlenih v javnem sektorju glede na vse zaposlene je v Sloveniji 22 %. Povprečje EU jesen 20 %. Osem najrazvitejših držav je zaposlenih v javnem sektorju 30 %, glede na vse zaposlene kar jih je. Torej javni sektor je najmočnejših sektor in zato pravim, da je ta javni sektor potrebno voditi umno, razumno, ker lahko največ prispeva, ogromno lahko prispeva k narasti našega bruto družbenega produkta. Slovenija je tukaj od zadaj. Naš javni sektor dobro tudi sorazmerno manjši prispeva 15 % v BDP, ker po navadi govorijo, da javni sektor ne prispevka. Javni sektor zdravnikov narediš storitev je nekaj narejeno, je dodana vrednost in prispeva k družbenem produktu.

71. TRAK: (SB) – 9.50

(nadaljevanje) Povprečje Evropske unije je 17 %. 8 najrazvitejših držav v Evropski uniji je pa ta delež petinski, je 20 %. Torej dajmo ravnati s tem javnim sektorjem, kamor spadamo tudi mi, umno, razumno in primerno in spoštljivo, ker pri nas prikazujejo ta javni sektor kot tisti voz, včasih v gospodarstvo, ki bremza cel vlak, da ne gre naprej. Ni res, enostavno ni res in dajmo to vzeti v zakup in to spoštujmo in bodimo ponosni na to naše delo, ker kaže glede koliko prispevamo in kolikor smo najmanjši, da je naš javni sektor primerljiv z Evropo, produktiven bolj od povprečja. Bodimo tudi na kaj se pohvalimo in bodimo ponosni. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam. Besedo ima Jure Ferjan. Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, cenjeni gostje, spoštovane poslanke in poslanci in vsi, ki nas spremljate v tej razpravi okoli proračuna za leto 2023.
Dejstvo je, da se tudi v letu 2023 s tem proračunom, ki ga imamo pred sabo, dopolnjenim predlogom nadaljuje spodbujevalna politika, politika, ki je investicijsko naravnana in ponovno dodatni dve milijardi evrov, najprej v letu 2022 sedaj še 2,23 milijarde evrov v letu 2023. To je tisto kar je predlagala aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše in to je tisto kakšno politiko ta vladna koalicija zagovarja.
Veseli me, da je proračun v letu 2023 tudi usmerjen v okrevanje, v krepitev odpornosti gospodarstva in s posameznimi investicijami in razvojem celotne države skrbi tudi za višjo gospodarsko rast in večo odpornost na prihodnje krize bodisi na zdravstvenem bodisi na ekonomskem področju. Dejstvo je, da so pav investicije tiste, ki prinašajo neko srednjeročno, neko dolgoročno rast in zato je vključitev investicij v proračun še tako bolj pomembno. To pomeni razvoj gospodarstva, posledično to prinaša tudi nova delovna mesta, nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in pa posledično tudi večjo kakovost tako dela kot življenja vseh prebivalk in prebivalcev naše države. Preden nadaljujem mi dovolite tudi eno intermenco iz preteklih razprav. Ko poslušam iz KUL opozicije, da so investicije v vrtce, v osnovne šole, v srednje šole, v ceste, v prometno infrastrukturo, zdravstvene domove, v domove za starejše razstreljene finance, ne morem verjeti temu, ne morem temu verjeti. In me zanima kaj je potem za predstavnike KUL opozicije, ko se denar daje za nevladne organizacije, predvsem tiste, ko imajo sedež na Metelkovi 6, danes smo nekaj trenutkov nazaj slišali kakšne dosežke imajo te organizacije. No, naštetje mi en dosežek organizacije, ki ima sedež na Metelkovi 6, kakšen doprinos je imela v slovenski družbi? Potem naprej lahko vidimo tudi da razstreljene finance niso bile, ko so dajali v banke, ko so denar dajali elitam, to pa niso bile razstreljene finance. Jaz sem prepričan, da se bo v naslednjih nekaj 10-ih minutah verjetno našlo kar nekaj strokovnjakov iz opozicije, ki bo iznašlo neko novo besedno zvezo za pojmovanje teh financ, ki očitno niso bile razstreljene finance, medtem ko investicije v vrtce, šole, zdravstvene domove pa so. To je spoštovani in spoštovane politika, ki je alternativa aktualni vladi. Toliko, da bodo stvari jasne. In dejstvo je, res je, v politiki gre vedno za vprašanje prioritet. Spoštovane gledalke in gledalci, vi zdaj ne slišite, ampak tukaj na strani opozicije je blazen nemir. Prej je kolega iz opozicije že 6-krat eno in isto stvar povedal, v zadnjih dveh dneh pa smo ga poslušali, ker je prav, da se v demokraciji pogovarjamo, da damo na plano argumente in se o argumentih pogovarjamo. Zdaj pa ko te besede, ki jih izgovarjam, opozicijo očitno zelo bolijo, pa v dvorani niti ni nekega miru ali pa pozornost, ampak tako pač je, saj tega smo v Državnem zboru v tem sklicu žal že vajeni.

72. TRAK: (VP) 14.55

(nadaljevanje) Skratka, da nadaljujem. Prej smo slišali s strani kolega poslanca, spoštovanega gospoda Bandellija, ko je govoril, da podpira ukrep te vlade, da se bodo končno znižale najemnine, ki so previsoke. In me zelo veseli. Je pa treba tudi vedeti, da vi ste bili v prejšnji vladi, ki je iz 25 % dvignila te najemnine na 27,5 % pa ste podpirali to vlado in bili za to. Tako, da me veseli, da ste spoznali, da to ni bila prava smer in da ta vlada, ki bo znižala iz 27,5, na katero ste vi povišali, na 25 %, da to podpirate in me to zelo veseli. In prav je, da tudi povemo stvari, ki jih v opoziciji podpirajo in priznavate, da ta vlada pa vendarle dela dobro. Tako.
Naslednja stvar, ko smo že pri Stranki Alenke Bratušek. Malo je je čudno poslušati z vaše strani neke nasvete o zadolževanju. Pa vi ste najbolj zadolžili Slovenijo. 8 milijard in 600 milijonov evrov, pa od tega ste dali 5 milijard v banke. Mi denar dajemo ljudem, gospodarstvu, za reševanje epidemije COVID-19. / nemir v dvorani/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Gospod Ferjan … / nemir v dvorani/
Gospod Bandelli, vljudno prosim, da spoštujete poslovnik in da … Gospod Bandelli še enkrat vas opozarjam. Spoštujte poslovnik in ne motite govornika, ko govori.
Izvolite, gospod Ferjan.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, najlepša hvala ponovno za besedo.
Saj jaz se ne bom več s to temo zdaj ukvarjal, je pa vezana na proračun seveda. So pa kolegi iz stranke SAB sami dali na plano to temo, ko so zastavili poslansko vprašanje, potem celo na družabnih omrežjih zavajali, ampak pustimo to, o tem ste verjetno že prebrali v naših medijih, ki so o tem pisali.
No, da nadaljujem. Ta proračun, ki ga imamo pred sabo, je narejen v še vedno negotovih okoliščinah. Narejen pa je na podlagi kazalnikov, ki so odraz ukrepov, ki jih je sprejela aktualna vlada. In ti kazalniki, eden izmed pomembnejših je zagotovo gospodarska rast, ki nam jo napovedujejo tako domače institucije, ki so za to pristojne kot seveda tudi mednarodne institucije. In ena izmed zadnjih, ki je napovedala gospodarsko rast v Sloveniji, je Evropska komisija. Za letošnje leto 6,4 % BDP, za prihodnje leto 4,2 % in za leto 2023, na katero se nanaša tudi ta proračun, pa slednja se napoveduje za 3,5 % bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da so obeti za prihodnost Slovenije zelo spodbudni. Posledično seveda tudi investicijsko naravnani proračun sledi tej gospodarski rasti.
Treba se je tukaj tudi seveda dotakniti, da se je v zadnjem obdobju, če primerjamo recimo leto 2014, ko smo za obresti, ki jih plačujemo za naš dolg, dali več kot milijardo evrov, so te obresti danes oziroma če gledamo podatek v letu 2020, torej v lanskem letu, za več kot 300 milijonov evrov nižji. Za več kot 300 milijonov evrov nižji, kar pomeni, da se zadolžujemo po bistveno nižjih obrestnih merah in s tem seveda tudi uspešno saniramo pretekle dolgove. In ta trend zniževanja obresti se bo tudi v prihodnjih letih nadaljeval, takšne so projekcije, tu lahko vidite na tem grafu projekcije do leta 2023. Še en naslednji podatek je, ker je bilo tudi danes že kar nekaj govora o tem in se seveda tudi navezuje na proračun, pa je stanje javnega dolga v Sloveniji. Pomembno je dejstvo, da so se z epidemijo COVID-19 pravzaprav vse države članice Evropske unije soočile tako, da so se zadolžile. In kar je potrebno poudariti, je to, da se je Slovenija zadolžila po zgodovinsko nizkih obrestnih merah, da se je Slovenija zadolžila pod povprečjem Evropske unije in da je bil to pač način, kako so države članice, tudi na podlagi preteklih izkušenj, reševale aktualno zdravstveno in ekonomsko krizo.
In vse to je odraz uspešnega dela aktualne vlade. Več kot 1,8 oziroma 1,8 milijarde evrov je bilo namenjenih za ohranitev delovnih mest. preko 300 tisoč, okoli 300 tisoč delovnih mest se je na ta račun ohranilo in posledično ima Slovenija eno izmed najnižjih stopenj

73. TRAK: (NM) – 15.00

(nadaljevanje) brezposelnosti v Evropski uniji. In to so zelo jasni, nazorni pokazatelji, da so bili ukrepi vlade uspešni, učinkoviti in pravočasni. Spoštovane in spoštovani, jaz vseeno upam, ker sem optimist, da ni bil cilj opozicije, da bi bili ti kazalniki slabši, zato da bi lahko danes, pa v preteklih tednih, pa v prihajajočih mesecih udrihali po aktualni vladi, kaj vse so zavozili, kaj je šlo vse narobe, ampak ne morem se pa nekako znebit tega občutka, tudi iz današnje razprave nekaj trenutkov nazaj smo videli en tak zelo nazoren izbruh, če se tako izrazim, da pa temu je tako. In jaz si res želim, da mi vidimo vsi v tem proračunu, da je tukaj 2 milijarde, več kot 2 milijardi evrov za investicije, ki bodo vplivali na vaše življenje, na življenje vaših bližnjih, na življenje vaših sokrajanov, na življenje vseh, ki v Sloveniji delamo, ustvarjamo, ki v Sloveniji živimo. In to je temeljni cilj, ki ga Vlada Republike Slovenije zasleduje s svojimi ukrepi, pa naj bo to novela Zakona o dohodnini, Zakon o dolgotrajni oskrbi, demografski sklad, Zakon o debirokratizaciji in tudi proračun za leto 2023, ki ga imamo danes pred sabo.
Hvala lepa za pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Postopkovno, kolega Bandelli.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.
Zdaj sicer ste se zamenjali, ampak prejšnji predsednik, predsedujoči glede na to, da je mene opozoril, naj govorim o proračunu, pa drugih pusti, naj lažejo, to se mi ne zdi pošteno, ker če bi govorili tudi mi o resnični luknji, ki so prejšnje vlade, Janševe vlade pustile dvakrat po 10 milijard, je to 20 milijard, ampak v tega se ne bomo spuščali, ker govorimo o proračunu leta 2023. Samo opozorilo, če lahko, ne samo enim, da se opozarja, naj govorimo o proračunu, ampak vsem enako.
Hvala, predsednik.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Res smo se zamenjali in moram reči, da nisem povsem razumel postopkovnega predloga. Veste tudi, da predsedujoči ne more posegati razpravljavcu v besedo, še posebej ne v smislu, da bi ugotavljal, ali nekdo govori resnico ali ne. Vsak poslanec je svoboden, da razpravlja. Seveda ga pa lahko drugi demantira, ampak to takrat, ko pride po naših poslovniških pravilih na vrsto za razpravo. Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Lep pozdrav.
Poglejte, v zadnjem, v zadnjih letu in pol je ta vlada pridelala 10 milijard evrov primanjkljaja, v zadnjih 3 pred tem pa še dodatnih 10 milijard, torej skupaj govorimo o 20 milijardah. Če seštejemo še primanjkljaje za leto 2022 in 2023, je še to dodatnih 5 milijard evrov primanjkljaja. Če govorimo o davčni reformi, ki jo najavljajo, tudi še dodatna milijarda evrov primanjkljaja. In to je rezultat dela vlade SDS. In torej govorimo o 30 milijardah v času, ko je v zadnjih 20 letih vladala. / znak za konec razprave/ In to je problematično in to so posledice in to je potop, ki ga ta vlada konstantno pušča. To je preprosto neodgovorno. In tudi, kar se tiče Zakona o dolgotrajni oskrbi, mi smo danes se pogovarjali s predstavniki socialnovarstvenih zavodov in so povedali, da gre za en preprost nateg in zavajanje, da ne gre za nobene nove storitve, ampak za ukinjanje socialnega varstva. Zato treba temu reči bobu bob in… / znak za konec razprave/ jasno, kaj se v, kaj ta vlada dela.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Ferjan.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod predsednik, najlepša hvala za besedo.
Zdaj jaz ne vem, če sem čisto dobro zastopil gospoda Rajha, a veste. Slovenska demokratska stranka je bila na vladi nekje tako, če pogledamo, 7 let, odkar je, odkar imamo samostojno državo. In očitno smo mi zadolžili za 30 milijard to državo. Pa vem, da vam številke ne grejo, ampak to vam pa tudi verjetno še vaše volivke in volivci tistih nekaj, ki jih imate, ne verjamejo.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Kolega Ferjan, tudi to ni bila replika. Sprašujem vas, kolegice in kolegi, ali je še kdo zainteresiran za razpravo v splošnem delu ali lahko preidemo na posebni del? Še pri splošnem delu? Samo vi, kolega Siter? Dva? Glejte, jaz bom sprožil, pa prosim, da se prijavite. Bo računalnik izbral vrstni red. Prvi ima besedo Primož Siter.

74. TRAK (VI) 15.05

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Pozdravljeni!
Jaz se bom pa z gospodom Ferjanom strinjal v eni stvari, ki jo je rekel v množici siceršnjih laži, in to je, da je politika stvar prioritet. In kakšne prioritete ima ta vlada najlepše uteleša aktualni proračunski dokumenti kjer imamo na eni strani, jaz jim večkrat v teh obravnavah rečem jackpot dobitnike, na drugi strani pa totalno podhranjenost. Seveda oboroževanje je tukaj tudi v letu 2023 en tak jackpot dobitnik investicije v vojsko bistveno večje kot, recimo, na drugi strani investicije v zdravstvo, pa represija in tako naprej. Skratka, neka evergreen play lista aktualne totalitaristične in militaristične desne oblasti. Poglejte, v letih 2022 in 2023, torej v časovnem okviru, ki jih obravnavajo ti dokumenti, je investicije v oboroževanje ocenjene tam na približno 500 milijonov. Resda vlada se tukaj rada bohoti s samohvalo, da je pa tudi zdravstvu namenjeno več denarja. Res je, ampak ko pogledamo skozi prizmo dejanskih investicij v zdrvstvo in v oboroževanje je pa tukaj ta balans vržen popolnoma ven iz zdrave pameti. 133 milijonov več za orožje kot za zdravstvo, da ne govorimo sploh o primarnem zdravstvu, ki je pa tukaj sploh, nisem vedel če sem prav prebral pri 7 milijonih in pol investicij torej v primarno zdravstvo, kar gre seveda z roko v roki v suhoparjenju tudi občinskih proračunov. Občine so tiste, ki bodo tukaj to luknjo, da rečem, morale po domače flikati, ker na drugi strani pa tudi z vzporednega zakona o dohodnini, kje vlada vrta 800 milijonsko luknjo, letno luknjo, bodo za polovico svojega tudi prikrajšane občine. Torej, občine manj in občine istočasno primorane več investirati v lekarniško dejavnost in v primarno zdravstvo. En tak lep pokazatelj prioritet o katerih je poslanec SDS bržkone govoril je pa tudi akcija proračunska akcija vladnih predstavnikov v dogovarjanju o dvigu plač za tiste najslabše plačene v domovih za starejše. Med tem ko na eni strani vlada nima problema z 900 milijonskimi dodatki, ki se seveda pretakajo v večji meri v žepe zdravnikov dvoživk, imamo na drugi strani, torej ta klic po povečanju plač, ki so mu seveda vsi zaploskali, zaploskali so mu sindikati, skupnost socialnih zavodov in tako naprej. Kdo ne bi ljudi, ki stojijo v prvi vrsti boja z epidemijo v domovih za starejše, kdo ne bi njim namenil malce več oziroma vsaj približno dostojnega. No, pa se je izkazalo, da to ne bo država, ki jim bo namenila več sredstev, ampak da bodo to upokojenci, ki jim bodo namenili več sredstev. Torej, tega ne bo rešil proračun. Tega ne bo rešilo načrtovanje proračuna, ki smo mu sedaj v tem času priča v državnem zboru. To bodo rešili upokojenci. Upokojenci, pri katerih jih je že tako ali tako sto tisoč tistih, ki živijo s penzijami pod 500 evrov, 150 tisoč tistih, ki živijo s penzijami po 650 evrov in 300 tisoč vsega skupaj tistih, ki živijo s penzijami pod 700 evrov. Povprečna oskrba mimogrede oskrba v domu starejših 680 evrov. To je, spoštovani poslanci desnice vladne koalicije stvar prioritet v politiki.
Samo že en hiter odziv, bil kar malo komičen ta s seznamom dosežkov nevladnih organizacij iz Metelkove 6. Ja, ali ste gospod Ferjan kdaj iz svojega doma pokukali male?

75. TRAK: (TB) – 15.10

(nadaljevanje) Mislim, ali ste kadarkoli pogledal, kakšen domet imajo slovenske nevladne organizacije v kulturi, zunaj naših meja? Tako, seznam je, ne vem, tukaj deluje, mislim da enih 20, 30 nevladnih organizacij. Mi je žal, da v Državnem zboru sedi človek s tako ozkim pogledom na kulturno ustvarjanje, ampak to je res boleča ugotovitev in nočem it ad personam tukaj, ampak, bog pomagaj no, ali ste kdaj slišal za En Knap? Ali ste kdaj slišal za Laibach? Jaz vem, da vam namesto(?) žensk s svojimi klici po enakopravnosti v družbi malo dela problem v vaši politični agendi, jaz vem, da vam Mirovni inštitut in Pravno-informacijski center, ki pomaga ljudem, ki rabijo pravno pomoč, ki pomaga beguncem, ki se znajdejo v težki situaciji, prosilcem za azil, jaz vem, da to predstavlja problem vaši politični agendi, ampak ne pa, pismo si sramote delat s tako ozkoglednostjo pred celo slovensko javnostjo. Radi se hvalite, koliko gledalcev imate, na vaši televiziji, v prenosu, teh sej, bog pomagaj, dajte naredit nekaj iz sebe, no.
Tako da, vse je stvar političnih prioritet in proračun, ki ga imamo pred sabo, je najbolj jasen pokazatelj prioritet te Vlade, ki, še enkrat, stojijo v dajanju prednosti zasebnemu in ne javnemu, podajanju davčnih odpustkov, militarizaciji in poglabljanju, represivnem, policijske države in to so prioritete, ki so najbolj vidne. Kaj bo imel pa en upokojenec, en, ne vem, nek, neka gospa, ki je v domu starejših v Hrastniku, recimo, od tega proračuna, pa ne vemo. / oglašanje iz dvorane/ Kolega pravi, nov dom. Jaz upam, da bo ta dom se zgodil, ampak tega doma ni in tega doma v tem proračunu ni. Tega doma ni v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Je zelo veliko obljub in pisem o nameri in stiskov rok in ne vem česa vsega še, ampak konkretnega plana, kolegice in kolegi, kako bomo to področje rešil, pa jaz ne vidim. Govorimo o nekem zadolževanju in ne vem kaj. Pa lepo prosim no, pa koga to briga? Pa koga to briga, če nima postelje v domu starejših? Pa koga to briga, če ne more nahranit svojega otroka? Pa koga to briga, če se boji decembra, ker bo mrzel? Preštejte svoje vrste, pa pridite z enim dokumentom, ki bo naredil nekaj za ljudi, ne pa za vaše žepe.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Replika, kolega Ferjan.

JURE FERJAN (PS SDS): Hvala, gospod predsednik, za besedo.
Jaz se za razliko od vas pa res ne bom spuščal na osebni nivo. Pridite z dokumentom, da bomo nekaj naredil za ljudi. Novela zakona o dohodnini, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Demografski sklad, Predloga zakona o debirokratizaciji in tako naprej. Cel kup predlogov je, ampak v Levici ste proti. V Levici ste proti.
Glede samorefleksije pa, kdo bo kaj iz sebe naredil, pa tako naprej… Glejte, čez 10, 20 let, bo epidemija Covid-19 verjetno samo še en spomin, ampak, ali smo v tem letu, dveh letih, se cepili, upoštevali ukrepe, bili odgovorni ali pa hujskali ljudi, naj grejo na ulice in protestirajo in rušijo Vlado? To, pa bo tudi čez 10 in 20 let ostalo zapisano v zgodovini.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Jaz bom pa kar začel, bom rekel, s trenutkom časa, s trenutkom dneva in bom spet žogico vrgel nazaj na vašo stran, glede refleksije. Poglejte, danes ste v bistvu zamenjali, obglavili v resnici policijo, zamenjali ste več kot 50 komandirjev oziroma direktorjev policijskih uprav in potem pridete k nam zdaj, potem, ko ste v bistvu že izvedli neke vrste tihi državni udar, nam pridete pridigat sem na temo državnega proračuna… / nemir v dvorani/ Ja, »sorry«, tako je. Pač, če je refleksija oziroma samorefleksija, potem naj bo za vse, pa ne samo za enega, kajne?

76. TRAK: (NB) – 15.15

(Nadaljevanje): In se tudi vi poglejte v ogledalo in tudi glede vašega skakanja in stalno govorite kako smo na tej strani glasni, niti pod razno. Če bi bili mi na tej strani tako glasni kot ste vi tam preko, potem bi ta Državni zbor eksplodiral, vsaj ta stran. Ampak ne, na drugi strani ste pa res glasni in to vam tudi dostikrat povem oziroma se vas tudi opozorim na to kar vas jaz poslušam, vi pa dostikrat mene ne poslušate in to je vaš osnovni problem, da ne znate poslušati.
Zdaj pa gremo k proračunu. / oglašanje iz ozadja/ Tako. Uvod je bil rešen. Jaz imam kar direktno vprašanje za predstavnike Vlade oziroma tudi za predstavnico Vlade, če mi obrazloži ali je zdaj dejansko, prej je gospa Alenka Bratušek zelo pronicljivo omenila to gradnjo oziroma dokončanje urgentnega centra Ptuj. Ali so zdaj res ta sredstva vse zagotovljena ali je spet to pesek v oči? Ker zdaj bom kar direktno povedal in to sem že tudi včeraj povedal, pa danes bom ponovil enkrat. Vsi poslanci Spodnjega Podravja smo se trudili, se trudimo, da bi končno ta urgentni center zagledal luč sveta, ker se že dogaja in dogaja in dogaja in se dogaja v nedogled. In v resnici tudi nobeden izmed nas, ki prihajamo iz tega konca, že težko pridemo v naše kraje, ker tudi to konstantno poslušamo, tudi to nas konstantno ljudje sprašujejo in z razlogom, ker Spodnje Podravje nujno potrebuje ta urgentni center in zdaj res želim od vas izvedeti ali so zdaj ta sredstva res zagotovljena v proračunu ali niso. Jaz sem vas včeraj zelo lepo pozval k temu in tudi pozval tudi k premisleku, da bi ta urgentni center, ta manjkajoči del za katerega se gre milijon pa pol evrov, nekje okrog je ta cena, da bi to v celoti pokrila država tako kot je to storila pri ostalih urgentnih centrih po Sloveniji. Ker, zadeva je sledeča, ampak včeraj vam tega nisem omenil, ker sem si to za danes prihranil, ker sem želel vaš odgovor slišati včeraj. Zadeva je sledeča. V primeru ker splošna bolnišnica Ptuj se je zavezala k temu, da bo za namen dokončanja oziroma financiranja tega urgentnega centra za tisti svoj finančni del, ki ga bo prispevala, prodala zemljišča, ki so okrog splošne bolnišnice na Ptuju. In zdaj vsi ki se spoznamo tudi na te zadeve glede teh finančnih konstrukcij oziroma shem, vemo da če ne bo dobila tistega določenega števila točnega, v tem primeru milijon pa pol evrov, potem se ta finančna shema ne bo mogla zaprti in bo spet ta urgentni center ostal na poti oziroma nekje vmes, tako kot je bil do sedaj. In tudi imam srečo, da prav gospod poslanec Trček je prišel sem, ker je takrat bil tisti, ki je tudi sklical odbor 14. 2. 2019, na to temo kako čim prej dokončati te urgentne centre po Sloveniji, sploh pa urgentni center Ptuj. Takrat smo tudi imeli našo županjo tukaj na seji odbora in tudi direktorico splošne bolnišnice na Ptuju. In mi smo že takrat sprejeli sklepe, da bi ta zadeva morala biti že zaključena oziroma tudi biti že v fazi dokončanja. In vam bom zdaj še enkrat postavil vprašanje. Ali so res sredstva za tisti del, če zdaj pustimo milijon pa pol evrov, ki bi ga naj prispevala splošna bolnišnica Ptuj, čeprav se s tem ne strinjam in tudi mislim, d se poslanci s tem ne strinjajo, ker je prav, če država poskrbi za ostale urgentne centre, naj tudi v celoti finančno poskrbi za urgentni center na Ptuju. In vas še enkrat sprašujem ali je ta finančni del s strani države oziroma ministrstva urejen, priskrbljen oziroma da lahko računamo res, da se bo ta zadeva končno sprovedla ne da se nam vozijo tja ministri, predsedniki vlad in še kaj drugega in nam samo obljubljajo, obljubljajo, na koncu pa ostanemo praznih rok in tega se mi več na Ptuju, v Ormožu in v okolici več ne gremo. Ne gremo.
Potem naslednja zadeva kar se tiče državnega proračuna. Poglejte, to je bilo tudi že včeraj dostikrat na tapeti, v času ko bi se morali ukvarjati s Covid krizo, se ta Vlada oziroma sploh predsednik Vlade ukvarja kako odstaviti 50 direktorjev policijskih postaj oziroma komandirjev. Pa kje smo mi pristali?

77. TRAK: (SC) – 15.20

(nadaljevanje) policijskih postaj oziroma komandirjev. Kje smo mi pristali? Namesto, da bi se ukvarjal kako rešiti vsako življenje kako rešiti tudi ta problem, ki ga dejansko sedaj rešujejo tudi z nami in srečo, da nam pomagajo se pravi italijanski zdravniki in italijansko medicinsko osebje, sreča. S tem se naj ukvarja in predsednik Vlade in ta Vlada ne pa, da dejansko konstantno vsak dan z namenom se bojim spravljati ob živce ljudi, spravljati jih v obup, v brez up pa še kaj drugega. Sedaj, če je to edino, kar znate, potem sedaj bi bilo prav, da vsi takoj v tem trenutku odstopite. Tako ja pač jaz vsaj upam povedati, če si mogoče kdo drug ne upa, ker nam Štajercem sploh pa tam iz našega konca nama nobeden jezikov zavezal oziroma ust zaprl o tem, kar si mislimo o nekom sploh, če argumentiramo povemo, ker nas je tako država v celoti oziroma prevečkrat spregledala oziroma naš še vedno prevečkrat spregleda. Imeli smo primer Safila. Bo poslanec Ivanuša, vam lahko pove celo tragedijo te zgodbe. Še sedaj niso zadeve rešene in vi znižujete postavko, ko se gre za te socialne transferje oziroma za nadomestila za brezposelne osebe, nepojmljivo. V / nerazumljivo/ se dogajajo mesečno zadeve, ki jim sploh več nobeden ne sledi pravzaprav kaj se dogaja. Ljudje ostajajo na cesti brez služb cela družina sedaj pa nam tukaj govorite kako je vse super, kako se povečuje delež zaposlenih. Pa kje? V Ormožu pa na Ptuju in v okolici je dejansko socialna bomba pa dajte no. Sorry, če vi živite samo v eni Ljubljani, vsi živimo v Ljubljani, eni se vodimo vsak dan iz Ptuja ali pa iz Ormoža sem na Ptuj. No kakorkoli v okolici pač sta tu center Slovenije. Eni pač nismo v centru Slovenije doma in tudi se moramo tudi zaradi tega dostikrat boriti tudi s centrom, da dobimo kaj na periferijo oziroma da lahko kaj decentraliziramo in da nam tudi kakšni koščki pridejo na našo stran. Tako kot je že prej kolega oziroma tovariš Siter razlagal dejansko ta proračun je res kot neke vrste neki mehurček oziroma nekaj bdi v oblakih in bojim se, ko boste iz tega oblaka morali se stopiti, ne bom rekel pasti, ker vam ne želim tega, morali se boste stopiti boste takrat, ko boste se stopili iz tega oblaka videli dejansko v kakšnih sanjah in megli ste živeli, ker to je nepojmljivo. Še enkrat namesto, da bi se ukvarjali s stvarmi, ki so sedaj, ki bi se morali se pravi rešitev te korona krize oziroma covidne krize beremo, poslušamo konstantno vsak dan kako ste ustavili tega, kako boste vzeli nekomu to, kako se boste nekomu maščevali. Ljudje vas imajo poln kufer in so vas siti. To vam lahko jaz povem. Celo vaša volilna baza se boste sedaj zgrozili vas ima poln kufer. Še kaj hujšega. / nerazumljivo/ Še kaj hujšega, ampak ne bom povedal tega oziroma ne bom govoril v tej smeri, ker se ne spodobi. Kot rečeno dajte se zbrati in se tudi samo reflektirati oziroma pogledati v ogledalo in že enkrat razumeti, da ni samo tu Ljubljana pa center, ampak da živimo ljudje na obrobju oziroma ven iz tega centra v najlepšem delu Slovenije na vzhodu, Ptuju, Ormož, Maribor in tam je življenje kar precej drugačno kot je tukaj in imam občutek, da ste eni malo pozabili sploh tisti, ki ste se bom rekel kakorkoli uspeli priti sem v Ljubljano, živeti tu v Ljubljani, da ste malo pozabili kje ste včasih živeli oziroma od kod ste prišli. To vam na srce polagam, da se spomnite od kod ste prišli.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Ker ne želi več nihče razpravljati zaključujem razpravo. Glasovanje o splošnem delu dopolnjenega predloga proračuna bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo posebnega dela dopolnjenega proračuna. Želi kdo tu razpravljati? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 15. novembra 2021.

78. TRAK: (NM) – 15.25

(nadaljevanje) Prehajamo na proračunskega uporabnika 1311 Ustavno sodišče ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Dejavnost Ustavnega sodišča ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani. Želi kdo razpravljati? Ja. Samo ena razpravljavka? Imate besedo, Lidija Divjak Mirnik.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Ja, tukaj smo vložili amandma, in sicer zmanjšujemo za 949 tisoč evrov na infrastrukturi in opremljenosti Slovenske vojske in jo dajemo v dejavnost Ustavnega sodišča. Zakaj? Zato, ker ima Ustava v Republiki Sloveniji seveda posebno mesto, saj s svojimi vrednotami ustvarja zaupanje v državo in njene institucije ter preprečuje negotovosti ali morda celo strah pred oblastjo oziroma kakršnokoli drugo represijo in kršenjem pravic. In to je danes pod to vlado seveda zelo, zelo aktualno. Žal smo v zadnjem času priča poizkusom rušenja zaupanja v institucije države, zaupanje, ki se je gradilo dolga 3 desetletja. Ustavno sodišče kot branik Ustave pa se hkrati v zadnjih letih tudi sooča še s kronično preobremenjenostjo. Že leta 2020 je predlagalo povečanje sredstev za nove zaposlitve in dodatne prostore, kar bi po njihovem prepričanju omogočilo hitrejše sojenje, a vlada v predlaganih proračunih za 2022 in 2023 tega seveda ni upoštevala. Vpričo dejstva, da je dvig sredstev z amandmajem za leto 2022 onemogočen, bo Ustavno sodišče do nadaljnjega moralo še naprej delovati v dosedanjih prostorih in seveda tudi kadrovskih okvirih, kar bo seveda imelo tudi učinek na učinkovitost. Zato predlagamo, da se teh 949 tisoč evrov dodatno nameni za dejavnost Ustavnega sodišča.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1811 Ministrstvo za zunanje zadeve ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje zunanje politike in EU zadev ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD in SAB. Želi kdo razpravljati? Ja. Samo eno razpravljavka?
Kolegica Andreja Zabret, imate besedo.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.
Ja, zdaj strokovne institucije že od spomladi pozivajo državo, naj vendarle okrepi kadrovske, normativne, šolske svetovalne službe po celotni vertikali. Ne, se opravičujem. Slovensko diplomacijo večkrat rešujejo zagnani posamezniki, a poleg vseh spisanih strategij je potrebno omogočiti tudi predvsem višja sredstva. V prihodnjih letih bo diplomatsko udejstvovanje pomembno zlasti zaradi prepotrebne sanacije povzročene škode ugledu, ki jo je v širši mednarodni skupnosti v zadnjem letu in pol povzročila ta vlada. Neprestani izpadi na Twitterju niso ostali neopaženi, žalitve novoizvoljenega predsednika ZDA, spori z nemškimi diplomati, zbadanje evropskih poslancev s kolonialno preteklostjo njihovih držav in zadnje čivkanje v smeri misije odborov Evropskega parlamenta in nizozemskega primera. Vse to je botrovalo številnim člankom v uglednih tujih publikacijah, kjer je bilo moč opaziti predvsem začudenje in osuplost. Kadrovska problematika predvsem na DKP žal ne omogoča več diplomatskega delovanja, pač pa zgolj osredotočenja na administrativne naloge zaradi premajhnega števila in premalo plačanega strokovnega tehničnega kadra. Predlagan dvig sredstev v višini 5 milijonov predstavlja oziroma sledi cilju, da bi slovenske barve v tujini zastopali številni usposobljeni. In kar je morda še pomembneje, motivirani diplomati, saj je zavedanje o tem, kako pomembni so dobri in korektni diplomatski odnosi v zadnjem obdobju, maltene zamrlo.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter 2 amandmaja poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Kolegica Lidija Divjak Mirnik, imate besedo.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa.
V predlogu proračuna Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za leti 2022, 2023 ni možno najti postavke za plačilo gasilskih zavarovanj, kot to izhaja iz Zakona o finančni razbremenitvi občin.

79. TRAK: (VP) 15.30

(nadaljevanje) Namreč ZFRO predvideva, da bo v letu 2021 minister za obrambo izdelal ustrezne akte, na podlagi katerih se bo pričelo financiranje zavarovanj za gasilce s strani države in ne več, tako kot je veljalo prej, lokalnih skupnosti. Zdaj za ta znesek bi pravzaprav razbremenili proračune občin, hkrati pa bi seveda se doseglo ustrezno zavarovanje gasilcev, vendar tega žal minister obrambni še ni storil niti tega ta vlada ne predvideva v obeh proračunih. Navedeno je še posebej problematično, saj občine zdaj ne vedo, kako ravnati v primeru zavarovanj gasilcev v bodoče, ali naj svoja sredstva še naprej planirajo v proračunih občin ali pa naj sklepajo nove zavarovalne pogodbe sami oziroma naj se z zavarovalnicami dogovarjajo za neka časovno krajša zavarovanja. Prav gotovo takšno ravnanje Ministrstva za obrambo povzroča povsem nasprotno situacijo kot jo je predvidel že predlagatelj v času naše vlade, ko je minister Rudi Medved in državni zbor sprejel leta 2020. namesto ureditve osnov za varno delovanje gasilcev in gasilske opreme se pod vprašaj postavlja celo dosedanje urejanje varnosti gasilcev. In seveda zato predlagatelji predlagamo, da se te štiri milijone nameni za zavarovanje gasilcev, da es o pravzaprav vedelo, kdo bo to plačal, glede na to, da smo tisti zakon takrat sprejeli.
Jaz si želim, da tudi ta vlada, ki nam dela takšne milijonske in milijardne pufe, pravzaprav spredvidi, da je fajn, da bi se to gasilcem zavarovanje tudi plačalo iz državnega proračuna.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2430 - Ministrstvo za infrastrukturo ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem najprej podprogram Obnovljivi viri energije ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja ter dva amandmaja Poslanske skupine SD. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2550 – Ministrstvo za okolje in prostor ter na razpravo o vloženih amandmajih k dvema podprogramoma pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem najprej podprogram Upravljanje z vodami ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezanih. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Ravnanje z odpadnimi vodami ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani.
Kolegica Andreja Zabret in potem Primož Siter.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.
Ja, to gre za izredno pomemben amandma. Gre za alternativni vir pitne vode v Anhovem. Namreč v Sloveniji obstojajo območja, kjer ni zanesljive oskrbe s čisto pitno vodo. Eno od njih je tudi Anhovo. In kraj, ki še vedno plačuje velik krvni davek zaradi industrijskega onesnaževanja z azbestom, danes ogroža tudi to, da voda, ki teče iz pip, za pitje ni ustrezna. Za zagotovitev oskrbe s pitno vodo v občini Kanal ob Soči je potreben nov neodvisen vir pitne vode, ki bi se zagotovil s povezavo na dovodni sistem Mrzlek. Stroški izgradnje vodovoda so ocenjeni na milijon 200 tisoč evrov. 500 tisoč evrov je za amandma v letu 2022, kar smo tudi ga vložili, in 700 tisoč evrov v letu 2023. Zdaj, ta projekt je izvedljiv v obdobju treh let. Trenutno se je za vodooskrbo 1100 uporablja vodarna v lasti podjetja Salonit Anhovo, ki vodo črpa iz reke Soče, azbestni vodovod pa je razpeljan čez industrijsko območje. Voda iz Soča je edini večji vodni vir v bližini in ker ni neodvisnega rezervnega vodnega vira, pri onesnaževanju pa prebivalci ostanejo brez pitne vode, je pač res skrajni čas, da se ta zadeva uredi. Prav tako v tem trenutku postanejo pravzaprav popolnoma odvisni le od gasilskih cistern v določenem trenutku, zato, kot sem že omenila, je potreben nov neodvisni vodni vir.

80. TRAK: (SB) – 15.35

(nadaljevanje) Nesprejemljivo je, da so prebivalci odvisni od enega privatnega vodnega vira, ki se lahko kadarkoli uporabi za morebitno izsiljevanje občine ali prebivalcev s strani podjetja Salonit Anhovo. V okviru izgradnje potrebnega vodovoda bi se tudi v celoti izognili industrijskemu območju cementarne Salonit Anhovo ter tako zagotovili pitno vodo, ki bi jo ljudje pili brez strahu in s tem rešili življenja ljudi in pa tudi samo kvaliteto, tako da naprošamo za podprtje tega amandmaja. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Primož Siter.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Sam bom seveda ta amandma podprl. Sam amandma je razdeljen na obe proračunski leti na leto 2022 in na leto 2023. V prvem letu je ocenjen s 500 tisoč evri, v drugem letu 700 tisoč evri, kar je tako rekoč sicer nekaj denarja, ampak proračunski drobiž temu kdaj rečemo. Kar je pa tukaj najbolj problematično pa je dejstvo, da imamo dejansko v Sloveniji v letu 2021 območja, kjer ljudje nimajo dostopa do pitne vode. To je ključnega pomena pri razumevanju tega problema in da ljudje nimajo dostopa do pitne vode zato, ker ima na drugi strani eno podjetje takšno moč v rokah, da to omejuje, da dejansko lahko svojo moč, svojo kapitalsko moč, svojo socialno moč v tej lokalni skupnosti uporablja zato, da dosega svoje cilje in da lahko na to račune tudi v prihodnje in da se to dogaja v Sloveniji, v Evropi leta 2021, da lahko neko podjetje z vodo izsiljuje prebivalce lokalne skupnosti. To je po mojem mnenju tukaj najbolj alarmanten problem, ki ga lahko rešimo zelo elegantno, s tem, da Anhovemu omogočim priključitev na ta nov vodovodni vir, ki bo neodvisen od obstoječega, ki ga torej v škarjah drži neko podjetje. In zraven seveda še vzamemo v račun, da poleg tega tudi Soča kot je v tem delu, v tem toku ni okej, na to opozarja stroka, opozarjajo zdravniki, opozarjajo okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije. Črpanje vode iz reke, ki je torej tako blizu nekega industrijskega obrata, ki je tako blizu tako pomembne prometnice, enostavno ne izpolnjuje kvalifikacij za čisti in neoporečen vodni vir. Kot rečeno rešitev pa je kot ga predlaga ta amandma v priključitvi na ta nov neodvisni vodni vir.
Dovolite mi, da na tej točki še kot nekdo, ki živi v neposredni bližini neke take podobne zgode, ki se je odvijala v moji domači lokalni skupnosti v Trbovljah, opozorim, da res tukaj pri takšnem problemu stvar politike mora biti stopiti na strani ljudi. V Trbovljah s cementarno La Farge smo imeli dolgo, 20 let dolgo zgodbo izsiljevanja lokalne skupnosti, pa potem ogrožanje zdravja, ogrožanje varnosti in tako naprej. Na vso srečo se za enkrat v Trbovljah lahko pohvalimo z neko zmago civilne družbe, zmago okoljevarstvenikov, ki je nadaljnje škodovanje in uničevanje okolja svojo civilno akcijo ustavilo in srčno upam, da na tej točki bo tudi slovenska politika premogla toliko razuma in bo stopila na stran ljudi v Anhovem in v bistvu jim samo zagotovila tisto kar jim zagotavlja Ustava in to je dostop do pitne vode. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na razpravo o vloženih amandmajih k šestim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem najprej podprogram usposabljanje in izobraževanje ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram spodbude za zaposlovanje ter amandma poslanske skupine LMŠ.

81. TRAK: (NB) – 15.40

(Nadaljevanje): Kolegica Andreja Zabret.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo.
Glede na epidemijo COVID-19 in njenih daljnosežnih posledic na gospodarstvo, ki jih še pričakujemo, lahko v letu 2023 pričakujemo tudi porast brezposelnosti, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se že konec letošnjega leta izteče večina državnih pomoči sprejetih po PKP. Zaradi tega je takšno krčenje sredstev na tem programu, predvidena je zmanjšanje sredstev skoraj za štiri-petine, na podprogramu Spodbude za zaposlovanje, nesmiselno. S tem namenom predlagamo amandma s katerim bi v letu 2023 za spodbujanje zaposlovanja namenili bistveno več sredstev kot je predvidenih v predlogu proračuna za leto 2023, zato povečujemo sredstva v višini 10 milijonov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij ter civilnega in socialnega dialoga ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Kolegica Lidija Divjak Mirnik.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala. Znižanje sredstev nevladnim organizacijam na skoraj vseh politikah je kar se tiče LMŠ, nesprejemljivo in seveda kaže trenuten odnos Vlade do njih. Vemo koliko jih je, vemo kakšno delo opravljajo, vemo tudi, da dostikrat opravijo to delo, ki ga ta država ne opravi, pa bi ga morala. Zato kot rečeno, je nesprejemljivo, da se jim denarna sredstva jemljemo samo zato, ker očitno jih nekdo na tej Vladi ne mara. 169 tisoč evrov dodajamo na postavko spodbujanje razvoja nevladne organizacije in pa civilnega in socialnega dialoga. Namreč o socialnem dialogu s to Vlado in med nevladniki in še tudi kom drugim, smo že dosti govorili, pa ne bomo ponavljali, je pa nujno, da se sredstva nevladnikom in tudi seveda za sam civilni dialog ne znižujejo. Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hala lepa. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Denarna socialna pomoč ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, SAB in amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Kolega Primož Siter.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo. V levici predlagamo eno zelo preprosto rešitev za ublažitev problema naraščajoče revščine v Sloveniji. In sicer, glede na oceno realizacije v letu 2021, se bodo sredstva za denarno socialno pomoč v letu 2022 znižala za 32 milijonov, naslednje leto v letu 2023 pa še za dodatnih 21 milijonov. Vlada svoj korak upravičuje z dejstvom, da smo priča gospodarski rasti in da smo priča upadu števila brezposelnih ljudi, ker so številke preverjene in kar je sicer dobra novica, ampak je v tej formuli treba upoštevati tudi da tudi v primeru višjih stopenj gospodarske rasti, višje zaposlenosti posledično nižjemu številu upravičencev do same denarne socialne pomoči, zaradi dviga cen osnovnih življenjskih potrebščin je potrebno zvišati tudi denarno socialno pomoč oziroma z drugimi besedami, tudi če je upravičencev do denarne socialne pomoči manj so, da uporabim to besedo, bolj revni, bolj upravičeni imajo manj sredstev za to, da preživijo, enostavno in je dvig te postavke torej za denarno-socialno pomoč nujen. Torej tudi če imamo, po domače rečeno, manj revežev, so ti bolj revni in je treba vzeti to v zakup. In zdaj, v Poslanski skupini Levica smo v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki omenjeno ugotovitev vzame v obzir in sicer, problem izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki smo mu priča danes in ki je podlaga za izračun tako denarne socialne pomoči, socialnih transferjev in za izračun minimalne plače je v tem, da je zastarel. Nazadnje odmerjen leta 2015, 2016 in v vsakem primeru ni aktualen, mi s predlaganim zakonom predlagamo, da se

82. TRAK (VI) 15.45

(nadaljevanje) izračun minimalnih življenjskih stroškov izvede na presečni datum 1. 1. naslednje leto in na ta način seveda aktualizira in vzame v zakup vse cene, rastoče cene tako energentov kot drugih življenjskih stroškov in potem lahko izhajamo s socialnimi transferji in z izračunom minimalne plače od tam naprej.
Če sprašujete od kje bomo pa to vzeli, teh predlaganih 40 milijonov evrov za realizacijo te zakonske spremembe, ki jo predlagamo, je pa odgovor enostaven. Na postavki, ki je delež največ pozornosti aktualne vlade, ki je na investicijskem naslovu največ pridobi in to je oboroževanje. Pred časom je nekdo na družbenih omrežjih objavil vprašanje malce v šali, če je Nato tako kot Svet knjige, kjer se zavežeš, da boš vsako leto moral nekaj kupiti. Malce šala, ampak v luči gospodarske in socialne krize v kateri smo se znašli in v kateri najprej moramo poskrbeti za najšibkejše je pa to boleča ugotovitev. Treba je poudariti, da v Sloveniji v tem trenutku ne glede na to, da se Vlada rada hvalisa s podatkom, da je zmanjšala brezposelnost je pa številka ljudi, ki živijo pod pragom revščine bistveno večja. Danes je ta številka približno 260 tisoč ljudi. 100 tisoč od tega je upokojencev, 40 tisoč, pa najbolj boleča številka, je pa otrok. Pavšalno gledano kumulativi se revščina v Sloveniji poglablja. In denarna socialna pomoč je eden od socialnih transferjev, ki službi tukaj lahko kot korektiv. Zato predlagamo s tem amandmajem, da ta segment ojačamo, ponudimo v proračunskem letu 2023 40 tisoč evrov, da bo lahko predlog zakona o socialnovarstvenih prejemkih z našimi spremembami zaživel in da ga bomo lahko realizirali in da bodo dejansko tudi najšibkejši nekaj imeli od teh proračunskih dokumentov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Programi socialnega varstva ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Dolgotrajna oskrba ter amandma Poslanske skupine SDS, NSi in SMC. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 2711 Ministrstvo za zdravje ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Investicijska vlaganja na primarni ravni ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na razpravo o vloženih amandmajih k štirim podprogramom pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem najprej podprogram Podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Kolegica Lidija Divjak Mirnik imate besedo.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala. Stanje duševnega zdravja otrok in mladine ter dostopnost strokovne oskrbe na tem področju je več kot problematično. Tega upam, da se vsi v tej hiši zavedamo. In pri reševanju krize duševnega zdravja v šolstvu v resnici ne moremo računati pravzaprav na zdravstvo ali na socialo. Te stvari bodo v šolah morali sami rešiti. Reševanje te krize je zagotovo prioritetno, saj napoveduje velike težave v prihodnjem vključevanju teh mladih posameznikov tudi na trg dela. Nujna je torej investicija v preventivno delovanje, to je v samem šolstvu. Potrebno je okrepiti skrb za duševno zdravje v šolah, kar je mogoče doseči predvsem s pomočjo krepitve svetovalnih služb. O tem govorimo že kar nekaj časa v LMŠ. Te so namreč pomembne tako z vidika pomoči ter celostnega, se pravi vzgojnega, psihosocialnega, kariernega svetovanja otrokom mladostnikom, pa tudi staršem. Pomembne pa so še tudi z vidika razbremenjevanja podpre in pa izobraževanje pedagoškega kadra v kolektivih. V tej luči je še posebej potrebno opozoriti na nujnost dodatne podpore, se pravi

83. TRAK: (TB) – 15.50

(nadaljevanje) svetovalne službe, tudi razrednikom, ki imajo vedno bolj ključno vlogo tudi pri preventivnem delovanju na področju duševnega zdravja oziroma pri razvoju varne in pa spodbudne klime v razredih. Vendar, tudi mnogi učitelji, ne samo starši, potrebujejo podporo pri vsem tem in se seveda morajo prilagajati tudi spreminjajočim se razmeram v razredih. Danes je recimo en takšen dan, ko morajo razredniki kar nekaj dela oddelati, pa to ni njihova naloga, v prvi vrsti.
Zdaj, predlagani vladni proračun za prihodnji dve leti vsebuje le potrebne spremembe v kadrovskih normativih za srednje šole, ne vsebuje pa sprememb za osnovne šole, niti sprememb za vrtce in s tem namenom seveda vlagamo tudi ta amandma in si želimo, da bi ta ministrica, ki, za katero človek niti besed ne more imeti, pa nima veze, da bi razumela, da mora tudi ona podpreti strokovne sodelavce, učitelje, svetovalne delavce, v šolah in vrtcih. To je njena prioritetna naloga oziroma bi vsaj naj bila, ampak kot kaže, ona tega ne bo opravila, zato smo to opravili v opoziciji in upamo na modrost vsaj teh ljudi tukaj, v Državnem zboru, če že ministrica ne premore te modrosti.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem podprogram Izvajanje predšolske vzgoje, ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje osnovnošolskih programov, ter amandma Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem podprogram Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov, ter amandma Poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 3340 - Ministrstvo za kulturo, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost, ter amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 411 - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Sodni postopki, ter amandma Poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4215 - Okrožno sodišče v Celju, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4216 – Okrožno sodišče v Kopru, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4217 – Okrožno sodišče v Kranju, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4218 – Okrožno sodišče v Ljubljani, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4219 – Okrožno sodišče v Mariboru, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4220 – Okrožno sodišče v Murski Soboti, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na proračunskega uporabnika 4221 – Okrožno sodišče v Novi gorici, ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.
V razpravo dajem podprogram Alternativno reševanje sodnih sporov - podporne dejavnosti, ter amandma

84. TRAK: (SC) – 15.55

(nadaljevanje) poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 4222 Okrožno sodišče v Novem mestu ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram alternativno reševanje sodnih sporov podporne dejavnosti ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 4223 Okrožno sodišče v Krškem ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram alternativno reševanje sodnih sporov podporne dejavnosti ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 4224 Okrožno sodišče na Ptuju ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram alternativno reševanje sodnih sporov podporne dejavnosti ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 4225 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram alternativno reševanje sodnih sporov podporne dejavnosti ter amandma Poslanske skupine SAB. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Glasovanje o amandmajih in o posebnem delu dopolnjenega predloga proračuna bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
Prehajamo na obravnavo načrta razvojnih programov. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.
Glasovanje o načrtu razvojnih programov bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNA SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2022 DO 2024.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku Vlade, predstavnici Vlade, dr. Katji Lavtar, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

DR. KATJA LAVTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da predstavnik Predlog odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2022 do 2024. Verjamem, da smo že veliko slišali v teh odlokih, ki izhajajo predvsem iz predloženih proračunov za leti 2022 in 2023 kot tudi vseh ostalih enot v sektorju država. Sama vsebina odloka se torej nanaša na dvig zgornje meje izdatke v letu 2022 in sicer za milijardo 65 milijonov na 26 milijard 105 milijonov pri tem pa se bo ciljni primanjkljaj znižal iz 5,7 na 5,5 odstotka BDP. Po denarnem toku pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala za 650 milijonov na 13 milijard 950 milijonov evrov za državni proračun, ciljni primanjkljaj pa se bo, potem znižal iz 4,9 odstotka BDP na 4,6 odstotka. Za 89 milijonov se bo povečalo tudi meja izdatkov za lokalne enote sektorja država na 2 milijarde 495. Predviden presežek ostaja nespremenjen. Za izdatke pokojninske blagajne se zgornja meja povečuje za 180 milijonov na 6 milijard 480. Torej v letu 23 se tudi povečujejo zgornje meje izdatkov sektorja država in sicer za 935 milijonov na 25 milijard 980 milijonov. Pri tem se bo primanjkljaj znižal za 0,5 odstotne točke na 3,3 odstotka BDP. Po denarnem toku se bo torej dovoljena zgornja meja izdatkov povečala za 305 milijonov, za državni proračun primanjkljaj se bo znižal za 1 odstotno točko na 2,6 odstotka BDP. Za lokalne enote sektorja država in pokojninsko blagajno se tako v letu 22 kot 23 spreminjata zgolj zgornji meji izdatkov za 95 oziroma 160 milijonov. Zakaj se povečuje obseg državnega proračuna po denarnem toku? Predvsem, zaradi črpanja sredstev EU strukturnih skladov načrta za okrevanje in odpornost in zagotavljanje investicij v zdravstvo in šolstvo ter tudi zaradi večjega transferja v pokojninsko blagajno, zaradi usklajevanja pokojnin prav tako tudi, zaradi nekaterih nadaljnjih oziroma prenesenih ukrepov po denarnem toku za obvladovanje epidemije.

85. TRAK: (ŠZ) – 16.00

(nadaljevanje) Obseg izdatkov za občine se nekoliko tudi poviša zaradi investicij, seveda ne velja pozabiti na črpanje evropskih sredstev, ki se v veliki meri izvaja ravno v občinah. Obseg pokojninske blagajne se povečuje zaradi spremenjenih predpostavk usklajevanja pokojnin, predvsem je boljša nominalna prispevna stopnja. Na tej podlagi se prilagodijo tudi javnofinančni cilji za sektor država. Takšne spremembe odloka torej omogočajo ustrezen obseg izdatkov za podporo začetnemu okrevanju, o postopnem zniževanju primanjkljaja in dolga v prihodnjih dveh letih. Naj povem, da pri pozornost pri zniževanju tako primanjkljaja, kot dolga posvečamo predvsem ustrezni hitrosti in pa nadaljnji razpravi, ki se ta hip odvija na ravni Evropske unije, vsekakor pa je vseeno potrebno namenjati še nekaj sredstev v prihodnosti za spopadanje z posledicami epidemije covid-19. Kljub ugodnemu makroekonomskemu okolju in spodbudnim napovedim velja opozoriti, da še vedno obstaja zelo velika tveganja in negotovosti, spreminjajo se tako napovedi, kot projekcije, velikokrat smo soočeni z ponovnim povečevanjem števila okužb in tudi zahtevami z nadaljevanjem nekaterih ukrepov. Upoštevati je potrebno tudi, da vsi sektorji v gospodarstvu ne okrevajo enako, vsekakor pa so v ospredju sedaj ukrepi, ki spodbujajo okrevanje. Brez teh ukrepov je lahko vpliv krize dolgotrajnejši in okrevanje ogroženo. Kot že velikokrat povedano, na nacionalni ravni in tudi na ravni EU v letu 2022 še vedno velja izjemna okoliščina, in tako imenovana splošna odstopna klavzula od fiskalnih pravil, s čimer se omogoča ustrezen odziv fiskalne politike, predvsem / znak za konec razprave/ pa je pomembno da usmeritve za delovanje fiskalne politike v letu 2023 še niso sprejete in da tudi komisija vrednoti slovenske proračune samo kvantitativno. Kljub temu vlada znižuje tako javnofinančni primanjkljaj, leta 2024 se bo znižal pod tri, dolg pa se v BDP-ju tudi znižuje s tako dinamiko in hitrostjo v triletnem obdobju, kakor v EU-ju. Umikanje ukrepov z podpiranje gospodarske aktivnosti / znak za konec razprave/ je načrtovano postopno, prehiter umik pa bi lahko ogrozil začetek okrevanja, čemur bi se želeli izogniti. Če zaključim. Torej v ospredju je okrevanje, čemur je prilagojena fiskalna politika v prihodnjih dveh letih, temu se namenja največja pozornost in odprava primanjkljaja in dolga morata slediti tako kvaliteti, kot kvantiteti in zato je predlog odloka po našem mnenju ustrezen.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Odbor za finance je na 62. nujni seji, 22. oktobra letos, kot matično delovno telo obravnaval predlog odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, za obdobje 2022-2024, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila vlada. Amandmaji k predlogu odloka niso bili vloženi. Uvodno predstavitev je podal minister za finance, ki je predstavil vsebinske spremembe predloga odloka in vzroke zanje ob upoštevanju sedanjih razmer in dejstva, da pandemija še ni odpravljena. Še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki še veljajo, izjemne okoliščine za odstop od fiskalnih pravil, veljale bodo tudi v letu 2022. Za Slovenijo je bil gospodarski odboj ugoden in ima dobro bonitetno oceno. V teh razmerah sta fiskalna oziroma bosta fiskalna in monetarna politika ostali še naprej spodbujevalni, tako kot tudi predvideva politika Evropske komisije. Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb na predlog odloka. Predsednik fiskalnega sveta je predstavil pisno oceno proračunskih dokumentov. Sprejeti so bili obsežni ukrepi, ocenjeno pa je, da so pogoji za izjemne okoliščine izpolnjeni tudi za leto 2022.

86. TRAK: (NM) – 16.05

(nadaljevanje) V nadaljevanju je predstavil 3 komponente odhodkovne strani proračunov, in sicer izdatke, povezane z epidemijo, tekoče izdatke ter investicije. Izdatki so v pretežni meri skladni s smernicami in so začasni ter usmerjeni v naslavljanje neposrednih posledic epidemije. Ukrepanje v višini približno 5 % bruto domačega proizvoda leto v letih 2020 in 2021 je pomembno prispevalo k blažitvi padca gospodarske aktivnosti v lanskem letu in k okrevanju letos. Takšno je torej stališče fiskalnega sveta. Predsednik fiskalnega sveta je menil, da so se v okviru ukrepov pojavile določene pomanjkljivosti, zlasti pri izplačilih dodatkov. Glede investicij je dejal, da morajo biti ustrezno usmerjene in učinkovite ter ob tem opozoril na absorpcijske zmožnosti oziroma sposobnosti gospodarstva in administracije. Menil je, da bi bilo potrebno dati prednost investicijam, ki so financirana, ki so financirane z nepovratnimi sredstvi. Glede javnega dolga je povedal, da bo v letih 2023 in 2024 ostal precej višji kot pred krizo, na ravni le nekaj pod 80 % bruto domačega proizvoda. Predsednik fiskalnega sveta je posebej poudaril, da je osnovna fiskalna politika sicer ustrezna ob resnih tveganjih in predstavlja dolgoročno izziv, mora pa se sproti prilagajati stanju gospodarstva. V nadaljevanju seje je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj povedala, da je v odloku upoštevana jesenska napoved, ki je podlaga za proračunske dokumente. Napovedi so skladne z napovedmi mednarodnih inštitucij. Struktura gospodarskega okrevanja pa je vezana predvsem na izvoz, povečanje osebne potrošnje ter investicije.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka skupaj in jih sprejel. Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel nobenih amandmajev, zato Državnemu zboru predlaga, da Predlog odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024 sprejme v predloženem besedilu.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS SAB): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Pri tej točki se po 2 dneh razprave o državnem proračunu za leto 2022 in 2023 pogovarjamo o odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja države. Najprej smo se pogovarjali o državnih proračunih, zdaj se pa pogovarjamo o višini, ki naj bi bila osnova za te proračune. Tako da, bom rekla, najprej kritika na to, da smo najprej obravnavali proračun, zdaj smo šli pa na se pogovarjat o višini sredstev, ki bi jo lahko namenili v te proračune. Tako da ta pot je po moji oceni absolutno napačna oziroma zgrešena. Druga velika napaka je, da se ti odloki spreminjajo praktično vsaka 2 meseca. Mislim, da je ta vlada že petkrat, šestkrat prinesla v Državni zbor v tem letu in pol spremembe teh odlokov. To naj bi bil dokument, ki na neko srednjeročno obdobje pokaže, kakšen je trend, kaj se z našimi javnimi financami oziroma proračuni sektorja države dogaja. Ampak okej, takšna je pač žalostna slika slovenskih javnih financ v tem trenutku. Dejstvo je, da zvišujete skupne odhodke za skoraj milijardo. Dejstvo je, da zvišujete proračunske odhodke, od vaše zadnje spremembe do danes za nekaj več kot 650 milijonov. In dejstvo je, da ste ugotovili, da ste pri pokojninski blagajni naredili veliko napako, napako ali pa ste imeli kakšne druge namene. Junija smo se v tem Državnem zboru ukvarjali z enakim odlokom, z istim letom 2022.

87. TRAK: (VP) 16.10

(nadaljevanje) In takrat ste predlagali znižanje sredstev pokojninske blagajne za 230 milijonov evrov. 230 milijonov evrov. Seveda sem in smo takrat v stranki SAB opozarjali, da očitno načrtujete posege v pokojnine, da očitno nameravate upokojencem nekaj vzeti. Ali ste nas slišali ali pa samo ugotovili svojo napako, ne vem, ampak kakorkoli, danes zagotavljate ta sredstva nazaj za pokojnine pokojninski blagajni 6 milijard 480, to je 180 milijonov več kot ste načrtovali v mesecu juniju. Že dolgo skozi cel postopek sprejemanja proračuna želim dobiti odgovor od Ministrstva za finance, od ministrov, državnih sekretark, kaj bi se zgodilo s pokojninami, če bi obveljal prejšnji znesek. Ga ne dobim. Vam pa jaz povem, da bi se morale pokojnine znižati za približno 3 %. Očitno je ta vlada imela tak namen, pa ker smo jo pravočasno razkrinkali, si je premislila, bo pa zdaj, bom rekla, iz drugega žepa z dvigom cen v DSO-jih to upokojencem v približno enakem znesku vzela. Pokojnine ste letos uskladili za 2,5 %, domove za starejše boste podražili za skoraj 6 %, torej je del ta nekje tam, nekaj več kot 3 % boste upokojencem, ki živijo v DSO-jih. To je na žalost realnost. Ampak kakorkoli, vesela sem, da ste ugotovili, da pokojninska blagajna potrebuje več denarja in ste tudi zagotovili.
Slika javnih financ je slaba. Zgodovinsko visok javni dolg, zgodovinsko visok javni dolg. Vsak Slovenec je zadolžen več kot 20 tisoč evrov oziroma, se bom popravila, dolg na vsakega Slovenca znaša 20 tisoč evrov. In te isti Slovenci bodo to morali vrniti ali pa bomo morali vrniti. Seveda, ko se bo stran obrnila in / znak za konec razprave/ boste v opoziciji, boste spe vpili, kako je javni dolg prevelik in kako bi bilo treba znižati DDV. Tako je bilo še nedolgo tega. Slaba javnofinančna slika, zgodovinsko visok javni dolg, najvišji strukturni primanjkljaj v evroobmočju in vse, kar je treba narediti, napovedujete za obdobje po vaši vladi. Napovedujete pokojninsko reformo po letu 2024. / znak za konec razprave/ Me prav zanima, kaj bi v tej pokojninski reformi vi delali. Verjetno obesili na ramena ljudi, da delajo do 70. ali ne vem katerega leta. Tako, da veliko dela, veliko trdega dela nas čaka po tej zgodovinsko slabi vladi in tudi zgodovinsko slabih rezultatih.
Mi seveda tega odloka ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DESUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Proračunski okvir, ki določa zgornjo mejo izdatkov, spada med ukrepe, ki povečujejo proračunsko transparentnost in izboljšujejo planiranje odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja. V tržnem gospodarstvu je informacijska vloga makroekonomskih strategij, napovedi in politik ključna. Vlada, centralna banka in drugi institucionalni nosilci oblasti tako deležnikom sporočajo svoje cilje, temeljne parametre gospodarjenja, sistemski okvir delovanja.
Skladno z določilom Zakona o fiskalnem pravilu je Državni zbor aprila letos sprejel Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. S tem je bil določen ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto, kakor tudi ciljni saldi in najvišji dopustni obsegi izdatkov za posamezne blagajne javnega financiranja v omenjenih letih po denarnem toku.
Tokrat vlada zaradi spremenjenih okoliščin predlaga spremembo odloka v delu, ki se nanaša na prihodnji dve leti. Predlagano je povečanje izdatkov sektorja

88. TRAK: (NB) – 16.15

(Nadaljevanje): država, državnega proračuna, občinskih proračunov in pokojninske blagajne. Povišanja so utemeljena zaradi povečanih potreb v okviru spopadanja s posledicami epidemije COVID-19, upoštevane so predvidene investicije v zdravstvu, izvajanje programov evropske kohezijske politike ter zakonsko določene obveznosti iz pokojninske blagajne. Poslanci Poslanske skupine Desus izpostavljamo kot posebej pomembno, da bo zaradi izboljšanja napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj v prihodnjih dveh letih potrebno zagotoviti dodatna sredstva v državnem proračunu tudi za zakonsko določeno uskladitev pokojnin s plačami in z rastjo cen življenjskih potrebščin. To bo zahtevalo višji transfer v pokojninsko blagajno. Prihodnje leto bo za ta namen potrebno zagotoviti predvidoma 156 milijonov evrov, v letu 2023 pa 152 milijonov evrov. Tako bodo višji izdatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je dovoljeno mejo izdatkov v prehodnem letu potrebno povečati s 6 milijard 300 milijonov na 6 milijard 480 milijonov, v letu 2023 pa 6 milijard 480 milijonov na 6 milijard in 640 milijonov evrov. Na seji Odbora za finance smo poslušali tudi svarila Fiskalnega sveta o morda pretirani hitrosti preobrata iz ekpanzivne v nekoliko bolj restriktivno fiskalno politiko. To bi lahko pomenilo tveganje za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti iz državnega proračuna. Ekspanzivna fiskalna politika pa na drugi strani po mnenju Fiskalnega sveta pomeni tveganje za nedoseganje srednjeročnega fiskalnega cilja. Kako naj ravnajo nosilci ekonomske politike, da bi v največji meri omejili tveganja, kje je torej tista optimalna razmejitev med obema vrstama politike, med ekspanzivno in restriktivno, tega kaj pa da nismo slišali. Tudi popolnoma jasno zakaj tega nismo slišali, zato ker tega nihče ne ve. V negotovosti se lahko vse izkaže kot vzrok, vse primerjave pa le kot informativne. Vladne politike zlasti strukturne, razvojne in regionalne bodo pri tem odločilnega pomena, potem pa so tukaj še izvedbeni projekti z največjimi ekonomskimi pomnoževalci in socialnimi pospeševalci. Poglavitni cilj v soočanju z epidemijo bi moralo biti popolno okrevanje, zato ker gre za minljiv pojav na katerega posledice lahko vplivamo, da bi bila končna škoda čim manjša. Potem pa je potrebno obnoviti življenje, ki se je zaustavilo, ne pa spremenilo. Zagotovo pa življenje med epidemijo ni bilo uničeno, jasno pa je, da bo po obnovi lahko tudi boljše, tako kot bi lahko bilo boljše tudi že pred epidemijo.
Poslanci Poslanske skupine Desus bomo podprli Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo, gospod predsednik. Državni sekretarka z ekipo, spoštovane kolegice in kolegi, lep dober večer.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev in poslanke Predloga Odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024 ne bomo podprli. Kar se tiče predloga odloka, najprej velja pojasniti, da ga je Vlada pripravila na podlagi dejstva, da je Fiskalni svet septembra ocenil, da so pogoji za obstoj izjemnih okoliščin izpostavljeni tudi v letu 2022 in to predvsem zaradi negotovosti glede nadaljnjega poteka epidemije. Tudi Evropska komisija je že spomladi letos odločila, da se bo splošna odstopna klavzula uporabljala ne samo v letu 2021, ampak tudi v letu 2022. Kot veste, mora Vlada določiti dopustni obseg izdatkov tudi kljub omogočenemu začasnemu odstopanju od / nerazumljivo/ izravnanega javnofinančnega položaja zaradi izjemnih okoliščin. Predlog okvira, ki se navezuje na oba omenjena predloga državnih proračunov, vsebuje spremenjene meje najvišjih izdatkov za leti 2022 in 2023. Fiskalni svet je do tega predloga odloka močno zadržan in tudi z razlogom. Letos bomo imeli skoraj 4 milijardni javnofinančni primanjkljaj, pretežno zaradi Covid ukrepov. Prihodnja dva proračuna za leto 2022 in 2023

89. TRAK (VI) 16.20

(Nadaljevanje) pa bosta imela 2,5 milijardni in 1,5 milijardni javnofinančni primanjkljaj zaradi izdatkov povezanih predvsem z investicijami, kar do neke mere ni slabo, ampak je treba investirati po svojih zmožnostih. Vlad bo oba primanjkljaja financirala izključno z zadolževanjem. Minister za finance sicer optimistično napoveduje, da se bo delež dolga znižal pod pogojem, da se uresniči napovedala gospodarska rast, kar pomeni, da nam minister za finance kljub dejstvu, da se je svet od leta 2008 v 13 letih soočal z dvema svetovnima krizama in napoveduje najmanj 10 let stabilne 5 do 6 % gospodarske rasti, pri čemer pa se porabe ne bi smelo z ničemer prilagajati ali spreminjati. Torej, ostati bi morala na isti ravni, kar pomeni, da bi se Slovenija lahko primerjala s Kitajsko ali pa da bo Slovenija ponovila zgodbo Irske, ki se je v desetletju povzpela z dna do najvišje gospodarske rasti v Evropski uniji. Pri tem pa minister pozablja, kako se je Irska iz gospodarskega čudeža z imenom keltski tiger prelevila v eno največjih bolnic med članicami evroobmočja. Dovolj simptomatično je že dejstvo, da so tudi irske javne finance do leta 2008 temeljile samo na zadolževanju oziroma predvsem na zadolževanju. Tudi nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar ni navdušen nad javnofinančno politiko sedanje vlade, po kateri visok javni dol ni problem, kar ga boste krotili visoka gospodarska rast in nizke obrestne mere. Opozarja nato, da je Slovenija majhen in ranljiv igralec in od njih se vsak upnik ne boji izterjati dolga. Naš javni dolg je že letos poleti dosegel rekordno raven okoli 40 milijard evrov ali 86 % BDP. Slovenija je bila leta 2014 na robu bankrota in na tem, da jo je hotela prevzeti zloglasna trojka, čeprav je javni dolg takrat dosegal le 45 % BDP. Zato ne smemo zanemariti dejstva, da bo morala Slovenija do leta 2030 vsako leto refinancirati 3 milijarde evrov javnega dolga. Poleg tega nekateri ekonomisti za letos napovedujejo okoli 3 % inflacijo, kar pomeni, da bodov naslednjem letu začele rasti obrestne mere in da se bodo krediti dražili. Majhne države morajo zato voditi bolj previdne fiskalne politike. Tudi Fiskalni svet opozarja na naravnanost proračunske politike, ki je preveč ekspanzivna. Po ocenah, ki jih uporablja Fiskalni svet za presojo fiskalnih okvirjev, te kažejo na prevelike izdatke za okoli malo manj kot milijarde evrov glede na gospodarski cikel. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev se strinjamo z oceno, da bi bila lahko fiskalna politika glede na trenutne ocene spodbujevalna tudi brez predvidenega povečanja mej najvišjih izdatkov. Sicer pa v poslanski skupini ocenjujemo, da bomo morali v kratkem predlagani odlok zopet popravljati. V odloku ni všteto povečanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu, dogovorjeno pred kratkim. To se bo izkazalo v računih sektorja država, a v predlogu proračunskih dokumentov ni prisotno. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi v največji meri financiral navedeno povečanje, /nerazumljivo/ je okoli 120 milijonov evrov, je namreč edina med blagajnami javnega financiranja, za katere v predlaganih proračunskih dokumentih spremembe izdatkov niso predvideni.
Na podlagi vseh navedenih dejstev v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev predlaganega odloka ne bomo podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik! Spoštovana državna sekretarka! Vsem skupaj lep pozdrav! Kolegice, kolegi!
Pred nami je odlok o spremembah odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja države za obdobje 2022 do leta 2024. Vlada je zaradi spremenjenih okoliščin v luči spopada s posledicami epidemije, investicijami v zdravstvu in izvajanju programov evropske kohezijske politike v sprejem v Državni zbor posredovala spremembo državnega proračuna za leto 2022 in predlog državnega proračuna za leto 2023, istočasno pa je v državni zbor posredovala spremljajočo proračunsko dokumentacijo, in sicer spremembo odloka in pa ZIPRS.
S spremembami odloka se določajo večji izdatki sektorja države državnega proračuna, občinskih proračunov in pokojninske blagajne v letih 2022 do leta 2023. Izdatki so povečani zaradi zagotavljanja ustrezne zaščite prebivalstva zaradi kovida, povečane porabe evropskih sredstev, zagotavljanje dodatnih investicij v zdravstvu in reševanje problemov dolgotrajne oskrbe, infrastrukturnih projektov, proračunske rezervacije, dviga plač v javnem sektorju,

90. TRAK: (ŠZ) – 16.25

(nadaljevanje) ter spremenjenega financiranja občin v smislu uravnoteženja njihove razvitosti. Za namen krepitve odpornosti gospodarstva je Evropska komisija za leto 2022 potrdila obstoj izjemnih okoliščin oziroma potrdila nadaljnjo veljavo splošne odstopne klavzule, ki omogoča začasen odstop od fiskalnega pravila. Začasni odstop od fiskalnih pravil pa je za leto 2022 zaradi izpolnjenega vsaj enega pogoja izjemnih okoliščin dopustil tudi fiskalni svet. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo odlok o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2022-2024 soglasno podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jože Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala predsednik.
Vlada spremembo odloka predlaga, da se najvišji obseg izdatkov sektorja država za leto 2022 zviša za eno milijardo in 65 milijonov, za leto 2023 pa za 935 milijonov. Spremembo odloka bo torej pripravila podlago za vse štiri javne blagajne za dvig izdatkov v višini dveh milijard. Prvo na kar lahko ob tem pomislimo je komentar seveda fiskalnega sveta glede obeh proračunov. Da so proračunski izdatki precenjeni in da daje manevrski prostor za netransparentno porabo, ob čemer je njihov predsednik opozoril na predvolilno leto 2022. Glede proračuna za leto 2023 pa je dejal, da se mu zdijo načrtovani izdatki nerealni. Tako nizka raven je enostavno v konfliktu z obstoječo zakonodajo je ocenil. Ravno zdaj bomo recimo ponovno dvigovali zgornjo mejo izdatkov proračuna za leto 2021, aprila že za 800 milijonov, sedaj pa še za 670 milijonov. A kaj se nam je ob tem zgodilo? Rebalansa iz katerega bi bilo razvidno kam gredo sredstva ni, v obrazložitvi pa je razloženo le za največ 300 milijonov izdatkov. O tem kam gre preostalih 370 milijonov pa ne duha, ne sluha. Razumemo da vam je lahko malo nerodno ob tem, da ste komaj milijardo že namenili za plačne dodatke, a vendar vsaj povejte, da gre tudi za to. O tem, zakaj je namenjen dvig izdatkov v višini 370 milijonov lahko v Državnem zboru zgolj ugibamo. Tudi zato smo ZIPRS na Odboru za finance predlagali črtanje člena, ki bi omogočil dvig višine izdatkov brez rebalansa, a ste bili proti. Proračunska izguba, ki jo bo v letih 2022 in 2023 naredila vlada bo znašal štiri milijarde evrov, skupaj v štirih letih od 2020 do 2024 je ta znesek astronom, kar 11,5 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja, ki ga vlada pokriva z zadolževanjem države, torej ljudi, vsakega od nas. In zakaj se zadolžujemo? Slabo upravljanje epidemije in nekontrolirano trošenje javnih financ se je nadaljevalo tudi letos in povzročilo še večjo izgubo. V državnem proračunu bo zazevala nova štiri milijardna luknja. Od tega se je za zdravstvo in za pomoči povezane z epidemijo covid tudi za visoke covid dodatke, ki so bili razdeljeni nesorazmerno, namenilo 2,2 milijardi evrov, preostanku pa lahko rečemo le neodgovorno trošenje. Fiskalni svet opozarja tudi na napihovanje odhodkov za investicije, saj naj bi se povečali še za 658 milijonov evrov glede na letos. Čeprav je Ministrstvo za finance že ob pripravi ocene realizacije za 2021 nakazalo njihovo pretirano optimistično načrtovanje, saj je oceno znižalo za 460 milijonov glede na veljavni proračun. Vlada povečuje porabo tudi v postavki rezerve. V leto 2022 za 778 milijonov in v letu 2023 v višini 833 milijonov. Ne pojasni pa, zakaj namenja ta dva jokerja. Vlada dviguje izdatke, opogumljena z oprostitvijo fiskalnega opravila, z nekritično podporo v parlamentu, poceni denarjem in dejstvom, da smo v predvolilnem letu, zato pa tudi predvolilni proračun. Zaradi vsega naštetega bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca glasovali proti predlogu o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024.
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Magistrica Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik za besedo.

91. TRAK: (SC) – 16.30

(nadaljevanje) Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Tej Vladi so ušle iz rok vse vajeti tudi nadzor nad javnimi financami. O razmerah, v katerih smo se znašli je bilo že veliko povedanega jasno pa je, da so razmere še vedno nepredvidljive in da ni enostavno realizirati okvirjev, ki jih postavlja tja Državni zbor. Okvir za pripravo proračunov je ključni element, ki nam pomaga zadržati javne finance pod nadzorom. Deluje tako, da z njim najprej omejimo največjo še dovoljeno skupno porabo nato pa se sprejema proračun in njegovi razrezi. Ta Vlada krši to pravilo od svojega prvega dneva. Sklicuje se na izjemno situacijo tako, da stalno postavlja parlament pred izvršena dejstva. Sama prerazporeja sredstva preko omejitev, nato pa to poroča parlamentu in ga prosi, da znova spremeni okvirje. Sedaj smo postavljeni celo v situacijo, ko bomo oziroma smo najprej razpravljali in glasovali o zapravljivem proračunu šele nato pa bi naj potrdili odlok, ki uzakonja znova zvišano vsoto izdatkov, ki smo jo že zvišali lani pa letos aprila. Pri tej Vladi je že vse to prišlo v navado, da preseže vse okvire in da realizacija načrtov, ki jih na njen predlog potrjujemo v tej hiši močno odstopa od proračunskih planov. Za 1 milijardo in pol presežena poraba. Za drugo milijardo zaostanka pri črpanju evropskih sredstev, rekordna rast dolga in cela vrsta novih stroškov, ki niso vezani le na boj za epidemijo temveč bodo trajno obremenili še dolgo vrsto proračunov. Vse to so prav tako okoliščine, v katerih Vlada znova terja, da porabi več kot se je zavezala še kakšen mesec dni nazaj. Temu dodajamo še predlog ZIPRS, ki ga bomo obravnavali pri naslednji točki dnevnega reda. V njem Vlada prosi za pooblastilo, da proračunska sredstva prerazporeja mimo proračuna. Tako, da bi jo pri trošenju omejeval samo še odlok. Vlada bi vladala z odloki in prerazporeditvami nato pa nas bi o tem zgolj obveščala in to je pravzaprav edina svetla točka, da za izvrševanje svojih nerealnih in škodljivih planov Vlada še vedno potrebuje podporo tega zbora in namesto, da bi spoštovala meje in razporeditve, ki jih je po Ustavi določi ta Državni zbor od njega pričakuje, da je predpisuje oziroma podpisuje nove bianco čeke. Fiskalni svet je na odboru predstavil pisno oceno proračunskih dokumentov in povedal, da je stanje javnih financ ni dobro. Da si Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ne more privoščiti, da bi javni dolg po vsako letni ali pa vsakokratni krizi se povečal za 15 do 20 odstotkov bruto domačega proizvoda in se nato na višjih ravneh tudi ustalil. Da je nujno oblikovati več manevrskega prostora temu pa Socialni demokrati dodajamo ta Vlada ne ustvarja več manevrskega prostora temveč ga oži v izjemno nevarno smer.
Spoštovani, vsaka Vlada je odgovorna, da obdrži volan v svojih rokah. Trenutno vlada vsaj finančnih vzvodov našega skupnega denarja ne zmore več obvladovati dovolj, da bi ji lahko zaupali njenim načrtom, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo dati podpore temu predlogu odloka. Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Dober dan.
Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država je dokument, ki določa zgornjo mejo izdatkov in cilji saldo torej načrtovani primanjkljaj oziroma presežek sektorja država, ki obsega državni proračun, občinske proračune ter zdravstveno in pokojninsko blagajno za triletno obdobje. Odloka in proračunskih aktov za leti 22 in 23 v Levici ne bomo podprli, ker pomenijo nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike Janševe vlade. Tam nam s proračunskimi dokumenti do leta 23 dajo jasno sporočilo z davčnimi darili in subvencijami za kapital ter bogate, z dodatki za najbolj plačane in orožarskimi posli bomo iztrošili državni proračun, račun za naše zapitke pa bomo, potem izstavili ljudem, ki bodo morali

92. TRAK: (NM) – 16.35

(nadaljevanje) spet zategniti pasove. Po rekordnih primanjkljajih v letu 2020 in 2021 se bodo visoki primanjkljaji kopičili tudi v letih 2022 in 2023. Neto javni dolg državnega proračuna se bo po oceni vlade v naslednjih 2 letih povečal še za dodatnih 3,5 milijarde evrov. A težava ni v proračunskem trošenju kot takem, v Levici podpiramo povečanje izdatkov za javno zdravstvo, socialno državo in javne investicije, ko na drugi strani zagotovimo hkratno povečanje proračunskih prihodkov, zlasti tistih iz naslova davkov na kapital in premoženje bogatih. Ostro pa nasprotujemo vladnemu trošenju javnega denarja za družbeno nekoristne namene ob hkratnem nižanju davkov za bogate in kapital. V politiki aktualne vlade tako spremljamo nesmiselne zaveze za nakup orožja v vrednosti 780 milijonov evrov, pa več kot 900 milijonov evrov za dodatke, ki se stekajo v žepe preplačanih zdravnikov dvoživk, davčni odpustki za najbolje plačane, ki bodo prihodke državnega proračuna vsako leto oklestili za dodatnih 800 milijonov evrov. Fiskalni svet na eni strani opozarja, da je ocena izdatkov državnega proračuna za leto 2022 nerealno visoka, ocena izdatkov za leto 2023 pa nerealno nizka. V primerjavi z letom 2022 naj bi se izdatki državnega proračuna znižali za 580 milijonov evrov. Razlog pa ni le predvideno krčenje sredstev za interventne ukrepe, kar bi bilo ob izboljšanju epidemioloških razmer razumljivo, temveč tudi nižanje rasti tekočih izdatkov, ki niso povezani z epidemijo. Predvideno nižanje tekočih izdatkov v letu 2023 predvideva varčevalne ukrepe. Vlada torej namerava račun za svoje megalomanske zapitke zopet izstaviti revnim. Zgodovina se ponavlja. Že 1. Janševa Vlada je v letih 2005 do 2008, v času zgodovinsko najvišjih stopenj rasti z ekspanzivno fiskalno politiko podpihovala pregrevanje gospodarstva, hkrati pa je z nižanjem dohodnine za bogate in davka na dobiček izčrpavala državni proračun. Leta 2012 pa je 2. Janševa Vlada z ZUJF vse stroške reševanja krize, ki jo je sama povzročila, prevalila na ramena revnih. Vsakič, ko se na oblasti prikaže Janševa vlada, za seboj pusti izčrpane javne finance. To pa vodi v razgradnjo socialne države, to vodi v razgradnjo javne infrastrukture ter v poslabšanje življenjskega standarda ljudi. Prav takšno klavrno prihodnost nam napoveduje tudi proračunski odlok za leti 2022 in 2023, ki ga v Levici ne bomo podprli.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa državna sekretarka, drage kolegice in kolegi.
Odlok o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 bomo poslanci in poslanki Nove Slovenije podprli. V Novi Sloveniji se zavedamo, še kako dobro se zavedamo, da proračunske dokumente obravnavamo in sprejemamo v izrednih razmerah. Virus močno, še vedno zelo močno paralizira naše življenje, gospodarstvo, slovensko družbo. Spremembe odloka so potrebne za to, da se omogoči ustrezen obseg izdatkov za spopadanje s posledicami epidemije Covid-19, vključno z investicijami v zdravstvu, izvajanje programov evropske kohezijske politike, tudi na ravni občin ter za zakonske obveznosti iz pokojninske blagajne. Z drugimi besedami, biti proti temu odloku pomeni biti proti ustreznemu obsegu izdatkov za spopadanje s posledicami epidemije Covid-19. Biti proti temu odloku pomeni biti proti investicija v zdravstvu. Spomnim, da smo sprejeli zakon, ki zagotavlja dobri 2 milijardi evrov za naslednje desetletje.

93. TRAK: (VP) 16.40

(nadaljevanje) Biti proti temu odloku pomeni biti proti izvajanju evropske kohezijske politike, tudi na ravni občin, in biti proti temu odloku pomeni tudi biti proti povišanju pokojnin. Tako zelo enostavno je to.
Ustrezna pot okrevanja bo zagotovljena ob postopnem zniževanju primanjkljaja in dolga v odstotku BDP v prihodnjih dveh letih. Vlada Republike Slovenije načrtuje tudi znižanje primanjkljaja pod 3 % BDP do leta 2024. Vlada izpostavlja, da se znižujejo izdatki za obresti, ki so v letu 2024 ocenjeni na okoli 650 milijonov evrov, kar je za skoraj polovico manj kot je to bilo v letu 2015. Se pravi, v letu 2024 bomo stroške za obresti razpolovili glede na leto 2015.
Fiskalni svet je od vlade dobil korekten, ustrezen odziv. S povečanjem zgornje meje izdatkov omogočamo pričetek in nadaljevanje izvajanja prepotrebnih številnih investicij. V devetih mesecih je bilo za investicije že izplačanih 629 milijonov evrov, kar je 27 % več kot v enakem obdobju leta 2019, torej pred krizo. Okrevanje gospodarstva je prioriteta. Okrevanje gospodarstva je naša prioriteta. Verjamemo, da so investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, nastanek novih delovnih mest ter za večjo kakovost dela in življenja naših državljank in državljanov. V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za preko 2,2 milijardi evrov investicij. Izdatki za obvladovanje epidemije se v državnem proračunu beležijo transparentno v ločenem programu in so ločeni po posameznem ukrepu, po ekonomskem namenu, po predlagatelju in po viru sredstev. Z vsem tem je seznanjen Odbor za finance oziroma članice in člani Odbora za finance.
Morda še nekaj številk. Javni dolg Slovenije je v letu 2020 znašal 79,8 % BDP - ne blizu 90 kot to nekateri interpretirajo - in se bo, kot rečeno, do konca leta 2023 / znak za konec razprave/ znižal na 76 % BDP. Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna so leta 2020 znašali 1,7 % BDP, kar je več kot 300 milijonov manj kot leta 2014, ko so znašali 2,5 % BDP.
Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranka modernega centra.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade.
V sklopu proračunskega paketa danes obravnavamo tudi predlog spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2022 do leta 2024, ki vzpostavlja finančni okvir za izvedbo novih proračunskih dokumentov.
Najprej, s tem odlokom se bo spremenil najvišji obseg izdatkov sektorja država. In sicer v letu 2022 se bo njihova zgornja meja povišala za 1 milijardo in 65 milijonov evrov, v letu 2023 pa za 935 milijonov evrov. Ob tem je potrebno poudariti, da se kljub opaznemu nominalnemu povišanju ciljni saldo sektorja država, izražen relativno v odnosu do višine bruto družbenega produkta, celo znižuje, in sicer za 0,2 odstotni točki ter za 0,5 odstotne točke v letu 2023 glede na predhodna načrtovanja. To nam omogoča sorazmerno visoka in stabilna gospodarska rast ter pozitivni in realno optimistični obeti naše

94. TRAK: (TB) – 16.45

(nadaljevanje) nadaljnje gospodarske aktivnosti.
V nadaljevanju ta odlok spreminja tudi ciljni saldo državnega proračuna in sicer, ga za leto 2022 povišuje za 650 milijonov evrov, kar pomeni, da bo na koncu znašal 13 milijard 950 milijonov evrov. V letu 2023 pa se bo ciljni saldo državnega proračuna povišal za 305 milijonov, na končno vrednost 13 milijard 365 milijonov evrov. Tudi tu nominalno zvišanje državnih izdatkov ne pomeni tudi relativnega zvišanja glede na višino bruto družbenega produkta. Ravno obratno. Zaradi dobre gospodarske kondicije in rasti BDP-ja bo, kljub višjim nominalnim limitom državne porabe, delež izdatkov glede na višino BDP upadel za 0,3 odstotne točke v letu 2022, ter za kar 1 odstotno točko v letu 2023, glede na predhodne načrte. S predlaganimi spremembami pa se s tem odlokom omogočajo tudi višji izdatki občinskih proračunov, ter pokojninske blagajne v prihodnjih dveh letih. Naj ob tem poudarim, da bodo zaradi večje gospodarske aktivnosti tudi pobrani pokojninski prispevki višji. Sprejem tega odloka po naši oceni predstavlja realno potreben okvir za nadaljnjo vzdržno rast ter za spopadanje s socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije.
Poslanci Stranke modernega centra ga bomo zato podprli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejelo nobenega amandmaja. Odločanje o predlogu odloka bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2022 IN 2023, v okviru nujnega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, dr. Katji Lautar, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

DR. KATJA LAUTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Predlagani zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije ureja postopke priprave in izvrševanja proračuna države, kar pomeni, da se z njim urejajo posebnosti, ki so vezane na(?) izvrševanje proračuna posameznega leta. Sprejetje predlaganega zakona, skupaj s proračunoma za leti 2022 in 2023 je nujno, saj proračun ne vsebuje določb, torej členov, ki urejajo materialne vsebine.
Priprava sprememb proračuna za leto 2022 in tudi za leto 2023 je še vedno močno zaznamovano z epidemijo in v preteklih mesecih je bilo sprejeto veliko število različnih ukrepov, vse z namenom pomoči prebivalstva in ohranjanju gospodarstva v dobri kondiciji. Ukrepi, s katerimi so se blažile posledice epidemije, so imeli seveda znatne učinke na proračun države, tako na prihodkovni, kot odhodkovni strani. Tudi financiranje ukrepov, povezanih z epidemijo, ki se je v letu 2020 in 2021 izvajalo preko splošne rezervacije, proračunske rezervacije, je zagotavljajo transparentnost pri porabi sredstev, saj se sredstva uporabljajo izključno za ukrepe, povezane z epidemijo oziroma z omejitvijo posledic epidemije.
Sistem financiranja ukrepov, povezanih z epidemijo je bil zastavljen na način, ki omogoča do evra natančen pregled, koliko sredstev je bilo za posamezen ukrep že izplačanih iz proračuna države in ob upoštevanju negotovih razmer ter ureditvi, predlagani zakon še vedno sledi vsem določilom, prav tako pa je tudi pomembno dejstvo, da še vedno velja tako imenovana izjemna okoliščina, kar pomeni, da lahko države članice sprejemamo proračunske ukrepe za ustrezno obvladovanje takšnih razmer, v okviru preventivnih in korektivnih postopkov pakta za stabilnost in rast in pošiljamo v ozadje, za nekaj časa, tako imenovano izpolnjevanje, bodisi ene dvajsetine dolga, bodisi 0,6 fiskalnega napora.
Nadalje se s predlaganim zakonom ohranjajo določbe, ki so vsebovane v zadnjih spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leto 2021 in 2022, s katerim se določa izvedbeni način za novi mehanizem za okrevanje in odpornost. S tem mehanizmom se zagotavlja finančna podpora za reforme in naložbe, na podlagi tega pa se bodo v bližini(?) nadaljnji gospodarski in socialni učinki pandemije koronavirusa, povečala trajnost in odpornost gospodarstva ter

95. TRAK: (VP) 16.50

(nadaljevanje) izboljšala pripravljenost Slovenije na izzive, ki jih predvsem prenašata zeleni in digitalni prehod.
Predlagani zakon vsebuje tudi vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva Zakon o javnih financah ter nekatere vsebine, ki jih odločajo področni zakoni. V skladu z navedenim se določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Urejajo se tudi pooblastila Vlade in ministrstvu, predvsem pristojnemu za finance, ter tudi organu opravljanja in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna v letih 2022 in 2023. V skladu z zakonov, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je treba v predlaganem zakonu določiti tudi višino letnega dodatka za upokojence. Ob upoštevanju socialnega statusa se tudi letos določa letni dodatek za upokojence v več višinah, najvišjega v višini 450 pa v letu prejmejo upokojenci, ki prejemajo pokojnino v znesku do 570 evrov. Predlagani zakon določa tudi višjo povprečnino za občine. Ta se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zvišuje za 16,8 evra in za leto 2022, kjer je bila določena 645 evrov, in za leto 2023 na 647 evrov. Posledično se povečuje tudi obseg sredstev za finančno izravnavo in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin. Določa se tudi podaljšanje ukrepa iz 10. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitev posledic epidemije COVID-19, ki določa dodatno financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov iz sredstev Sklada za vode.
Dovolite, da pojasnim še, da je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora na predlagani zakon pripravila mnenje. Pretežni del teh pripomb je upoštevanih v amandmajih, ki / znak za konec razprave/ so vloženi k predlaganemu zakonu. Izpostaviti velja tudi predlog amandmaja, s katerim se na predlog Državnega sveta predlaga tudi, da občinam pripada v letih 2022 in 2023 za 2 % več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin kot je to določeno v ZFO. Menimo, da je predvsem ob upoštevanju, da v preteklih letih deleže sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij občin ni se zagotavljal v višini kot je določal ZFO, to povišanje upravičeno. / znak za konec razprave/
Hvala.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

ROBERT POLNAR (PS DESUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Odbor za finance je na 65. nujni seji 13. novembra letos kot matično delovno telo obravnaval predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.
V uvodni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da predlagani zakon omogoča izvrševanje proračunov države za prihodnji dve leti. Poudaril pa je, da je predlog zakona v luči izjemnih okoliščin, da torej sledi splošni odstopni klavzuli, ki državam članicam Evropske unije omogoča, da sprejmejo proračunske ukrepe za ustrezno obvladovanje razmer v okviru preventivnih in korektivnih postopkov pakta za stabilnost in rast. Pojasnil je, da se s predlaganim zakonom ohranjajo določbe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, s katerimi se določa izvedbeni način mehanizma za okrevanje in odpornost. Izpostavil je, da predlog zakona določa tudi obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznih letih. Ureja višino letnega dodatka za upokojence glede na njihov socialni status in določa višino povprečnine za občine.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo večino pripomb iz njihovega pisnega mnenja. Glede pripomb, ki niso bile upoštevane, je izpostavila pripombo k 52. členu, ki omogoča, se za namen financiranja omilitve posledic

96. TRAK: (SC) – 16.55

(nadaljevanje) posledice Covid-19 uporabijo sredstva na računih proračuna države. Opozorila je tudi, da ni upoštevana pripomba Zakonodajno-pravne službe k 83. členu, s katerim se spreminja drugi odstavek 10. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic Covid-19 in po vsebini pomeni odstop od 162. člena Zakona o vodah. Člani in članice Odbora za finance o določilih predlaganega predloga zakona niso razpravljali. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in SMC in sicer 12 amandmajev in jih sprejel. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanski skupini LMŠ, SD, Levica in SAB k 52. členu prav tako ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Levica k 83. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavi del tega poročila.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala, še enkrat, gospod predsednik.
Gospe poslanke, gospodje poslanci kakor rečeno Zakon o izvrševanju Proračuna Republike Slovenije je glede na pravno naravo državnega proračuna nujni in neposredni pogoj za njegovo izvrševanje. Osnovni cilj predlaganega zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države za prihodnji dve letih. Hkrati se bodo zagotovile ustrezne pravne podlage, po katerih bodo tako proračunski uporabniki državnega proračuna kot tudi vse blagajne javnega financiranja tekoče izvajali svoje naloge. Tako se s predlogom zakona določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Država se bo prihodnje leto lahko zadolžila za dobrih 5 milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. Največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam pa je v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov. Financiranje razvojnih nalog občin in to tisti, ki se izkazujejo kot investicijski odhodki in investicijski transferji občinskih proračunov mora biti sestavi del urejenega sistema financiranja torej tudi tistega dela, ki je sofinanciran iz državnega proračuna. Temeljni smoter, ki ga je potrebno doseči je upoštevanje načela skladnosti finančnih virov s pristojnostmi. Vsi razpoložljivi viri lokalnih oblasti naj bodo v sorazmerju s pristojnostmi in nalogami, ki jim jih določa zakonodaja. Bistvena dodana vrednost predlaganega zakona je, zato določitev višje povprečnine za financiranje občinskih nalog. Financiranje lokalnih zadev je neločljivo povezano s pristojnostmi, z zakonom določenimi nalogami in pooblastili oziroma pravicami in obveznostmi občin. Aktualna vladna koalicija je v odnosu do predstavnikov reprezentativnih organizacij lokalne samouprave spremenila do sedaj uveljavljeno avtoritarno prakso. Povprečnina se tako ne določa administrativno marveč sodelovalno z dogovorom. Nova povprečnina za leto 2022 bo višja za 16,80 evrov glede na letošnje leto in bo znašala 645 evrov, leta 2023 pa bo 647 evrov. Predlog zakona kot običajno določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Ta bo izplačan v mesecu juniju 2022 v petih različnih višinah v razponu od 140 do 450 evrov. Na novo so določeni tudi razponi razredov višine pokojnin v odvisnosti od katerih se letni dodatek

97. TRAK: (NM) – 17.00

(nadaljevanje) določi. Pri tem pa je pomembno, da nihče od upokojencev pri prejemu letnega dodatka ne bo v slabšem položaju glede na preteklo leto. Novi razredi so določeni na način, da se prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upravičenci ne bodo preskočili v višji razred, kar bi pomenilo nižji letni dodatek. V Poslanski skupini Desus smo zagovorniki take razporeditve izplačil, ker se je prvotni namen te oblike transfera spremenil iz dodatka za rekreacijo v popolni socialni korektiv, s katerim upokojenci zasilno kompenzirajo prenizke pokojnine. Več dobijo upokojenci z najnižjimi pokojninami, manj pa upokojenci z višjimi pokojninami, zato ker letni dodatek ne moremo opredeliti kot pravico na podlagi vplačanih prispevkov. S predlaganim zakonom se ohranjajo določbe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, ki se nanašajo na financiranje ukrepov, ki so bili sprejeti za preprečevanje in omilitev nalezljive bolezni. Poslanci Poslanske skupine Desus bomo Predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Jani Ivanuša.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani predstavniki vlade, vsi prisotni v dvorani, lep pozdrav.
Pred sabo imamo Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2022 in 2023. Kot sem že povedal na prejšnji seji Državnega zbora ravno pri Predlogu zakona o izvrševanju proračunov, v Slovenski nacionalni stranki želimo, da država deluje. Država mora delovati, njene aktivnosti pa morajo nemoteno potekati. To želimo izključno za dobro naše države ter njenih državljank in državljanov. Ker je Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije nujni pogoj za uveljavitev in izvrševanje proračuna, je to še tako bolj pomembno. S tem zakonom bomo določili tudi obseg zadolževanja Republike Slovenije, kar je tudi izjemnega pomena za našo domovino. S predlaganim zakonom bomo tako določili nujna sredstva, potrebna za delovanje naše države. Opredeljene so posebnosti izvrševanja, porabe sredstev kohezijske politike ter sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Prav tako so opredeljeni namenski prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja in poroštva države ter javnega sektorja na ravni države. V Slovenski nacionalni stranki nam je tudi zelo pomembno, da se noter v tem zakonu ureja višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin. Povprečnine so zelo pomembne za razvoj lokalne samouprave v naši državi. Če so povprečnine občin premajhne, so občine za izvajanje zakonskih nalog prisiljene porabljati druge vire financiranja, ki bi jih prvenstveno morale porabljati za investicije. S tem zakonom bomo zagotovili tudi ustrezno pravno podlago, po kateri bodo proračunski uporabniki državnega proračuna tekoče izvajali svoje naloge. V Slovenski nacionalni stranki bomo Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2022 in 2023 vsekakor podprli.
Lepa hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi.
Pred nami je Predlog zakona o spremembah in pa dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in leto 2023. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije ureja postopke priprave in izvrševanja proračunov države ter posebnosti, ki so vezane na izvrševanje proračuna posameznega leta. V letni zakon so vključene tudi rešitve, za katere se ocenjuje, da so pomembne za razvoj določenega področja upravljanja s proračunskimi sredstvi. Zdaj za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke je najpomembneje seveda, da Vlada Republike Slovenije in pa ta koalicija ima pozitiven odnos do lokalne skupnosti. Prepričani smo, da lokalna skupnost je, bi rekel, gonilnik, ki lahko zviša življenjski standard državljank in državljanov Republike Slovenije.

98. TRAK: (SB) – 17.05

(nadaljevanje) Zato podpiramo, da dvig povprečnin za občine v letu 2022 se dviguje za 16,8 evra, in sicer na 645 evrov in da se dodatno zvišuje še za 2 evra v letu 2023 na 647 evrov. Pomemben korak naprej in prepričani smo totalno drugačen odnos do lokalne skupnosti kot so jih imele prejšnje vlade. Zdaj v samem ZIPRS-u je pa še naveden znesek letnega dodatka prejemnikov pokojnin v letu 2022, upravičenci, ki prejemajo pokojnine v znesku do 570 evrov bodo prejele letni dodatek v višini 450 evrov. Upokojenci, ki prejemajo pokojnine v višini med 570 in 680 evrov bodo prejeli letni dodatek v višini 310 evrov, pokojnine, ki so v intervalu med 680 in 805 evrov bodo prejeli znesek v višini 250 evrov, 200 evrov letnega dodatka bodo prejeli upokojenci, ki imajo višino pokojnine med 805 in 970 evri, pokojnine v višin nad 970 evri pa bodo prejeli letni dodatek v višini 140 evrov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2022 in leto 2024 podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavila Andreja Zabret. Izvolite.

ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Spoštovani podpredsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije ureja postopke priprave in izvrševanja proračuna države, kar pomen, da se v njem urejajo posebnosti, ki so vezane na izvrševanje proračuna v prihajajočih dveh letih. Poleg rešitev kot je recimo možnost vrtoglavega zadolževanja države v dveh letih v višini slabih 10 milijard v oči bode predvsem 52. člen h kateremu smo v LMŠ na seji Odbora za finance vložili amandma. Z amandmajem smo predlagali črtanje člena, ki omogoča, da se za namen financiranja omilitve posledic epidemije covid-19 uporabijo sredstva na računih proračuna države, ki se v proračunu odrazi v spremembi stanja sredstev na računu. Zakonodajno-pravna služba je namreč v svojem mnenju opozorila, da bi bilo to katera sredstva se bodo uporabila in za kakšen namen treba pojasniti v razmerju do proračuna, torej pravnega akta, ki ga sprejema Državni zbor. Proračun je finančni načrt države v katerem so cilij fiskalne politike, razvojni cilji, prednostna področja ter politične in strateške prednostne naloge Vlade, s tem pa ima poseben pomen za demokratično opravljanje javnih zadev na najvišji ravni. Vzpostavlja obvezno pravno podlago za materialno poslovanje v okviru proračunskih pravic porabe številnih proračunskih uporabnikov. Proračune ne izpostavlja le zgornje meje porabe določenega proračunskega uporabnika za določen namen, temveč hkrati zagotavlja tudi pravno podlago za nastanek izdatka. A ta člen določa, da bo finančno ministrstvo pravice porabe določilo samo in jih samostojno prerazporedilo na postavko covid-19 v okviru podprograma 230401 sredstva za financiranje epidemije covid-19. Predlagana ureditev kaže na potencialno kršitev načela delitve oblasti in posega v pristojnost Državnega zbora, da sprejema državni proračun. še več, v praksi se je izkazalo, da Ministrstvo za finance ob tem, ko mu je omogočeno, da lahko pravice porabe samostojno prerazporedi na postavko covid-19 kot v primeru obravnavnega predloga spremembe odloka za obdobje 2020-2022, v obrazložitvah akta in ob njegovi obravnavi dejansko sploh ne pojasni kam bodo vsa sredstva namenjena. V Državnem zboru lahko zgolj ugibamo kam bo namenjenih 370 milijonov znotraj 670 milijonskega dviga izdatkov. Hkrati smo želeli v ZIPRS z amandmajem urediti tudi financiranje STA v letu 2022. Sicer sta v.d. direktorja STA in direktor Ukom pred kratkim podpisala pogodbo o upravljanju javne službe STA v letošnjem letu, a vendar ostaja dejstvo, da je STA javno službo

99. TRAK: (ŠZ) – 17.10

(nadaljevanje) opravljala brez državnega plačila. Stečaju se je doslej uspela izogniti tudi s pomočjo prodaje terjatev in s pomočjo sredstev donacijske kampanje društva novinarjev Slovenije za obstanek. Kljub temu se je znašla v hudi finančni stiski, zaradi negotovih razmer pa jo je v minulih mesecih zapustilo precej zaposlenih. STA ne sme biti odvisna od miloščine vladajoče klike, zato smo želeli z amandmajem zagotoviti varovalo, da bo vlada STA poravnala vse obveznosti v letu 2022, ne glede na to ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo. Omeniti pa moramo še 30. člen, ki bo omogočal orožarske nakupe v breme proračunov, ki sploh še niso sprejeti, s tem se v LMŠ nikakor ne strinjamo. Glede nato, da nam z amandmaji ni uspelo in bodo v ZIPRS-u ostale določbe s katerimi se ne strinjamo in bi njegovo sprejetje omogočilo izvajanje proračunov, ki jim nasprotujemo, bomo v LMŠ glasovali proti predlogu zakona.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič. Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Spoštovani kolegice, spoštovani kolegi.
Predlagani zakon, ki spremlja vsakoletni predlog proračuna zaokrožuje proračunske dokumente in je njihov sestavni del. V njem so določeni obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter javnega sektorja. Tudi poraba in vračila namenskih sredstev Evropske unije, pa razna predplačila in druge posebnosti v zvezi z opravljanjem in prodajo finančnega premoženja so predmet tega zakona. Kot vedno določa tudi višino povprečnine občin, letne dodatke za upokojence, dovoljeno zaposlovanje v javnem sektorju, po novem pa tudi način financiranja ukrepov in projektov, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost. Ureja tudi posebna pooblastila vladi in ministrom, ter drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna države. Ta predlog zakona ohranja pooblastila vladi, da samostojno prerazporeja sredstva, ne zgolj znotraj proračuna, temveč do meje proračunskega odloka in celo preko posameznih proračunskih let. Predvsem taka pooblastila so tista, ki nas v Poslanski skupini Socialnih demokratov najbolj skrbijo. Iz obravnave proračunov je namreč jasno, da vlada nima pravnega nadzora nad denarnimi tokovi, našega skupnega denarja. Spoštovani. Pomembna je razlika, če vlada dobi pooblastilo za svoje ukrepe preden jih dejansko izvede ali pa po tem, ko so že izvedena svojo odstopanja od pooblastil, vedno znova opravičuje z nujnimi ukrepi za reševanje življenj in varovanje zdravja. Četudi nas naknadno lahko zasipa z dokumenti, ki naj bi dokazovali zakonitosti in učinkovitost porabe, to ni tako, kot če bi predhodno ravnala tako kot je prav, bolje načrtovala in nas vključevala v iskanje rešitev preden problemi nastanejo in postanejo neobvladljivi. Predlagala na primer rebalans za letos, če je že iz rok ušla milijarda in pol nepredvidenih stroškov. Namesto tega pa nas prosi za dovoljenje, da naj o njeni porabi poroča šele čez leto dni, ko bo na njenem mestu tukaj stala neka nova vlada. Ob vsem kar vemo o proračunskih predlogih in ob danes večkrat omenjenih odstopanjih od proračunskih omejitev, Socialni demokrati ne verjamemo, da taki vladi še lahko zaupamo tako obsežna pooblastila. Zato bo morala odgovornost zanj prevzeti tista večina, ki namerava tudi sicer glasovati za nerealne in nevarne proračunske načrte te vlade in njene koalicije.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Primož Siter. Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo.
S tem zakonom, spoštovane kolegice in kolegi se za proračuna za leti 2022 in 2023 določa sestava, posebnost njunega izvrševanja, poraba sredstev kohezijske politike, ter sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, namenski prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja in poroštev države, ter celotnega javnega sektorja. Višina povprečnine, torej

100. TRAK: (MK) – 17.15

(nadaljevanje) financiranja občin in prevzemanja obveznosti ter druga vprašanja povezana z izvrševanjem proračunov. Zakon torej določa način, na katerega bo država porabila javna sredstva. Kot prvo, v načrtih za trošenja javnega denarja gre v primeru Vlade Janeza Janše predvsem za bianco menico za netransparentno trošenje, predvsem v poglavjih Sklada za okrevanje in odpornost ter na COVID postavkah. V ZIPRS se operacionalizira delovanje Sklada za okrevanje in odpornost, ki je odgovoren za črpanje ogromne količine evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Samo v letih 2022 in v 2023 bo prejel 784 milijonov evrov in pol nepovratnih sredstev. Sicer pa trenutni vladni načrt za okrevanje in odpornost predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 666 milijonov evrov posojil v obdobju od 21 do 26. Vlada je za črpanje teh sredstev oblikovala Sklad za okrevanje in odpornost, ki je proračunski sklad, kar pomeni, da njegova poraba ne bo vsebovana v izkazu prihodkov in odhodkov v proračunu. To pomeni, da Državnemu zboru ne bo jasno, kdaj, ne bo jasno kako in ne bo jasno, zakaj je bil ta denar porabljen. Vlada si je tukaj spet podelila bianco menico za konspirativno in netransparentno trošenje javnega denarja, kar postaja že stalnica. Po izbruhu epidemije se vsako leto na COVID postavki zagotovi milijarde evrov, za leto 2022 si je neopredeljeno postavko rezerve povečala na 944 milijonov. Ker so s tem praktično vsa sredstva za interventne ukrepe načrtovana na enem podprogramu, iz proračunskih dokumentov ni mogoče ugotoviti za kateri ukrep bodo ta sredstva porabljena. Poleg pa tega pa ZIPRS določa še, da je obseg sredstev splošne proračunske rezervacije neomejen. To Vladi daje tudi ogromen manevrski prostor za prerazporejanje proračunskih sredstev mimo parlamenta in daleč stran od oči javnosti. Gre za zelo resen problem, da poraba javnega denarja ni niti demokratično določena, niti javno in transparentno prikazana in gre za nevarno nadaljevanje procesa privatizacije državnega proračuna. Vlada z javnimi sredstvi ravna kot s svojo zasebno lastnino. V tem kontekstu priročna afera z neimenovanjem evropskih tožilcev dobiva smiselno razsežnost. Slovenija ostaja edina članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, torej svojih predstavnikov v nadzorni organ porabe sredstev, kar še dodatno seveda spodkopava nezaupanje v nadzor nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji. To ni edini problem vladnega bdenja nad porabo javnih sredstev. V ZIPRS si je dodelila pravico, da v javni upravi praktično brez omejitev zaposluje svoje kadre. Zakon sprva na splošni ravni določa, da kadrovski načrt proračunskih uporabnikov za leti 2022 in 2023 ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih v veljavnem kadrovskem načrtu za leto 2021. Nato pa določa izjemo, ki Vladi omogoča, da v navednicah iz utemeljenih razlogov število zaposlenih v državni upravi poveča brez omejitev. Problematično je tudi financiranje občin. Vlada se ves čas hvali, da zagotavlja nova sredstva za občine z dvigom povprečnin. A med tem, ko Vlada z eno roko občinam daje denar, jim ga z drugo jemlje. In ta Vlada bo občinam vzela veliko več kot jim bo dala. S sprejemom davčne reforme, ki bo na račun ogromnih davčnih odpustkov za bogate in kapital že leta 2022 javne finance oklestila za 250 milijonov evrov, do leta 2025 pa bo luknja zrasla že na 800 milijonov evrov. V nasprotju z interventnimi ukrepi, ki prinašajo enkraten strošek davčna reforma prinaša trajni izpad proračunskih prihodkov. / opozorilni znak za konec razprave/. Vsako leto bo 800 milijonov evrov manj so socialne transferje, manj za pokojnine, manj za javno infrastrukturo. Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 služi Janševi Vladi, ne ljudem, zato ga v Levici ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati bo predstavil Jožef Horvat. Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani državni sekretarki, drage kolegice in kolegi.
Poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati bo podprla Zakon o izvrševanju

101. TRAK: (NM) – 17.20

(nadaljevanje) proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Zakaj? Zato, ker s tem zakonom uresničujemo en del koalicijske pogodbe, in sicer decentralizacija, skladen regionalni razvoj, naprej letni dodatek upokojencem, ki se izplača v skladu s sistemskim zakonom, višino pa se določi prav v tem zakonu in zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe. Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države za leti 2022 in 2023. Cilj zakona je tudi, da se zagotovijo ustrezne pravne podlage, po katerih bodo proračunski uporabniki državnega proračuna tekoče izvajali svoje naloge. Prav tako se s predlaganim zakonom zagotavljajo ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost. S predlaganim zakonom se ohranjajo določbe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, ki se nanašajo na financiranje ukrepov, ki so bili sprejeti za preprečevanje in omilitev nalezljive bolezni Covid-19. Ta zakon je dobra novica za upokojence. Govorimo o povečanju letnih dodatkov za uživalce pokojnin, in sicer imamo 6 razredov. Za upokojence, ki prejemajo do 570 evrov pokojnine, bo letni dodatek za leto 2022 znašal 450 evrov, za tiste, ki pa imajo pokojnino nad 970 evrov, pa bo ta dodatek znašal 140 evrov. Ravno tako določa zakon tudi letni dodatek za uživalce delne invalidske pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije in tako naprej. Hkrati se tudi višajo zgornje meje razredov glede na obstoječe rešitve. Ta zakon je dobra informacija tudi za lokalne skupnosti, ampak preden gremo k številkam, izražam v imenu Nove Slovenije zadovoljstvo, da so vse 3 reprezentativne organizacije občin, torej Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije z vlado podpisale dogovor, dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, ki določa višino povprečnine za leto 2022 v višini 645 evrov, kar je 16,8 evrov več kot v letošnjem letu, in za leto 2023 v višini 647 evrov. In zato, kot v dopisu pišejo omenjena združenja občin, pozdravljajo te rešitve v Zakonu o izvrševanju proračunov. V Novi Sloveniji se nam zdi izjemno pomembno, da se je ta številka povprečnina, torej višina povprečnine, da se je določila na podlagi dogovora. V preteklosti večkrat takšnih dogovorov ni bilo in so vlade kar samovoljno določile praviloma prenizko, prenizko povprečnino. V Novi Sloveniji namreč podpiramo razvoj lokalne samouprave in prizadevanja za skladen regionalni razvoj vseh predelov Slovenije. / znak za konec razprave/ Skladno z načelom subsidiarnosti se zavzemamo za pravico lokalnih skupnosti, da samostojno urejajo, upravljajo in imajo v svoji pristojnosti vse javne zadeve iz življenja in dela prebivalcev na njihovem območju ter da ne posegajo v pravice in obveznosti drugih lokalnih skupnosti. Kot rečeno, poslanci Nove Slovenije bomo Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 podprli.
Hvala lepa. / znak za konec razprave/

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

102. TRAK: (VP) 17.25

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC):
Spoštovani.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 imenujemo tudi tehnični zakon, saj ureja postopke priprave in izvrševanje državnega proračuna, in s sprejemom tega zakona bomo omogočili tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države za obdobje prihodnjih dveh let.
Naše gospodarstvo se uspešno pobira po padcu, ki mu ga je prizadejala pandemija COVID-19. in da bi nadaljevali z ustvarjanjem dobre gospodarske klime, pa potrebujemo tudi ustrezen zakonski okvir za izvrševanje predvidenih proračunskih sprememb v naslednjih dveh letih. Predlagani zakon prinaša tudi urejanje politike zaposlovanja, določitev letnega dodatka za upokojence, ureditev financiranja lokalne samouprave in tudi določitev ustrezne pravne podlage za učinkovito rabo evropskih sredstev, ki so namenjena projektom, vključenim v naš načrt za okrevanje in odpornost. Ta mehanizem nam namreč zagotavlja finančno podporo za reformo in naložbe, ki bodo tudi v prihodnje pripomogle k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih posledic pandemije koronavirus.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra predlagane zakonske rešitve podpiramo. Zadovoljni smo, da smo na mizo dobili razvojno naravnane proračunske dokumente, ki pravično in uravnoteženo naslavljajo vse ključne izzive naše družbe. Zakon, ki je pred nami, pa bo omogočil implementacijo oziroma realizacijo v proračunu zapisanih finančnih izhodišč. Zato bomo poslanci SMC predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 podprli.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani.
Zakon o izvrševanju proračuna je tehnični zakon, ki spremlja proračun. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.
V njem so med drugim zapisani obsegi zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu. Leta 2022 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5 milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. Likvidnostna zadolžitev se za naslednji dve leti omogoča do višine 15 % zadnjega sprejetega proračuna. Do sedaj je bilo takšno zadolževanje dovoljeno let do višine 10 % zadnjega sprejetega proračuna, a vlada očitno v vseh segmentih zadolževanja brezglavo dviguje meje. Največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je v posameznem letu omejen na 630 milijonov evrov.
Tudi letos zakon določa letni dodatek za upokojence, ki se izplačuje v petih različnih višinah v razponu od 140 do 450 evrov. To pomeni, da upokojenci z najvišjimi pokojninami dobijo letni dodatek v višini 140 evrov, tisti z najnižjimi pokojninami pa letni dodatek v višini 450 evrov. Upokojenci bodo letni dodatek prejeli hkrati s pokojninami v mesecu juniju 2022.
Tokratni proračun in z njim povezan zakon o njegovem izvrševanju namenja veliko sredstev občinam. Tako se povprečnine, ki so v letošnjem letu določene v višini 628,20 evra na prebivalca, v letu 2022 dvignejo na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov. Na podlagi sprejetega dopolnila koalicijskih poslancev se povečuje obseg sredstev za finančno izravnavo občin ter obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ker se v preteklih letih občinam ni zagotavljal primeren delež sredstev za sofinanciranje njihovih investicij.
Vlada si z zakonom zagotavlja posebej široka pooblastila za upravljanje s proračunom države. Zlasti so se kot problematična izkazala pooblastila, ki vladi omogočajo samostojno razporejanje sredstev za namen financiranja omilitve posledic epidemije. Nasprotovanja takšni ureditvi so se izkazala za utemeljena, ker je namreč vlada pravice samostojno prerazporedila na postavko covid, potem nam pa v sprejem ponudila odlok, ki odhodke dviguje za 670 milijonov, brez da bi komurkoli pojasnila, za kaj bo ta denar porabila.

103. TRAK: (SC) – 17.30

(nadaljevanje) Predlagana ureditev krši načelo delitve oblasti in nedopustno posega v pristojnost Državnega zbora, da sprejema državni proračun. Enako problematično je pooblastilo v skladu s katerim bo Vlada namenska sredstva EU sama prerazporejala na različne postavke preden bo denar dobila in to zgolj na podlagi njenega pričakovanja bo neki ukrep iz postavke financiran z evropskimi sredstvi. Določilo ne samo, da določa povsem arbitrarno odločanje Vlade temveč tudi povsem upravičeno postavlja Vladi vprašanje kakšen je plan b, če se njena pričakovanja financiranja z evropskimi sredstvi ne izidejo. ZIPERS posega tudi v druge zakone denimo v Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu na način, da tudi v naslednjih dveh letih omogoča, da se sredstva Sklada za vode porabijo za financiranje javnih služb urejanja vodotokov. To določilo praviloma ne bi smelo soditi v zakon, ki ga obravnavamo danes, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar je to, kar sodi v neki zakon stvar vsakokratne presoje. Določila tega zakona nam jasno pokažejo, da je izvršilna veja oblasti potiska zakonodajno vejo iz svoje poti. V kolikor se Vladi kot izvršilni veji oblasti dopuščajo kršitve ustavne vloge Državnega zbora na drugi strani pa se poslance omejuje v zakonodajnem postopku. Postavljamo načelo delitve oblasti na glavo. Zato smo v SAB v zakon vložili dve dopolnili, ki prav tako posegajo v interventne zakone za zajezitev epidemije in določajo pravno podlago za porabo sredstev, ki jih je država že namenila državljanom. Gre namreč za porabo turističnih bonov in bonov za leto 21. Statistika kaže, da številni socialno ogroženi državljani bonov za hotele in večerje ne bodo porabili in za vsled napovedi dviga cene energentov ta sredstva potrebujejo za plačilo elektrike in ogrevanja, zato se z dopolnili razširja poraba bonov njihova veljavnost pa se podaljšuje do konca naslednjega leta. V kolikor bodo socialno šibkejši in starejši, zaradi revščine zimo preživljali v neogrevanih in zdravih škodljivih bivalnih prostorih bodo vsi ostali sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije in drugih bolezni za manj. Ljudje ne vedo kdaj in če sploh bodo deležni obljubljenih energetskih bonov, ki jih Vlada šele načrtuje, čeprav je zima pred vratih, zato je treba še danes ljudem omogočiti, da obstoječe bone uporabijo za tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujejo. Spomnimo, da je Vlada pred časom ukinjala regulacijo cene naftnih derivatov, zaradi česar so te poskočili v nebo, a Vlado tak dvig cen ni spametoval niti je ni spametoval napovedanih dvig den vseh energentov. V kolikor Vlada ne bo ukrepala takoj bo škoda za ljudi in gospodarstvo vsak dan višja. V SAB menimo, da je v tem trenutku ključno zagotoviti cenovno dostopno energijo potrošnikov in jih ne siliti v izbiro ali plačati račun za energijo ali večerje za družino in tega iz tega razloga smo vložili dopolnilo, ki Vlada zakonsko zavezuje…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Bandelli…

MARKO BANDELLI (PS SAB): …za leto 22 določa cene energentov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …čas se je iztekel.

MARKO BANDELLI (PS SAB): V kolikor bod predlagane rešitve s strani SAB sprejete zakonu ne bomo nasprotovali.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ugotavljam, da trije amandmaji poslanske skupine SAB in amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in Nepovezanih poslancev za nove člene niso vloženi v skladu z drugim odstavkom 135. člena Poslovnika Državnega zbora, zato o njih ne bomo razpravljali niti odločali. Postopkovno. Bom še prebral do konca. Ugotavljam, da k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaja niso vloženi. Sedaj bom pa dal postopkovni predlog.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik, Državnega zbora. Do sedaj je bila praksa, da je bilo mogoče tudi k Zakonu o izvrševanju proračuna vložiti amandmaje in v SAB smo vložili dva pomembna amandmaja s področja reguliranja cen električne energije, zemeljskega plina in drugega, ki je torej koriščenja neizkoriščenih bonov za plačilo dragih energentov in bi prosil, da lahko ta dva amandmaja skladno z dosedanjo prakso tudi obrazložili.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa za vaš predlog. Vendar vas bi spomnil, da so bili omenjeni amandmaji, ki ste jih ponovno vložili zavrnjeni tudi na odboru za finance, ko se je obravnaval Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Tam ni bilo kakšnih protestov in pritožb.

104. TRAK: (TB) – 17.35

(nadaljevanje) Menim tudi, da je zelo nekonsistentno, da bi tisto, kar je predsednik Odbora za finance na odboru zavrnil, sedaj to obravnavali kot materijo, ki je pravilno vložena, čeprav poslovniško ni. Tudi, še povem dodatno no, da se amandmajev k nobenemu, predhodnim določbam ne more vlagati, če ni v osnovnem zakonu, se pravi v predhodnih določbah nobene materialne podlage, na katero se nanaša prihodnja določba. Zato o njih ni mogoče odločat, ker se ne nanašajo na nobeno določbo v ZIPRS-u, na nobeno in iz tega razloga o teh amandmajih ne bomo niti razpravljali, niti odločali.
Imate ponovno postopkovni predlog, mag. Andrej Rajh, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani podpredsednik.
Jaz imam ponoven postopkovni predlog. Pač, dosedanja praksa je bila, da je bilo mogoče k Zakonu o izvrševanju proračuna vlagat amandmaje. Imamo dva pomembna amandmaja za reguliranje visokih cen energentov in drugega pomembnega, da je mogoče z boni, neizkoriščenimi boni plačat te podražitve energentov.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Glejte, karkoli ste vložili, bi bilo smiselno vložit najprej in določit nek člen v določbah, pred predhodnimi določbami. Tega niste naredili in zato takih novih členov ni mogoče vlagat v okviru prehodnih in končnih določb, ni mogoče in mislim, da nima smisla, da tukaj zapletamo s temi stvarmi, no, ker dejansko to ne gre.
Zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O predlogu zakona bomo odločali v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ODPRAVI KRIVIC ZARADI IZBRISA PRAVNIH OSEB IZ SODNEGA REGISTRA V OBDOBJU OD 23. 7. 1999 DO 16. 11. 2011, v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Državnega sveta, Mitji Gorenščku.
Izvolite.

MITJA GORENŠČEK: Predsedujoči, hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki vladnih služb in drugi prisotni!
Državni svet je na 41. seji sprejel besedilo Predloga zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 23. julij 1999 do 16. november 2011. Predlog naslavlja…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Prosim za pozornost in mir v dvorani!

MITJA GORENŠČEK: Predlog naslavlja posledice izbrisa družb brez likvidacije na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Temeljni namen predlaganega zakona je omogočiti pravično zadoščenje tistim družbenikom, ki so iz svojega osebnega premoženja plačevali dolgove izbrisanih kapitalskih družb, tako, da se jim vsaj delno povrne povzročena škoda.
V zvezi s tem želim izpostaviti, da je temeljna značilnost kapitalskih družb ravno v tem, da je odgovornost njihovih družbenikov in delničarjev omejena na njihov vložek v družbo, razen če so podani pogoji za spregled pravne osebnosti. Problematiko posledic, ki jih je imel Zakon o finančnem poslovanju podjetij, je Državni zbor obravnaval že trikrat, in sicer leta 2007, 2011 in 2018. Vsakič je ugotovil, da je neomejen prenos obveznosti nesorazmerno posegel v položaj družbenikov kapitalskih družb. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je bil sprejet zato, da bi saniral opustitev sodišč, ki v obdobju med 1995 in letom 1999 niso začenjala postopkov stečajev in likvidacij družb po uradni dolžnosti, čeprav bi to morale skladno z določili takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah in insolvenčne zakonodaje.

105. TRAK: (ŠZ) – 17.40

(nadaljevanje) V tistem času niso obstajale izjemne okoliščine, ki bi neodvisno od pogojev za pregled pravne osebnosti upravičevale širitev odgovornosti iz družbenikov kapitalskih družb, kar je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Neomejen prenos obveznosti na družbenike kapitalskih družb je nasprotoval temeljem korporacijskega prava, takšnega prenosa obveznosti v drugih državah ne poznajo. Zoper družbenike je imel kaznovalen učinek, bil je škodljiv za gospodarstvo in nepravičen. Nesorazmerno je posegel v zasebno lastnino družbenikov. Leta 2011 je bil sporni prenos obveznosti odpravljen, vendar pa s tem niso bile odpravljene posledice, ki so jih nosili družbeniki izbrisanih družb, kar rešuje predmetni zakon. Na podlagi tega zakona se bo lahko povrnilo samo premoženjsko škodo in sicer le delno. Opredeljena so pravila glede postopka, glede višine in načina povračila škode. Urejeno je vprašanje pravnega nasledstva, upnikom se zagotavlja ohranitev trenutnega položaja, saj bo država prevzela tiste obveznosti, ki še niso zastarale ali prenehale na drug način. Pri tem ne gre za nobeno obnavljanje ali poseganje v dolžniško upniška razmerja, ki so že dokončana. Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije-Krščanskih demokratov in Stranke modernega centra so vložile amandmaje, s katerim so odpravile pomisleke, ki sta jih v svojih mnenjih izrazili Vlada Republike Slovenije in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, glede predlaganih rešitev. Vloženi amandmaji zasledujejo isti cilj, kot začetni predlog zakona / znak za konec razprave/ in omogočajo sanacijo škode, ki je bila povzročena zaradi zakonske domneve, da so družbeniki prevzeli obveznosti izbrisanih kapitalskih družb. Na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona. Poslanke in poslance pa prosim, da podprete zakonsko rešitev, s katero se bo vsaj delno odpravila krivica / znak za konec razprave/ za povzročeno škodo.
Hvala vam.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Mateji Udovč. Izvolite.

MATEJA UDOVČ (PS SMC): Hvala za besedo.
Odbor za gospodarstvo je na 17. seji, 2. novembra 2021, kot matično delovno telo obravnaval predlog Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011. Odbor je kot gradivo za sejo poleg predloga zakona prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje vlade in dopise zainteresirane javnosti. Amandmaje k predlogu zakona so vložile poslanske skupine SDS, NSi in Stranka modernega centra. Članicam in članom je bil na seji predložen tudi predlog amandmaja odbora k naslovu predloga zakona, ki ga je odbor sprejel in je razviden iz poročila odbora. Po uvodni dopolnilni obrazložitvi predstavnika Državnega sveta, Mitje Gorenščaka, je predstavnica Zakonodajno-pravne službe opozorila na veliko število pravnih pomanjkljivosti zakonskega besedila, ter na problematiko neskladnosti z Ustavo in pravno sistemsko ureditvijo glede vloženih amandmajev je poudarila, da ti upoštevajo večino pripomb službe. Ob upoštevanju vloženih amandmajev tako služba k predlogu zakona nima več pripomb. V zvezi s spremembami amandmajev, ter predlogom za amandma odbora je pojasnila, da se z njimi odpravlja še nekatere nomotehnične nepravilnosti ter ustrezno popravlja naslov predloga zakona. Državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavil pisno mnenje vlade, ter razloge, zaradi katerih je vlada do predloga zakona zadržana. Pri tem je izpostavil nekatere njegove pomanjkljivosti v zvezi s pravico do povračila in izplačila škode vplivom na ekonomsko in fiskalno politiko

106. TRAK: (VP) 17.45

(nadaljevanje) Republike Slovenije, omejitvijo kroga upravičencev do povračila škode, možnosti vrnitve premoženja v naravi, predlagano obdavčitvijo izplačil, dodelitvijo novih odločevalskih pravic in obveznosti ter finančnimi posledicami.
Na seji sta sodelovala tudi direktor zasebnega Zavoda za zaščito podjetništva Janez Mohorič, ki skupaj z upravnim odborom omenjenega zavoda zastopa izbrisane podjetnike, in prof. dr. Šime Ivanko. Pojasnila sta, da sta sodelovala pri pripravi predloga zakona, predstavila iz njega izhajajoče rešitve in poslance pozivala k njegovi podpori.
V razpravi so nekateri poslanci predlogu zakona nasprotovali. Menili so, da je v sedanji situaciji visokih javnofinančnih primanjkljajev ter splošnem makroekonomskem položaju vlaganje zakonskega besedila z nepredvidljivimi finančnimi posledicami neprimerno. Izraženo je bilo tudi mnenje, da je bil izbris društva v večini primerov upravičen. Opozorjeno je bilo, da je Ustavno sodišče leta 2002 ugotovilo, da je ukrep izbrisa nedejavne družbe, ki nima premoženja, skladen z Ustavo. Obenem je ustavno sodišče razveljavilo določbe spornega zakona, ki se nanašajo na t.i. pasivne družbenike.
Nasprotno so nekateri razpravljavci podprli vložene amandmaje ter izrazili podporo predlaganemu zakonu. Ob tem so opozorili na pretekle nepravilnosti in krivice, z njimi povezane stiske družbenikov in njihovih družin ter na potrebe po popravi teh krivic. Ob tem so poudarili, da vloženi amandmaji sledijo namenu poprave krivic, bistveno izboljšujejo zakonsko besedilo ter ob upoštevanju javnofinančnih omejitev znižujejo potreben obseg sredstev za povrnitev škode. V razpravi je predsednik Državnega sveta pojasnil razloge, zaradi katerih se je ocenjena višina sredstev, potrebna za odpravo krivic, znižala na okvirno 45 milijonov evrov. V zaključku se je zavzel, da bi po dolgih letih oškodovanci dobili vsaj delno finančno in moralno zadoščenje.
Po opravljeni razpravi je Odbor za gospodarstvo sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Amandma odbora k naslovu predloga zakona. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega / znak za konec razprave/ predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila Odbora za gospodarstvo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc bo predstavil obrazložitev mnenja Vlade.
Izvolite.

SIMON ZAJC: Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober večer.
Predlog zakona, podan s strani Državnega sveta Republike Slovenije in potem spremenjen z amandmaji poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, določa pravico do povračila škode, ki je bila povzročena zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij v obdobju od 13. 7. 1999 do 15. 1. 2008, upravičence in upravičenke, merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje.
Kot razlog za sprejem zakona predlagatelj navaja, da je ZFFPOD določil administrativni izbris vseh nedelujočih in nedokapitaliziranih pravnih oseb ter ustavno sporni ex lege prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje mimo zakonsko urejenega postopka spregleda pravne osebnosti po takrat veljavnem Zakonu o gospodarskih družbah kljub temu, da po mnenju predlagatelja takrat niso obstajale izjemne, utemeljene okoliščine, ki bi ga upravičevale. Izbris naj bi zajel med 17 tisoč in 25 tisoč zasebnih družb, realno pa je po oceni predlagatelja pričakovati, da bo svoje zahtevke po uveljavitvi zakona priglasilo okoli 20 tisoč oškodovancev. Podana je tudi ocena finančnih posledic zakona, ki je po prvotnem predlogu zanašala med 300 in 400 milijonov, po naknadni oceni predlagatelja je bila predvidena ocena škoda cca 17 milijonov evrov, tretji izračun pa navaja

107. TRAK: (MK) – 17.50

(nadaljevanje) zahtevke v višini okoli 45,5 milijonov evrov za proračun Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je proučila predlog zakona in ugotovila, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije o vsebinah, ki jih zakon ureja že nekajkrat zavzelo stališče. Iz obrazložitev odločb Ustavnega sodišča je tako smiselno mogoče slediti zaključku, da bi s sprejemom predloga zakona lahko posegli v nekatere ustavno varovane pravice oziroma le-te v podobnih dejanskih stanjih neenakopavno obravnavali. Prav tako je bilo v posledici zagotovitve zakonite in ustavno skladne obravnave zadevne tematike leta 2018 sprejet zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki je do odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Lekić proti Sloveniji prekinil vse postopke proti družbenikom izbrisanih družb. ESČŠ pa je leta 2018 razsodilo, da veljavna ureditev v Republiki Sloveniji v obravnavanem obdobju ni kršila človekovih pravic in sicer pravice do mirnega uživanja premoženja zaradi česar so tako sodišča v Republiki Sloveniji lahko nadaljevala s prekinjenimi postopki proti družbenikom izbrisanih družb. Vlada Republike Slovenije je tako že v predhodno posredovanem mnenju do predloga zakona izpostavila nekatere njegove pomanjkljivosti, med drugim v zvezi s pravico do povračila oziroma izplačila škode, vplivom na ekonomsko in fiskalno politiko Republike Slovenije, omejitvijo kroga upravičencev, vračilo premoženja v naravi, predlagano obdavčitvijo izplačil, dodelitvijo novih delovnih oziroma odločevalskih pravic in obveznosti ter uvedbo finančnih posledic. Nekatere pomanjkljivosti vloženi amandmaji odpravljajo. Kljub temu pa je Vlada Republike Slovenije upoštevaje že izdane odločbe Ustavnega sodišča v zvezi z vsebino zakona, ki jo le ta naslavlja do predloga Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 še naprej zadržana. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Izvolite.

JURIJ LEP (PS NP): Hvala za besedo gospod podpredsednik. Državni sekretar, predstavnik Državnega sveta, kolegice in kolegi, lep dober večer.
Kot veste je predlagatelj zakona Državni svet, ki s predlogom naslavlja problematiko posledic, ki so jih zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju utrpeli družbeniki in delničarji izbrisanih družb. Temeljni namen predloga zakona je omogočiti vsaj določeno zadoščenje osebam, ki so s svojim osebnim premoženjem plačevale dolgove izbrisanih kapitalskih družb in jim vsaj delno povrniti premoženjsko škodo. Država je iz sodnega registra izbrisala več kot 10 tisoč podjetij, ki so po veljavnih merilih veljale za nedelujoča. Družbe so bile namreč izbrisane po uradni dolžnosti, pri čemer so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarnostno odgovornost za njihove obveznosti. Hkrati pa je zakon obveznosti družbe prenesel na njihove družbenike, ki so morali dolgove odplačevati z osebnim premoženjem. Saga slednjih se vleče že skoraj dve desetletji. V zvezi z vsebino pa je bilo predlaganih že nekaj predlogov zakonov ter tudi izdanih več odločb sodišč. Tisti, ki so v Državnem zboru že dlje časa se najbrž spomnite, da je bil v prejšnjem mandatu aprila 2018 na predlog poslanca Janka Vebra sprejet Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb z zgolj štirimi členi. Drugi člen zakona je določil, če Evropsko sodišče v izreku sodbe v zadevi konkretne osebe ugotovi, da je Republika Slovenija kršila človekove pravice s sprejetjem pravne ureditve o prenosu obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelja bo Republika Slovenija sprejela zakon, ki bo uredil pravne posledice sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in nadaljevanje prekinjenih postopkov. V kolikor pa Evropsko sodišče ugotovi, da Republika Slovenija ni kršila človekovih pravic s sprejetjem pravne ureditve prenosa obveznosti izbrisanih družb na ustanovitelja oziroma na družbenike na podlagi zakonov, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena se prekinjeni postopki nadaljujejo.

108. TRAK: (NM) – 17.55

(nadaljevanje) Evropsko sodišče za človekove pravice je decembra 2018 razsodilo, da ni prišlo do kršitev pravic pritožnika po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, zato velja opozoriti, da iz odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in evropskega sodišča ne izhaja, da bi bila odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb neustavna oziroma neskladna s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami. Tudi evropsko sodišče je presodilo, da izbris v konkretnih okoliščinah ni pomenil individualne in prekomerne obremenitve za pritožnika, s čimer bi preskočil široko polje proste presoje države na tem področju za vnovično vzpostavitev stabilnosti trga in zaščite upnikov, za katerega je imel zakonodajalec izkazan javni interes. Poleg tega ima predlog zakona, četudi je spremenjen z amandmaji, nepredvidljive oziroma na palec ocenjene finančne posledice za državni proračun. V času še vedno visokega javnofinančnega primanjkljaja in s tem povezanega naraščanja javnega dolga, kar je v času epidemije nalezljive bolezni Covid-19 neprimerno. Poleg tega pa v predlogu proračuna za leto 2023 sploh ni predvideno, da bi se financiralo tudi stroške za odpravo krivic oziroma odškodnine, ki izhajajo iz zakona. Pri presoji o podpori zakonu je potrebno upoštevati tudi ta vidik. Na drugi strani pa nekateri opozarjajo na krivice, ki jih je zakon povzročil tudi posameznikom, ki so bili izbrisani kot kolateralna škoda, in z njimi povezane stiske predvsem družin teh družbenikov ter na potrebno po popravi teh krivic. V zvezi s tem se je treba zavedati, da dopolnjen predlog zakona ni enak predlaganemu. Matično delovno telo je sprejelo amandmaje k 21 členom od 25 členov ter tudi spremenil se je naslov zakona. O enem amandmaju k 5. členu pa bomo glasovali na plenarni seji. Glede na prvotni predlog je obdobje skrajšano za 3 leta, omejena pa je tudi možnost zahtevanja odškodnine in s tem tudi skupni znesek, ki bo izplačana iz državnega proračuna. Medtem ko je bila v prvotnem predlogu višina sredstev, ki bi jih lahko za odškodnine namenjala država, ocenjena okoli 300 do 400 milijonov evrov, je po spremembi ocenjena na okoli 12 do 45 milijonov evrov. Predlog po sprejetih amandmajih določa, da bodo lahko upravičenci postopek za uveljavitev… / znak za konec razprave/ zahtevka začeli z vložitvijo predloga za poravnavo pri državnem odvetništvu. Po dopolnjenem predlogu bodo morali upravičenci dokazati, da so izvedli razpoložljive aktivnosti ter izbrisa družbe ter prehoda obveznosti niso mogli preprečiti. Glede na vse predstavljene vidike bomo nepovezani poslanci glasovali različno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Izvolite.

DUŠAN ŠIŠKO (PS SNS): Spoštovani vsi prisotni.
Z amandmaji je bil ta predlog zakona skoraj v vseh členih popravljen, tako da bi skoraj lahko govoril že o koalicijskem zakonu in ne o zakonu Državnega sveta. To mi daje občutek, kot da bi tudi na desni, ne samo na levi strani imeli slabo vest glede te tematike. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki naj bi odpravil vsesplošno finančno nedisciplino. To je bil zakon, ki ga ne poznajo nikjer na svetu. Ta zakon je bil v nasprotju z načeli korporacijskega prava. Med leti 1999 in 2011 se je zato v Sloveniji dogajala tako obsežna sistemska korupcija politike in gospodarstva, da bi se temu že skoraj lahko reklo mafijsko delovanje. V naši prelepi domovini se je dogajalo nekaj, kar ni dogajalo praktično nikjer se drugod v Evropi in pa tudi širše ne. V Slovenski nacionalni stranki smo vsa leta opozarjali na vse lopovščine in krivice do našega naroda, kar pa je seveda vedno naletelo na prazna ušesa. Naletelo je na prazna ušesa tudi zato, ker nismo bili v Slovenski nacionalni stranki nikoli del teh bedarij in uničevanja naše domovine. Do sistemske korupcije smo bili vedno za dobrobit naroda izjemno kritični, kar pa ni bilo po godu tistim mogotcem, ki so bili razlog za takšna nemoralna početja. Zato smo bili vedno cenzurirani s strani vladajočih garnitur in političnih vplivnežev, tako kot je bila ta zgodba utišana in ni prišla skoraj v nobene medije.

109. TRAK: (SB) – 18.00

(nadaljevanje) Seveda je bila ta zgodba praktično medijsko popolnoma utišana, saj niče od tistih v ozadju z največjo močjo in vplivom ni želel, da resnica pride na dan. Ko so šla določena podjetja v tistem času v tako imenovano likvidacijsko oziroma izbris, so se samodejno izbrisali dolgovi vsem, ki so potem tem podjetjem dolgovali denar. Dolgovi pa so se prinesli na lastnike teh podjetij kljub temu, da po gospodarskem pravu lastniki v kapitalskih družbah ne bi smeli biti osebno odgovorni. Ti dolgovi so se prenesli na nič krive lastnike družb in celo na njihove družinske člane. To je bila dobesedno mreža z načrtnim razlogom prepletanja po vseh segmentih. Prihajalo je celo do samomorov, saj so bili ljudje po krivici praktično ob vse.
V Slovenski nacionalni stranki bomo še naprej opozarjali na sistemsko korupcijo na najvišjem nivoju tudi če nas bodo poskušali utišati. Za slovenski narod in pravico se bomo borili in ne bomo bali se tudi najvplivnejših političnih in gospodarstvenih mogotcev. Spoštovane kolegice in kolegi, če bi le lahko kupili goli otok, verjemite, da v teh letih bi bil poln.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Franc Breznik. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala, gospod podpredsednik. Torej, Zakon o finančnem poslovanju podjetij je določil administrativni izbris vseh nedelujočih ali nedokapitaliziranih pravnih oseb ter ustavno sporen tako imenovani ex lege prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje mimo zakonsko urejenega postopka / nerazumljivo/ po Zakonu o gospodarskih družbah. Za tak relativno grob poseg v / nerazumljivo/ pravo niso obstajale utemeljene izjeme, izjemne okoliščine, ki bi ga takrat upravičevale. Prizadeti družbeniki takrat niso mogli pričakovati tako izrednega in tako nesorazmernega ukrepa zakonodajalca, zato je možno označiti tudi ta zakon kot zakon presenečenja, saj nepričakovano celo retroaktivno posega v razmerja, ki so bila ustvarjena le nekaj let pred tem zakonom. Po podatkih agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storite je izbris na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij zajel med 17 in celo do 25 tisoč zasebnih podjetij, njihovi družbeniki pa so neutemeljeno utrpeli znatno škodo. To škodo v Slovenski demokratski stranki menimo, da je jim je treba povrniti s pravično in primerno odškodnino. Pri določitvi slednje je treba upoštevati deljeno odgovornost družbenikov in države, zato je predlagano, da se odškodnino omeji, kar je skladno z ustavno ureditvijo in z omejenimi finančnimi zmožnostmi države. Sam Predlog zakona o opravi krivic izhaja iz samega načela odgovornosti države za odpravo krivic, ki jo je povzročala s svojim ravnanjem. Od Zakona o finančnem poslovanju podjetij je namreč sprejet zaradi saniranja in opustitve sodišč je določil tako imenovani kot sem rekel ex lege prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje. Zaradi deljene odgovornosti med družbeniki in državo je predvidena omejitev odškodnine. Odgovornost države izhaja iz dejstva, da je bil Zakon o finančnem poslovanju pred leti sprejet brez obstoja / nerazumljivo/ okoliščin, na kar je opozorilo tudi Evropsko sodišče o človekovih pravicah in da je bil Zakon o finančnem poslovanju podjetij določen postopek prenehanja pravnih oseb brez likvidacije in brez stečaja, kar sta temeljna standarda korporacijskega prava glede prenehanja pravnih oseb. Torej, predlog zakona izhaja iz ugotovitve, da obstaja odgovornost države in priznava odškodnino tako družbenikom izbrisanih družb kot tudi upnikov v delu v katerem še niso bili poplačani. V primerih kadar so podani pogoji za spregled pravne osebnosti lahko upniki poplačilo svojih terjatev uveljavljajo od družbenikov skladno s predpisi, ki ureja pregled pravne osebnosti. Predvideno je, da je postopek glede plačila odškodnine vodijo pravni organi po zgledu postopkov za plačilo odškodnine osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. V Slovenski demokratski stranki bomo glasovali za ta zakon, skupaj smo ga poskušali tudi popraviti v koaliciji

110. TRAK: (ŠZ) – 18.05

(nadaljevanje) kot ste pred mano sogovorniki govorili približno z 21-imi amandmaji. In glede na to, da so posamezniki, cela vrsta družin, da je lahko bi rekel, doživljali so agonijo, to je bila cela vrsta samomorov, tu je šlo za celo vrsto družinskih tragedij, celo vrsto ljudi, ki so morali dobesedno začeti znova, ravno zaradi tega, ker tudi v tej koaliciji, v tej vladi sedaj se popravljajo, lahko bi rekel celo vrsto nekaterih, lahko bi rekel velikih anomalij od invalidnih ali pa slepovidne mladine, otrok, invalidov, kmečkih pokojnin in tako naprej, bomo tudi ta predlog zakona v Slovenski demokratski stranki z veseljem podprli.
Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice, kolegi.
Razlogi za sprejem tega predloga zakona sega več kot 20 let v preteklost. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki je sklicujoč se na veliko število nedelujočih podjetij v sistemu, izbrisal več 10 tisoč podjetij iz sodnega registra, a pri tem ohranil odgovornost družbenikov za obveznosti teh podjetij. Kmalu po začetku veljavnosti zakona je postalo jasno, da je rešitev sporna, saj je obremenila tudi ljudi, ki tudi, četudi formalno družbeniki nikakor niso mogli prevzeti odgovornosti zaposlovanja podjetja ali prevzeti njegovih obveznosti. Zato je kmalu prišlo do poskusov retroaktivnega spreminjanja zakona, ki pa so se vedno končali pri Ustavnem sodišču, ki je vse poskuse razveljavilo. Kljub temu, da je že pred 19 leti izdalo odločbo o kateri je razsodilo, da je bil izveden izbris pretiran ukrep za nekatere družbenike. Zakonodajalcu je takrat naložilo, da nastale krivice popravi tako, da bo razločil med aktivnimi in neaktivnimi družbeniki, med tistimi ki so lahko ali bi morali aktivno delovati v dobro ohranitev svoj družb in tistimi, katerih vloga jim tega ni dopuščala. Na videz salomonska sodba je bila v resnici pelatovska. Kot operacijsko pravo namreč nikjer na svetu ne razlikuje med družbeniki katerih pravice in dolžnosti so praviloma enake. Vse kar je zakonodajalec poskušal storiti odslej je obtičalo v razsodbah Ustavnega sodišča. Še vedno niso popravljene nesorazmerne posledice, ki jih je povzročil sprejem tako drastičnega ukrepa, ki ga mnogi prizadeti niso mogli, niti poskusili preprečiti. Ker je Zakon o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 ustvaril pravno podlago za upnike, ki so sprožili izvršilne postopke, ni bilo mogoče najti rešitve za dolžnike, ki ne bi hkrati posegla v lastninske pravice in upravičenje upnikov. Ves ta čas pa so tekli izvršilni postopki proti družbenikom, ki so vodili tudi v tragične zaključke, osebni stečaji, ločitve, tudi samomori. Vse to se je zgodilo v prvem desetletju prve družbene ureditve. Okoliščine v katerih se je nekaterim zdelo modro množično in brez posamične obravnave izbrisati nekaj deset tisoč podjetij, niso ustvarili le goljufi, ki niso plačevali računov in oddajali letnih poročil, kakor bi jih radi prikazali nekateri. V prvih letih kapitalizma je tako kot tudi danes marsikdo postal podjetnik pod prisilo. Koliko prevozniških podjetnikov ali računovodskih servisov je bilo ustanovljenih na ta način? Vsem ni bilo dano preživeti. Preživeti družbeniki so izjemno raznolika skupina. Za nastanek okoliščin v kateri so bila nekatera neaktivna podjetja sistemski problem, potreben zakonskega brisanja pa nosi država pri tem velik del odgovornosti. Pet let pred sprejemom izvornega spornega zakona je že veljal sedanji Zakon o gospodarskih družbah. Pet let so imela sodišča možnost in dolžnost začeti vse postopke za izbris vsakega podjetja, ki ni oddajalo poročil, plačevalo računov ali imelo premoženja. Ker svojih pooblastil niso izvrševala so posledice izbrisa nesorazmerno prizadele tudi nič krive. Edini način, da se ta stara rana končno zaceli je, da se prizna vloga države pri uporabi pretiranih ukrepov. Tako, da se omogoči poravnave nastale škode tistim, ki niso mogli vedeti ali vplivati na poslovanje izbrisanih družb, pa so vseeno morali nositi odgovornost za svojo lastnino, nekateri celo z izgubo lastnega doma, družine in zdravja. Koalicija, ki so jo predlagatelji očitno prepričali s svojimi argumenti je sicer z amandmaji predrugačila zakona, a tudi odpravila vse prej številne pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Njegovo bistvo ostaja enako. Omogočiti individualno obravnavo in poravnavo družbenikom, ki lahko dokažejo, da niso bili v položaju, da bi lahko prevzeli odgovornosti, ki jim jih je naložil zakon, na hitro sprejet pred skoraj 23-imi leti. Krog upravičencev je ustrezno omejen, da vsi, ki so hoteli zavestno koristiti ali pa so bili na poslovodnem položaju ne bodo

111. TRAK: (TB) – 18.10

(nadaljevanje) mogli terjati povračila škode, in nenazadnje, ustrezno je urejen tudi položaj upnikov, da sprejem zakona ne bi povzročal novih krivic v obliki škodovanja upnikov.
Vseh 23 let smo Socialni demokrati stali na strani tistih, ki so bili s sprejemom zakona takrat nesorazmerno prizadeti. / nerazumljivo/ podjetnikov in njihovih družin, ogoljufanih, zavedenih, ter preslabo informiranih in usposobljenih, da bi lahko prebrodili močvirje zgodnjega slovenskega kapitalizma. Čas je, da za to fazo odgovornost prevzame tudi država, ki je pomagala ustvariti okoliščine, v katerih / znak za konec razprave/ je sicer prepovedani spregled pravne osebnosti postal orodje za ureditev razmer in razbremenitev sodišč. Zato, ker zakon vsaj deloma blaži krivice, ki jih je povzročil prihod v kapitalistični sistem, ki je zaradi nepoznavanja in izkoriščanja nevednih premnogokrat pograbil in uničeval tudi povsem nedolžne.
Socialni demokrati podpiramo sprejem tega zakona in upamo, da se bo z njegovim sprejetjem enkrat za vselej zaprla ta temačna zgodba iz naše preteklosti.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Boštjan Koražija bo predstavil Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani, spoštovana, hvala.
Zakon ureja izplačilo odškodnine lastnikom podjetij in njihovim upnikom zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju med leti 1999 in letom 2011. Po mnenju Državnega sveta je bila z uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju podjetij, lastnikom podjetij, ki so prevzeli dolgove podjetij ter upnikom, ki od lastnikov niso mogli izterjati dolgov, v letih, kot že rečeno, 1999 pa do leta 2011, »prizadejena« krivica, ki jo mora z izplačili odškodnine pokriti država.
Po sprejetih amandmajih, kot že rečeno, vladne koalicije, bo država po tem zakonu iz tega zakona oškodovancem izplačala odškodnino zgolj za plačane dolgove in izgubljeno premoženje. Omejena je tudi višina odškodnina iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Do odškodnine bo upravičena zgolj oseba, ki bo izkazala, da je aktivno želela preprečiti izbris kapitalske družbe iz registra brez likvidacije, vendar izbrisa ni mogla preprečiti, postopek se ne vodi pred upravno enoto po pravilih upravnega postopka, ampak prek državnega odvetništva. Višina odškodnine je, ne glede na vrsto škode, omejena na 60 % ugotovljene višine škode. Razen pri odškodninah za upravičence, ki so morali v izvršilnem postopku prodati hiše ali stanovanja, v katerih so živeli. V tem primeru je odškodnina 100 %.
Po prvotni oceni Vlade bi proračunski stroški za izplačilo odškodnin znašali med 300 in 400 milijonov evrov, s sprejetimi(?) amandmaji, ki jih je na seji odbora predlagala vladna koalicija, pa se je ta znesek zmanjšal na vsega 45 milijonov evrov. Pri izbrisu je težko govoriti o krivici. De facto je šlo za izbris »zombi« podjetij, ki so imeli blokirane račune, visoke dolgove ali pa celo nič zaposlenih. Gre za podjetja, ki niso imela premoženja in pristojnim organom niso pošiljala letnih poročil, iz katerih bi bilo razvidno njihovo finančno stanje. Zakon o finančnem poslovanju podjetij je od poslovodstva teh podjetij povsem razumno zahteval, da zagotovijo likvidnost in ponovno vzpostavijo finančno disciplino. Če pa to ni bilo mogoče pa jim je bila omogočena tudi izpeljava stečajnega postopka oziroma prisilne poravnave. Zato so bila izbrisana podjetja zgolj podjetja lastnikov, ki niso zagotovili likvidnosti, niti niso izpeljali stečajnih postopkov. Ker ti lastniki niso izpolnili zakonsko predpisanih dolžnosti, je bil tudi prenos obveznosti za lastnike podjetij upravičen
O krivičnosti tega, se pravi, Zakona o finančnem poslovanju podjetij, je mogoče govoriti v primerih, ko je šlo za prenos obveznosti na družbenike, ki na poslovanje izbrisanih podjetij niso imeli nobenega vpliva, toda ta krivica je bila že odpravljena z odločbo Ustavnega sodišča, ki je določilo, da so zgolj aktivni družbeniki odgovorni za obveznosti izbrisanih družb.
V Levici zakona ne bomo podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Izvolite.

MIHAEL PREVC (PS NSi): Predsedujoči,

112. TRAK: (SC) – 18.15

(nadaljevanje) hvala za besedo. Spoštovani državi sekretar, spoštovane kolegice in kolegi lep dober večer!
Predlog zakona naslavlja problem, ki se v Sloveniji vleče že od leta 1999, ko je bil v času Drnovškove vlade, zaradi prevelike finančne nediscipline in insolventnosti podjetij sprejet Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki je omogočil izbris več tisoč podjetij. Zakon je predvideval izbris družb, ki ne poslujejo oziroma nimajo premoženja. V primeru izbrisa je predvidel osebno in neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe in sicer na predlog upnika, ki je imel možnost v enem letu od izbira predlagati izterjavo dolga neposredno od družbenikov. Sodišče je po hitrem postopku začelo brisati tako imenovana nedelujoča podjetja med katere so uvrščala podjetja z blokiranimi računi. Izbrisali so jih iz sodnega registra. Njihove dolgove pa brez pravdnih postopkov prenesli na družbenike. Predlagatelj zakona priznava, da je Evropsko sodišče za človekove pravice glede tega vprašanja zahtevek preko tožnika zavrnilo z obrazložitvijo, da v tem primeru ni šlo za kršitev človekovih pravic. V Novi Sloveniji smo bili do prvotnega osnutka predloga zakona dokaj zadržani. Na matičnem delovnem telesu pa smo koalicijske stranke vložili amandmaje, ki so predlog zakona bistveno izboljšali in je zato na matičnem delovnem telesu predlog zakona dobil našo podporo. Predlog zakona določa pravico do povračila škode, ki je bila povzročena, zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb na njihove družbenike in delničarje. Gre za izbrise iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008. Po sprejetih amandmajih upniški upravičenec do odškodnine ostaja opravičen zgolj če terjatev še ni zastarela. Prav tako bo opravičenec moral dokazati, da je izvajal aktivnosti za preprečitev izbrisa družbe ter izbrisa ni mogel preprečiti in da na poslovanje družbe ni mogel vplivati. Postopek za določitev odškodnine se začne na zahtevo upravičenca pri državnem odvetništvu za razliko od prvotnega predloga na upravnih enotah, ki se mora do predloga opredeliti v treh mesecih. Določene so omejitve priznane škode. 100 % odškodnina se na podlagi tega zakona se prizna samo v primeru, kadar je bilo zaradi izterjave obveznosti prodano stanovanje ali hiša, v katerih je prebival dolžniški upravičenec. V vseh ostalih primerih pa se prizna 60 % ugotovljene škode. Dejstvo je, da je zakon iz leta 1999 številnim povzročil krivico. Čez noč mi je ne glede na okoliščine naložil dolg, za katerega jim je zakon še dan pred tem zagotavljal, da ne more pristati na njihovih ramenih. Povsem razumem pa je tudi pomislek, da so vsaj nekateri imeli vpliv in nosili odgovornost za poslovanje in tudi dolgove svojih podjetij. Ker pa predloga zakona na osnovi sprejetih amandmajev praviloma določa priznanje zgolj 60 % škode izključuje obresti za nazaj ter določa stroge pogoje, da se dolžnik sploh lahko šteje za upravičenca in tako javno finančni učinek zmanjšuje na razumnih cirka 45 milijonov evrov bomo poslanci Nove Slovenije – krščanski demokrati ta predloga zakona podprli.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče za poslanke skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav predlagatelj.

113. TRAK: (MK) – 18.20

(nadaljevanje) Državni sekretar, poslanke in poslanci.
Pred seboj imamo Predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra, ki se je zgodil v obdobju med letom 1999 in 2011. Ta izbris se je zgodil na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki je določil administrativni izbris vseh nedelujočih in nedokapitaliziranih pravnih oseb. Še posebno sporen tudi z ustavnega vidika pa je bil prenos obveznosti teh izbrisanih družb neposredno na njihove lastnike. S tem ukrepom se je zbrisalo načelo omejeno odgovornosti družbenikov, posledično pa je to močno poseglo v samo načelo korporativnega prava pri nas. Dokumentacija vezana na ureditev te materije se je nato več let zadrževala v predalih odločevalcev. V času od uvedbe ukrepa do danes pa se navkljub močni iniciativ oškodovancev situacija ni premaknila iz mrtve točke. Pri tem obstaja sporno dejstvo, da je tako grob poseg države oslabil dobro podobo poslovnega okolja, podjetij, ki so prisotni na slovenskem trgu. Če želimo doseči višjo raven njihove stabilnosti in predvidljivosti se bi bilo dobro najprej zavedati preteklih napak in jih skušati popraviti na kar se da pravičen in upravičen način. V tem primeru lahko govorimo, da je bila storjena pravna in politična napaka odločevalcev, pa najsibo to na strani izvršilne veje ali zakonodajne veje oblasti. Po vseh preteklih poskusih je danes jasno, da posledic spornega zakona ni mogoče odpraviti brez izplačila odškodnine oškodovanim družbenikom. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnofinančne evidence in storitve je zakonski izbris o finančnem poslovanju podjetij zajel nekje med 17 in 25 tisoč zasebnih podjetij. Višina škode, ki je bila povzročena določenemu družbeniku pa se od podjetja do podjetja razlikuje.
V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo na stališču, da je odškodovanim družbenikom potrebno povrniti povzročeno škodo s pravično in primerno odškodnino. Pri določitvi slednje pa je vendarle treba upoštevati tudi deljeno odgovornost družbenikov in države. Ob tem pa menimo tudi, da se mora izplačilo odškodnin urediti tako, da bodo te skladne z ustavno in zakonsko ureditvijo in omejenimi finančnimi zmožnostmi države. Verjamemo, da je rešitev problema kot ga predvideva Predlog zakona o odpravi krivic nov korak v smeri utrditve načela pravne države. Predlog zakona je plod dolgotrajnih usklajevanj, ki so bila potrebna za proučitev problematike ter za določitev elementov pravične in učinkovite poravnave povzročene škode. Prepričani smo, da smo prišli do začetka rešitve, ki vsaj deloma pravično je do oškodovancev, za državne inštitucije pa ne sme predstavljati prevelikega bremena. Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra Predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra med leti 1999 in 2011 soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke Alenka Bratušek bo predstavil Marko Bandelli. Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovani. Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil Državni svet je korenito spremenjen z amandmaji koalicije. Ta je namreč spremenila 21 od 25 členov in naslov zakona. Z zakonom se želi rešiti položaj družbenikov in delničarjev podjetij, ki so bila izbrisana leta 1999 na podlagi Zakona o finančnem poslovanju. Zaradi izbrisa pravnih oseb so odgovornosti za obveznosti družb prešli na fizične osebe, ki so si te družbe lastile. Preprosto povedano to pomeni, da so upniki teh družb plačilo svojih terjatev zahtevali od lastnikov družb, ki so za dolgove družbe morali odgovarjati s svojim lastnim premoženjem.

114. TRAK: (NM) – 18.25

(nadaljevanje) Slovenski sodni register je beležil veliko število družb, ki bodisi niso delovala bodisi niso imela zadostnega kapitala za svoje delovanje. Družbeniki so bili z zakonom iz leta 1993 pozvani k aktivnem ravnanju, in sicer tako, da odpravijo razloge za izbris ali pa podjetje zaprejo in jih izpišejo iz sodnega registra. V kolikor podjetja razloge ne bi odpravila do roka, bi za izbris podjetij iz sodnega registra poskrbelo sodišče. Za obstoječe obveznosti pa bi odgovarjali njeni lastniki le, če bi upnikom uspelo dokazati zelo stroke pogoje, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah. Pod črto to pomeni, da so lastniki podjetij pričakovali, da bo za izbris njihovih podjetij poskrbela država in da za dolgove družbe ne bodo odgovarjali, saj je verjetnost uspeha prenosa odgovornosti za dolgove iz družbe na lastnike v sodnem postopku 5-odstotna. 7 let kasneje je bil sprejet zakon, ki je nedelujoča podjetja izbrisal po uradni dolžnosti, obenem je pa določil, da po samem zakonu vse pravice in obveznosti podjetij povzemajo njeni lastniki. To pomeni, da je zakon določil strožje pogoje za odgovornost lastnikov, kot je to določal veljavni Zakon o gospodarskih družbah. Takšne zakonske ureditve niso pričakovali, čeprav so imeli na voljo 7 let, da družbo uskladijo s predpisi. Svoje pravice so uveljavljali tako pred Ustavnim sodiščem kot pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Pri tem so bili neuspešni. Sodišča namreč niso ugotovila, da je država zaradi sprejetja pravne ureditve ravnala protipravno. Je pa res, da je v enem segmentu pritožnikom ugodila, in sicer tistim, ki v času izbrisa niso bili aktivni družbeniki, saj so svoje deleže odprodali in zato tudi niso mogli vplivati na usodo družbe ali njene dolgove. Danes lastniki teh podjetij s pomočjo Državnega sveta in koalicije pričakujejo sprejem zakona, na podlagi katerega bodo prejeli odškodnino od države. Kljub odločitvam najvišjih sodnih organov doma in v tujini še vedno smatrajo, da niso odgovorni za pravočasno sanacijo lastnih družb. Predlog zakona, ki je danes pred nami, jim to omogoča. Na njegovi podlagi bo namreč država plačala odškodnino lastnikom podjetij v višini 60 % ugotovljene škode, če bodo dokazali, da so izvedli vse potrebne aktivnosti in da izbrisa družbe oziroma prehoda obveznosti niso mogli preprečiti. Ker je zakon danes bistveno spremenjen, so njegove finančne posledice od prvotno ocenjenih 400 milijonov, padle na okoli 45 milijonov evrov, a za ta izračun ne jamči vlada, temveč njegovi predlagatelji. Pred sabo imamo zakon, ki je še vedno nedorečen. Njegove finančne posledice so povsem nepredvidljive, četudi bi zapadle najprej leta 2023. Ob predstavitvi proračunskih dokumentov te vlade, ki že tako in tako za kar 40 % dvigujejo odhodke, brez da bi se obenem dvigovali prihodki, mora biti vsem jasno, da Slovenija finančno tone. Rezultat brezglavega povečevanja odhodkov je že danes rekordni javni dolg, primanjkljaj in največji strukturni primanjkljaj v Evropi. Ne drži, da je razstreljena javnofinančna slika rezultat epidemije. Zaradi nje ste namreč pridelali le 5 milijard izgube, ostalih 5 milijard pa nastaja zaradi političnih odločitev te vlade, kateri apetiti pred prihajajočimi volitvami več kot očitno naraščajo. / znak za konec razprave/ Vse navedeno pod črto pokaže, da bi bila potrditev nedorečenega zakona z nepredvidljivimi posledicami za proračun v tem času povsem nespametna in politično motivirana odločitev. V Poslanski skupini SAB zakona ne bomo podprli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Robert Polnar.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
V razpravi o predlaganem zakonu govorimo pravzaprav o najmanj 2 različnih vrstah podjetništva. Prva je podjetništvo, v katerem se podjetnikov kapital in drugi viri sredstev uporabljajo za to, da se skozi poslovno dejavnost doseže temeljni cilj podjetja, čisti dobiček, pri čemer podjetje poravnava vse svoje obveznosti, do države, do zaposlenih, do dobaviteljev in obveznosti do vseh drugih zunanjih in notranjih udeležencev podjetja.

115. TRAK: (ŠZ) – 18.30

(nadaljevanje) in notranjih udeležencev podjetja. Drugo pa je podjetništvo v katerem se kapital in drugi viri sredstev domiselno uporabljajo za to, da se zaposli tu in tam kakšen posameznik, da se ustvari določena, po navadi majhna količina prihodkov in obsežna, nemalokrat impozantna količina dolgov. Taki vrsti podjetništva tudi ni po godu plačevanje računov, saj to ne sodi k njegovi poslovni filozofiji. Plačevanje računov je v tej perspektivi najprej obveznost države, da zagotovi plačilno disciplino, šele potem pa je odločitev podjetnika ali bo poravnal svoje obveznosti. Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost sta ekonomski kategoriji, ki sta v tej vrsti podjetništva irelevantni. S predlogom zakona se poskuša razrešiti problematiko posledic, ki so jih zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, utrpeli družbeniki in delničarji izbrisanih družb. Pri tem pa je treba omeniti nekaj, kar se poskuša na ves kriplje spregledati. Zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki je tako za upnike, kot tudi družbenike družb prinesel daljnosežne posledice, je določal, da bodo določbe, ki so urejale postopek izbrisa brez likvidacije, začele veljati kasneje, v nekaterih primerih celo tri leta po uveljavitvi zakona. Tako, da so se družbeniki družb zagotovo imeli možnost seznaniti s pravnimi pravili, ki jih je omenjeni zakon takrat vnesel v slovenski pravni red, ter s posledicami njihovega neupoštevanja. Tega kajpada niso storili. Osnovni predlog zakona je na matičnem delovnem telesu Odboru za gospodarstvo doživel bistvene spremembe. Od 25-ih členov jih je bilo z amandmaji spremenjenih 21, spremenjen pa je bil tudi naslov zakona. Dopolnjen predlog zakona tako med drugim določa, da bodo upravičenci postopek za uveljavitev zahtevka začeli z vložitvijo predloga za poravnavo pri državnem odvetništvu, ki se mora do predloga opredeliti v roku treh mesecev. Državno odvetništvo glede zahtevkov nato z upravičencem sklene sporazum o izplačilu odškodnine oziroma z upnikom sklene sporazum o prevzemu dolga. V kolikor do sklenitve sporazuma ne pride, pa lahko upravičenec vloži tožbo pri pristojne sodišču. Za vložitev zahteve je postavljen rok treh let od uveljavitve zakona. Nadalje se določa, da se odškodnina za premoženjsko škodo lahko izplača v obliki denarne odškodnine, vračila bodisi premičnega, bodisi nepremičnega premoženja ali pa vrednostnih papirjev. Sredstva za izplačilo denarne odškodnine se po predlogu zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, izplačala pa naj bi se v največ štirih obrokih in sicer bi začeli z izplačili po 1. januarju leta 2023. Ocena finančnih posledic zakona pa je vrhunec absurda. Najprej je bila ocenjena na 300 do 400 milijonov evrov, 100 milijonov, kaj pa je to za bogato državo Slovenijo, po ponovnih proučitvah pa na 45 milijonov evrov, sedemkrat manj, kot v prvotnem predlogu. Odločali bomo torej o zakonskem predlogu, ki je bil spremenjen v več kot 80 % svoje osnovne vsebine in pri katerem predlagatelji nimajo pojma kakšne bodo njegove finančne posledice. Družbena razmerja, ki jih predlog zakona / znak za konec razprave/ poskuša urejati, pa so se dogaja pred 15-imi leti. Poslanci Poslanske skupine DeSUS predloga zakona ne bomo podprli in bomo glasovali proti.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženemu amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne, 15. novembra 2021. V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo razpravljati? Želi samo Franc Breznik. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, spoštovani gospod podpredsednik.
Torej amandma k 5. členu, prvi odstavek se bo spremenil tako, da bi se glasil upravičenec do odškodnine na podlagi tega zakona je oseba, ki je bila družbenik ali delničar kapitalske družbe ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes, ter na katero se zaradi izbrisa

116. TRAK: (VP) 18.35

(nadaljevanje) družb v obdobju do 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij prišle obveznosti izbrisa družbe, ki je te obveznosti ali v celoti plačali, pri čemer mora ta oseba izkazati, da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti, in sedaj ta sprememba, ali da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in zaradi torej opravičljivih razlogov ni uveljavljala v prehodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno in drugih razlogov ter v postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika. To je ta sprememba amandmaja.
Zdaj, jaz moram še nekaj dodati. Zdaj, ko poslušam te nekatere razlage poslanskih skupin, torej stališča, vidim, da si, vsaj nekateri kolegi, niso resno pogledali tega dobesedno jaz bi rekel temu pravnega zločina, ki se je zgodil simbolno ravno na moj rojstni datum 23. julija 1999. gre za po mnenju vsaj petih pravnikov, ki so specialisti za korporativno gospodarsko pravo, predvsem pa za gospodarsko-statusno pravo, da gre za dobesedno unikum zločina pravne države ne samo v Evropi, ne poznajo takega primera niti na svetu. To je vrglo takrat, lahko bi rekel, črno luč tudi na poslovno okolje, na pravno-poslovno okolje takrat v Sloveniji. Lahko bi rekel nekaj, kar bodo se študenti prava, vsaj gospodarskega statusnega prava na dodiplomskem, podiplomskem pravnem, pa tudi na ekonomskem ali pa finančnem študiju še študirali leta in leta. Lahko bi rekel, da sem prvič za ta izbris še kot študent slišal na mariborski pravni fakulteti tam po letu 2002 in kasneje tudi na magistrskem študiju prava, kjer so mi v bistvu predavali številni pravniki. Spomnim se jih vsaj štiri, ki so govorili o tem unikumu in tem zadevah. Zdaj, kolegi in kolegice, preden tekmujemo, kdo bo bolj glasen, jaz pač, glas je nekaj v politiki, ampak jaz mislim, da so tisti argumenti, zakaj mi moramo popraviti te krivice večplastne. Po mojem mnenju je prvi argument ta, da v Sloveniji pravna država deluje, da se država kot taka, ki jo predstavljamo tudi predstavniki v Državnem zboru, zaveda napake, ki so jo storili nenazadnje naši kolegi in vlada v tistem času leta 1999. jaz sem si temeljito pogledal tudi knjigo, ki je bila izdana pred približno mesecem dni. Torej prof. dr. Šime Ivanko jo je napisal, analiziral tudi takratno sprejemanje tega zakona. Zelo zanimivo je, da je mag. Janez Kopač torej napovedal že v prvem delu postopka, torej zakon je bil sprejet v drugem branju in potem v tretjem 23. julija, ampak v prvem branju, da predlog zakona smo temeljito preučili in ga podprli. To je tisti zakon, o katerem se je dolgo govorilo, da naj bi prispeval k večji finančni disciplini. Zdaj, edini, ki se je takrat oglaševal, kljub temu da je bilo zelo malo poslancev takrat v Državnem zboru, malo več kot polovica, je bil kolega Bogomir Špiletič. Upam, da zdaj to posluša. To je bil edini, seveda v demokratski stranki, ki je takrat in Slovenska demokratska stranka je opozarjala na posledice tega zakona, predvsem v tistem zakonu, v njenem 27. členu torej, ki ne govori o likvidaciji podjetja, kar je standardni postopek. Zdaj, spoštovani kolegi, žal je ta izbris pravnih oseb bil nekako v senci izbrisa fizičnih oseb, teh ne-Slovencev, ki je pač medijsko najbolj znan. Za ta zločin, približno skoraj 25 tisoč izbrisanih pravnih oseb, posledično bi lahko rekli približno 70 tisoč državljanov in državljank Slovenije je doletel ta zakon, je v tej knjigi omenjenih samo nekaj primerov. Glejte, jaz lahko morda navedem nekaj zgodb, življenjskih zgodb, ki se te dotaknejo.

117. TRAK: (SB) – 18.40

(nadaljevanje) Recimo na družbenico so padli vsi dogovori, čeprav je vložila največ naporov, da se reši podjetje, torej potem je bila cela vrsta ljudi, ki so ustanovili podjetje, pa so ga prodali, pa je drugi lastnik prodal tretjemu in je tretji v večini primerov naredil nek dolg za neko državno podjetje, celo zavarovalnicami, z bankami takrat, to je bilo že lahko bi rekel po prvi sanaciji Nove Ljubljanske banke, takrat že Nove Ljubljanske banke in v bistvu izbris pranih oseb, ki je, lahko bi rekel poteka na velikem trikotniku Aleša Zalarja, Nine Plavšak in pa takratnega finančnega ministra Mitja Gasparija, je potekal v smeri, da zakrijejo finančne mahinacije, ki so jo takratne družbe tudi SCT in ostali imeli do teh malih družbenikov. V teh družbah so bili pokradeni, prikrajšani številni gradbeniki, podjetniki, ki so delali z velikimi družbami. In ravno zato, da so skrili te finančne mahinacije takrat, se je, kolega Bandelli preberite si knjigo, preglejte to kar sem jaz pregledal zadnje dva meseca, ko sem se ukvarjal s tem zakonom, dajte se takrat oglasiti, sam ste podjetnik. Jaz vam lahko eno uro govorim, pa vam 30 primerov povem. Ste kdaj študirali mogoče gospodarsko statusno pravo v njegovem smislu…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO:… kolega, prosim, da ne motite govornika. Predlagam / nerazumljivo/

FRANC BREZNIK (PS SDS):… zato, da boste poznali osnovna načela kaj pomeni družba z omejeno odgovornostjo, kaj pomeni delniška družba ali pa nemško /nerazumljivo/. In tu je cela vrsta primerov samomorov, kolega Bandelli, samomorov ljudi, ljudi, ki so izgubili popolnoma vse. In kaj je najhuje? Kar se je potem dogajalo, to je Boštjan M. Zupančič nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice povedal, potem je prišlo do tega, da so se ti ljudje tudi pritožili na končni distanci na ESČP, poznamo prime Lekić, ki je dal neko rešitev, čeprav nenavadno in povezavo celo na ESČP roka slovenskih sodnikov je segla tudi na ESČP po mnenju bivšega lahko bi rekel sodnika tega sodišča na ESČP je delal v tistem primeru v tistem času tudi brat Aleša Zalarja, ki je, lahko bi rekel nekako narekoval tempo in lobiral dobesedno, da se nič ne zgodi, ker to zaradi tega so se ti ljudje ta problematika izbrisanih pravnih oseb nikoli ni bila na naslovnicah / nerazumljivo/ medijev, nikoli ne boste tega videli na POP-TV, RTV in vseh ostalih medijev, nikoli tega ne boste videli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Bandelli, prosim, boste dobili besedo, zaprosil ste, ko konča Breznik dobite besedo.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Tisti, ki dvomite, spoštovani kolegi, si preberite to knjigo in vsak primer, ki je analiziran v knjigi si preberite, da boste videli kakšne tragedije so se dogajale, kakšna nenavadna stanja, nekaj bi naj v pravno urejeni državi Slovenija je v času tega sprejetega zakona že obstajala 8 let. In kakšni, lahko bi rekel tudi salto mortale ali pa oprostite izrazu nateg s strani Vlade do poslancev, do lastnih poslancev takrat v koaliciji je potekal. Treba se je zavedati, da je takrat minister za gospodarstvo bil proti temu, da se to zgodi v lastni vladi, ampak je vpliv takrat Mitje Gasparija and company tisti, ki sem jih navedel, bil tako močan, da so temu podlegli.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Breznik, prosim, če se orientirate na amandma ne na ostalo.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Torej, jaz menim, ko predlagam amandma, da tudi amandma lahko obrazložim še dodatno in da ta amandma rešuje nekatere zadeve na katere je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. To je bistvo tega amandmaja, ki smo ga zdaj predlagali.
Naslednja zadeva, ki pa je, glejte s prstom kazati na državni svet ali pa na civilni iniciativo teh ljudi, ki so pretrpeli lahko bi rekel eno križev pot v skoraj 20-ih letih, da češ zakaj smo mi morali toliko amandmajev sprejeti, da smo dobesedno spremenili zakon.

118. TRAK: (MK) – 18.45

(nadaljevanje) Glejte, če je dobra volja v poslanskih skupinah in med poslanci in če se tega zavedamo spoštovani kolega s celim birokratskim aparatom, svetovalci, strokovnjaki na različnih področjih z multidisciplinarnimi znanji, jaz mislim, če je dobra volja, da se da marsikaj narediti in se popraviti krivice. Zdaj, ko govorite to kolega Bandelli se spomnim, ko sem pred tremi leti sedel v pisarni, me je klicala ena kolegica naj pogledam skozi okno, pa so zunaj stali na dežju matere s slepimi in slabovidnimi otroki, nekateri invalidi na invalidskih vozičkih. Socialno čuteči levi so jim vzeli enega izmed dodatkov, potem so tožili, potem so celo nekatere matere bile ob hišo, rubili so jim stanovanja. Stale so na dežju tu zunaj pred Državnim zborom. Povabil sem jih notri, potem jih je sprejela takrat še kolegica Irgl, ki je takrat vodila Komisijo za peticije. In spet so se tukaj trije oglasili, ne bom jih imenoval, češ, s tem ni nič narobe, to je vse v redu. Ravno s te leve strani, ampak ne bom jih imenoval, sem toliko fer danes. Da si mi iščemo pozornost. Ali mislite, da je tiste mame, tiste boge otroke, slepe na dežju ali mislite, da jih je posnel kakšen novinar, ali mislite, da je to bilo kdajkoli na POP TV, da je Tjaša Slokar dala to v prenos ali pa na RTV…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Breznik, prosim, da se osredotočite na vsebino amandmaja.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Torej, kaj želim povedati. Tukaj je približno, glejte še večja tragedija, zajetih, otroci se te bolj dotaknejo, ampak tu je zajetih še več družin, posledično so bili tudi otroci prizadeti. Marsikateri otrok ni imel takega otroštva kot bi ga imel njegov sosednji otrok, če bi se v Sloveniji zavedali, kaj pomeni sprememba take ali pa uvedba take škodljive zakonodaje takrat. Zaradi tega glejte kot človek, kot moji kolegi tukaj v SDS, tudi mislim, da v NSi in še v SMC se zavedamo teh krivic in ta koalicija, lahko bi rekel v letu in pol je popravila kar nekaj takih krivic, še več je bilo tega. In Slovenija na žalost / nerazumljivo/ je naredila številne krivice. Zato smo nekako, lahko bi rekel dobrovoljno pomagali s strokovnimi sodelavci, z vsem svojim znanjem, ki ga imajo zato, da smo, lahko bi rekel to zakonsko materijo pripeljali do enega stanja, ki ima, lahko bi rekel, kjer je tudi neko pozitivno mnenje Zakonodajno-pravne službe, zaradi česar ta zakon ni vprašljiv. Seveda pa, preden končam smo se pa zavedali, da proračun te države ni vreča brez dna. Mi se zavedamo stanja, v katerem smo, zato smo ravno s temi amandmaji, ki so bili v prvem branju torej naredili kar nekaj varovalk. Zato ni res to, kar so bila nekatera stališča, da ne vemo, koliko nas bo to stalo. Vemo približno do katere meje to lahko pride. In to je po mojem mnenju zadosti. Spoštovani kolegi, če je v nas vsaj nekaj humanosti, vsaj nekaj srčnosti in dobre volje, potem bomo svojim državljanom, ki so želeli s svojimi podjetji prispevati tej državi, ki so plačevali davke, ki se jim je zgodila strašna krivica, v tem jim bomo pomagali. To od nas terja naša človeškost in naša etična drža. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Glejte, predlagam, da govorite o vsebini amandmaja. Splošna razprava ni bila zahtevana, opravljena je bila na odboru, tam so bile vse možnosti in ni nobene potrebe, da zdaj te zadeve širimo in o tem tudi razpravljamo. Postopkovno… Razpravo imate, okej. Najprej je na vrsti Marko Bandelli, izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala predsednik. Saj dosti tudi ni kaj povedati tukaj. Jaz razumem kolega Breznika, da verjetno ima pri srcu kakšnega kolega, ki ga je prosil, naj ga tukaj ščiti, ampak resnica je tukaj popolnoma drugačna. Prelahko je bilo pustiti dolgove na firmi in vam povem jaz / nerazumljivo/ moji prvi osebi, marsikdo je to naredil, pustil dolgove in šel in še danes se to dogaja in tukaj je bilo pravilno, da so izbrisali in da je šlo kar je bilo treba.
Prej sem nekaj drugega vprašal od leta 2004 do 2008, zakaj niste reševali vi tega problema, če ga imate toliko pri srcu zdaj? Štiri leta ste bili na Vladi, bi lahko reševali to zadevo. Povejte. 2004-2008. Zdaj je pomembno verjetno 20 tisoč glasov, je spet volilna kampanja, nič drugega tukaj, nič drugega. Drugače pa absolutno se ne strinjam s to

119. TRAK: (ŠZ) – 18.50

(nadaljevanje) zadevo, ker vemo točno za kaj se gre. Točno vemo, je prelahko tako. Je prelahko. In ni res, kar ste vi pravili prej, da so delali za SCT, pa primorje, pa reči, / nerazumljivo/. So bili stečaji pozneje, vse pozneje so bili. Oni so namerno pustili, da firma ostane brez likvidnosti, brez denarja, itak bo samo država jih izbrisala, ne bo noben problem, niso si mislili, da bo potem šlo v njihovo osebno lastništvo in bomo mogli odgovarjati sami za to. Hvala bogu vsaj za nekaj. In to se je zgodilo in zaradi tega absolutno ne bomo podprli. Samo toliko.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Boštjan Koražija. Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.
Zdaj, glede na to, kako je zelo, bom rekel, zelo empatično govoril gospod poslanec Breznik, bi ga rad samo opozoril, da prav njegova vlada oziroma mnenje vlade iz 8. julija 2021 je bilo negativno in je dejansko ocenilo, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in to iz dveh bistvenih razlogov. Prvo je bil pravno formalen iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da velja odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb, neustavna oziroma neskladna s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami. Drugi pa je finančen, kot že rečeno prej, da bi bil dolg od 300 do 400 milijonov evrov, kar bi pomenilo velik strošek za državni proračun in tudi potencialne kršitve fiskalnega pravila. Tako, da to je mnenje vaše vlade…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Koražija, govorimo o amandmaju.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): …ja no, imam pravico o amandmaju, to zato, ker je tudi sam navedel.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Govorimo o amandmaju.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Ja, ampak je gospod Breznik prav to navajal prej. In dejansko gre se za to, da bi dejansko morali potem vi vašo vlado takrat opozoriti oziroma tudi jo vprašati zakaj je proti in saj vam je tudi napisala zakaj je bila takrat proti in zakaj je imela negativno mnenja, tako da ne stalno metati žogice na drugo stran, ker enostavno v tem primeru jo morate kar na svoji strani umiriti. Imate, poglejte si iz 8. julija 2021, mnenje vlade, pa si ga preberite.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Dušan Verbič.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.
Samo nekaj stavkov glede na dosedanjo razpravo. Moram priznati, da res v celoti podpiram pobudo in voljo predlagatelja, kar se tiče tega zakona, ki je tudi tukaj med nami in mislim, da nekako ali želimo ali ne želimo v teh političnih razpravah biti kar objektivni. V predstavitvi stališč naše poslanske skupine, mislim da tisti, ki je želel poslušati je lahko razbral zelo jasno stališče in ga tudi sam močno zagovarjam. Marsikatere zadeve v preteklosti v Republiki Sloveniji, po osamosvojitvi so bile storjene tako imenovane politične in pravne napake. In v fazi odločanja ali predlagatelja so določene zadeve, ki so dobesedno vplivale tudi na tako imenovane pravne subjekte. In dejstvo je, da slovenski pravni red, vsi vemo da temelji zgolj na germanskem pravu. In žal so slabosti bile storjene, ko se je germanski pravni red prenašal v slovenski pravni red, vendar avtorji tovrstnih zadev na strani izvršilne veje oblasti in zakonodajna je potrjevala, je v marsikaterih področjih, tako stečajnem, kot tudi finančnih zakonih so se pojavljale, bom kar rekel zavestno tako imenovane pravne praznine. In prav gotovo določene pravne praznine, ki so s pridom jih uporabljali posamezniki in če lahko tako rečem tudi strokovno vešči prava. In tukaj se zdaj dogaja in se danes pogovarjamo o Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki nič drugega ni imel za posledico, saj v tem delu preprosto administrativni izbris vseh nedelujočih in nedokapitaliziranih pravnih oseb. Vendar spoštovani kolegi…

120. TRAK: (SC) – 18.55

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Verbič tudi vas bom opozoril. Amandma govori o upravičencih.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Bom takoj zaključil. Samo ta del uvoda. Tisto, kar menim, da je prav, da e tudi izpostavi ja kdo pa je bil avtor tovrstnih recimo temu zakonske podlage. Ista oseba, ki je predlagala in tudi so jo v fazi sprejeli tako imenovano zemljiško knjižni dolg in vemo kaj je iz tega stvarnopravnega področja kakšna škoda je bila storjena slovenskim upnikom oziroma pač tistim, kateri so dolžniki dolgovali.
Zato samo zaključim - spoštovani predsedujoči – menim, da je prav, da je ta podlaga, ki je pred nami predvsem namenjene tistim, ki so res bili oškodovani z izbrisom, zaradi nedelujočega sistema sodnih registrov, ker niso pravočasno izbrisali tako imenovane družbenike kljub njihovim vlogam in jaz sem trdno na stališču, da se bo v teh procesih zelo podrobno ugotavljajo kdo je upravičeni in kdo ni upravičen do tovrstnih odškodnin.
Hvala lepa, predsedujoči. Zaključujem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gregor Perič, izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Podpredsednik, hvala lepa za besedo.
Kolegice in kolegi, državni sekretar, predlagatelji, predstavniki Državnega sveta lep dober večer vsem!
Tako kot so v bistvu že moji predhodniki tako ali drugače povedali tukaj rešujemo neko zagato, ki je nastala pred kar nekaj časa, ki je pravno gledano pa tudi finančno relativno kompleksna. Iskalo se je te rešitve, kar nekaj časa in lahko rečem, da se je marsikdo reševanja tega tudi otepal in tukaj gre tudi razumeti vse te aktivnosti, ki so potekale tudi v različnih fazah obravnavah tega zakona, ker vemo, da je bil predlagatelj tega zakona Državni svet in s pričo njegove specifične vloge v ureditvi, ki jo imamo, potem v nadaljnjem zakonodajnem postopku tudi ni mogel sam vlagati amandmajev in je, potem to funkcijo prevzel Državni zbor kot tak oziroma poslanci. Ko smo iskali skupaj rešitve lahko rečem, da je to eden tak lep primer nekega sodelovanja med obema domovoma znotraj našega parlamenta tako torej Državnega zbora in Državnega sveta in verjamem, da je to lahko vzgled za reševanje tudi kompleksnih problematičnih kakršna je bila ta še v kakšnem drugem primeru ali pa tudi za situacije, ki so enostavnejše. Kot rečeno v eni prejšnjih faz smo že obravnavali več različnih amandmajev, ki so, potem izboljšale tisto izhodiščno verzijo zakona, ki je pred predlagatelja postavila precejšnjo oziroma težko zahtevno nalogo oceniti najprej škodo, postaviti neki finančni okvir predvsem pa opredeliti postopke in sam potek kako se je, potem te krivice, ki so bile narejene tudi odpravijo. Že v prejšnji fazi vseh amandmajev smo v tem sodelovanju poskusili čim več odgovorov poiskati, upoštevati v maksimalni možni meri tudi pripombe, ki smo jih dobili na eni strani s strani Zakonodajno-pravne službe na drugi strani še s strani strokovnjakov, ki so se s tem področjem dolga leta tudi ukvarjali tako, da smo, potem tudi prišli pred ta spoštovani zbor z neko rešitvijo, za katero ocenjujemo, da je najboljši možen približek glede na…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Perič, prosim o amandmaju. Mi smo imeli že prej stališča poslanskih skupin pri zakonu.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Saj se osredotočam na maksimalni - hvala lepa, podpredsednik – na same amandmaje in v končni fazi imamo danes pred seboj še eden amandma, ki ravno tako poskuša definirati same postopek torej, da sam potek te odprave krivic izpeljemo na maksimalno možen torej enostaven in predvidljiv način, ki bo tudi omogočil ljudem oziroma tistim podjetjem, ki so bila izbrisana,

121. TRAK: (NM) – 19.00

(nadaljevanje) da vedo, kdo je upravičen in kako vse to skupaj izpeljat. Tako da vložen je bil, kot rečeno, amandma k samemu, k 5. členu, predhodno še k številnim drugim. Tako da jaz ocenjujem, da je ta rešitev taka, da bo nam omogočila, da naredimo tudi v tem smislu nek korak naprej in dobimo nek zakon, ki bo predvsem pomemben za to, da lahko te postopke speljemo na en predvsem predvidljiv način, ki tudi ne bo v breme tistim, ki bodo te postopke tako ali drugače izvajali. To je bil tudi eden od pomembnih kriterijev, zato ocenjujem, da je tudi ta amandma k 5. členu tak, da bo te postopke poenostavil in jih naredil, kot rečeno že, predvidljive in take, da ne bodo povzročali pretiranega stresa in komplikacij pri sami izvedbi. In če zaključim, zdi se mi pomembno, da izpričamo na nek način tudi našo v končni fazi liberalno držo, ker vsi, vse podobne poteze, ki so bile v preteklosti narejene, ki imajo kakorkoli za posledico neke izbrise, torej neko, nek grob poseg v lastninsko pravico, slej ko prej dobijo tudi nek sodni, pa tudi v končni fazi politični epilog. Teh primerov je bilo v tej, bom rekel, kratki 30-letni zgodovini Sloveniji veliko preveč od tistega, kar bi si lahko sploh mislili ali pričakovali. Ta je eden izmed teh. Tako da sem vesel, da potem ta izbris, do katerega je prišlo, do nekega grobega posega v lastninsko pravico, s to rešitvijo potem tudi odpravljamo. Država mora pa na žalost zaradi zgrešenih potez iz preteklosti prevzeti tudi del svoje krivde oziroma bremena, ki pa, tukaj moramo biti odkriti in pošteni… / znak za konec razprave/ je vseeno nesorazmeren in če tako gledamo, prej v korist državnega proračuna kot v korist izbrisancev, gre pa predvsem za neko simbolno gesto, da se tudi na strani zakonodajalca oziroma, če hočemo, države prizna ta napaka in jo potem tudi na nek način odpravi. Tako da v SMC in tudi sam bom te rešitve in ta zakon podprl. / znak za konec razprave/ Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Franc Breznik.
Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Jaz bom samo repliciral kolegu Bandelliju. Kolega Bandelli, prej ste mi še očitali, zakaj 1. Janševa Vlada ni ničesar naredila. Če bi si prečitali to knjigo, bi lahko ugotovili, da prof. dr. Šime Ivanjko govori o 3 delih. Prvi del rešitve leta 2007, konec leta se je sprejel zakon, ki je odpravil zakon. Potem je leta 2011 ta… / znak za konec razprave/ Državni zbor, bil je odpravljen prenos dolgov izbrisanega družbe na družbenike. In potem tudi naslednja poprava 2018. Sedaj v bistvu končujemo vse te poprave ravno s tem predlogom zakona, spoštovani kolega Bandelli. To je moja replika na vašo, lahko bi rekel… / oglašanje iz dvorane/ opazko, tako je.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sprašujem, če je še interes za razpravo? Ker ga ni, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri v četrtek, torej v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O UREJANJU PROSTORA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, mag. Andreju Vizjaku, ministru za okolje in prostor.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane poslanke in poslanci, dober večer. Spoštovana podpredsednika Državnega zbora.
Predlog novega zakona o urejanju prostora po strukturi v celoti sledi veljavnemu Zakonu o urejanju prostora, ki

122. TRAK: (ŠZ) – 19.05

(nadaljevanje) se uporablja že dobra tri leta. Njegov namen pa je izboljšanje tistih področij, ki so se v času izvajanja zakona izkazale za potrebne prenove oziroma nadgradnje. Ključne spremembe, ki jih prinaša nov Zakon o urejanju prostora bo tako na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike, ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov tako na državni, kot tudi na lokalni ravni, ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike, kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja. Nov zakon tudi prinaša projektni pristop pri sprejemanju prostorskih aktov s ciljem, da je postopek učinkovitejši, brez podvajanj, brez nepotrebnih časovnih zadrževanj in torej kar se da kratek in osredotočen na samo vsebino. Pri državnih prostorskih načrtih bo tako ustanovljena projektna skupina, delo bo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli torej kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državno kot občinske prostorske akte. Ker je amandmajev vloženih manj kot k desetini členov dopolnjenega predloga zakona predlagam, da Državni zbor skladno s 138. členom Poslovnika Državnega zbora na isti seji, to je na tej seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga Zakona o urejanju prostora, naj povem, da bo v tretji obravnavi predlagan uskladitveni amandma in sicer k 66. členu, ta je namreč potreben, ker je bil v sklopu druge obravnave na matičnem delovnem telesu sprejet amandma k 64. členu in je zaradi tega prišlo do notranje neusklajenosti predloga zakona. Sprejetje amandmaja k 64. členu je namreč povzročilo prestrukturiranje in preštevilčenje vstavkov v tem členu, zaradi tega pa je treba v 66. členu popraviti sklic na prvi odstavek 64. člena, torej gre za čisto tehnično uskladitev. Še enkrat mi dovolite, da samo podčrtam nekaj ključnih novosti, ki jih ureja Zakon o urejanju prostora. In sicer, na zakonski ravni se določajo vrste prostorskih aktov, za katere je potrebna obvezna celovita presoja vplivov na okolje in tisti za katere ni potrebna, kar pomeni, da skrajšujemo upravne postopke presoje ali je potrebna celovita presoja ali ne. Uvaja se integracija o postopku celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorsko izvedbenih aktov, torej ne gre za dva ločena postopka, ampak integriran postopek, uvaja se projektni način vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju z vzpostavitvijo projektne skupine. Dodaja se nov delni združen postopek, ki omogoča dodaten način sočasno priprave državnih prostorskih izvedbenih aktov in celovitega dovoljenja. Postavlja se tudi nov postopek tehnične posodobitve prostorskih izvedbenih aktov, kar pomeni, da ni potrebno procedure, torej daljše procedure za tehnične posodobitve prostorskih aktov. Uvaja se dodaten način izkazovanja javne koristi pri razlastitvenih postopkih, kadar je to potrebno zaradi odstopanj v fazi podrobnejšega projektiranja. Spreminjajo se določbe o predkupni pravici države in občin. Uvaja se enoten dokument lokacijske informacije, / znak za konec razprave/ ki vsebuje tudi vsebine potrdila o namenski rabi, ki se ukinja. Torej spoštovani, menim, da gre za pomembno nadgradnjo obstoječega Zakona o urejanju prostora, v smislu učinkovitejšega, a hkrati pristopa, varovanja okolja, narave in tudi možnosti sodelovanja zainteresirane javnosti, nevladnih organizacij v okviru javnih obravnav in ostalih inštitutov, ki jih ta postopek / znak za konec razprave/ ohranja oziroma celo nadgrajuje.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, gospodu Mihaelu Prevcu. Izvolite.

123. TRAK: (TB) – 19.10

MIHAEL PREVC (PS NSi): Podpredsednica, hvala za besedo.
Spoštovani minister, spoštovani kolegice in kolegi, še enkrat lep dober večer!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 33. seji, kot matično delovno telo, obravnaval Predlog zakona o urejanju prostora, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor izpostavil, da predlog zakona po strukturi v celoti sledi sedaj veljavnemu zakonu, ki se uporablja od 1. 6. 2018. Namen predloga zakona je izboljšanje tistih področij, ki so se v času izvajanja veljavnega zakona izkazale za potrebne prenove oziroma nadgradnje. Ključne rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, so spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov, zemljiške politike, ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni, ter učinkovitejšega vodenja Zemljiške politike, kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je Zakonodajno-pravna služba v svojem pisnem mnenju dala pripombe k večjemu številu členov, ter da večino pripomb ustrezno naslavljajo vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. V kratki razpravi je bilo s strani opozicijskih poslanskih skupin opozorjeno na problematiko prekomernega in po njihovem mnenju slabo reguliranega javnega oglaševanja. Poudarjeno je bilo, da je intenzivnost oglaševanja v javnem prostoru šla preko meje, kaže pa se v naraščanju oglaševalskih objektov, ki se stihijsko umeščajo v naselje in izven njih.
Čeprav 35. člen predloga zakona prepoveduje postavljanje objektov za oglasne panoje, še vedno ostaja možnost oglaševanja na različnih kmetijskih objektih. Posledično je bil podan predlog amandmaja za amandma odbora, s katerim bi se v roku dveh let od uveljavitve zakona, morali odstraniti vsi trajni ali začasni objekti, naprave ali predmeti za oglaševanje in to na stroške lastnika. Omenjeni amandma ob glasovanju ni dobil večinske podpore. V zvezi s predlaganim 120. členom, ki ureja zasebne potrebe in pobude za spremembo namenske rabe prostora v občinskih prostorskih načrtih, pa je bilo s strani Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke izpostavljeno, da so tovrstne pobude eno izmed osnovnih gibal prostorskega načrtovanja. Zaradi zahtevnosti pomenijo breme za pripravljavce in nosilce urejanja(?) prostora.
Ker gre pri predlogih in pobudah, vezanih na prostorsko načrtovanje, za zasledovanje zasebnega interesa, je po njihovem mnenju smiselno in potrebno, da občina zaračuna nadomestilo za vloženo delo in nastale stroške pri urejanju teh pobud. V skladu s tem stališčem je bil iz njihove strani vložen amandma, po katerem bi bilo za to storitev plačilo takse obvezno in ne zgolj možnost. Da posamezna občina takso v ta namen lahko predpiše, torej, če se sama tako odloči, kot je to predlagano v prvem odstavku 120. člena predloga zakona. Tudi ta amandma ob glasovanju ni bil sprejet.
Po razpravi je odbor sprejel večje število amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Ker je zbor na 25. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo torej na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev, z dne 15. november.
V razpravo torej dajem 98. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, NSi, SMC. Želi kdo razpravljati? (Da.) Vidim, da je več interesa, bom odprla listo. Prosim, prijavite se.

124. TRAK: (SB) – 19.15

(nadaljevanje) Imamo tri prijavljane razpravljavce. Prvi dobi besedo gospod Bojan Podkrajšek, za njim gospod Gregor Perič. Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, hvala za dano besedo. Cenjeni minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak s svojima dvema sodelavcema lep pozdrav!
Podpredsednica, če dovolite, mogoče malo še širše, pa se potem ne bom več oglašal pri drugih amandmajih.
Sam pa tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo izjemno veseli, da je ta zakon na mizah Državnega zbora, zakon, ki govori o Predlogu zakona o urejanju prostora, kajti ker sem drugi mandat v tem Državnem zboru tudi ko sem bil aktiven v lokalni skupnosti na občini se nenehno v Republiki Sloveniji ukvarjamo s tem zakonom, predvsem ki govori o urejanju prostora in večkrat pridem do spoznanja, da smo v preteklosti ugotavljali, da včasih ne vem leva roka kaj dela desna. Seveda v Republiki Sloveniji imamo več investitorjev, najbolj pomemben investitor je prav gotovo država, ki se ukvarja s strateškimi projekti lokalne skupnosti, tu imam v mislih občine, gospodarska podjetja večja, manjša, posamezniki, seveda vsak investitor si želi, ko se odloča za neko investicijo večjo ali manjšo, da bodo te investicije po čim krajši poti prišle, nikogar pa nisem slišal v Republiki Sloveniji, da želi iskati neke krajše poti, ki bi obšle zakonodajo, katero podpisuje država. Zato vam, minister, jaz moram z zadovoljstvom izraziti zadovoljstvo za vašo vztrajnost na tem zakonu, seveda tudi vašim sodelavcem, tistim, ki so danes tukaj z vami, pa tudi tistim, ki so na ministrstvu, kajti s tem zakonom pomembno stopamo do tega, da bodo investicije, ki so tako potrebne v Republiki Sloveniji, lažje. Seveda ta zakon se dotika predvsem prostorskih aktov, ki so izjemno pomembni tako za državne projekte predvsem je pa zelo pomembno, spoštovani minister, da se skrajšujejo presoje vpliva na okolje, združujejo se postopki, to se mi zdi izjemno pomembno, pomemben je tudi enoten dokument lokacijske informacije, ki združuje lokacijsko informacij lokalne in državne ravni, skratka pomembno je poudariti, da se s takšnim zakonom, ki je v Državnem zboru, imeli smo ga že tudi na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, tudi tam smo začutili, da smo na pravi poti, zelo veliko enotnega mnenja je bilo na tem zakonu tudi glede amandmajev, sem pa trdno prepričan, da nas v prihodnosti na tem zakonu celovitem urejanju prostora še čaka verjetno še kakšna sprememba. Seveda je pa zadovoljstvo in jaz mislim, da bodo investitorji tako manjši, večji, zadovoljni, ko bo ta zakon prišel v veljavo, to se mi zdi pomembno poudariti in prav je, da povemo v Državnem zboru na slabi, ki so slabe in da tudi znamo pohvaliti tiste stvari, ki so pozitivne in ki so dobre za naše državljanke in državljane. Spoštovana podpredsednica, hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Gregor Perič. Za njim mag. Andrej Rajh. Izvolite.

GREGOR PERIČ (PS SMC): Se najlepše zahvaljujem za besedo, gospa podpredsednica.

125. TRAK: (MK) – 19.20

(nadaljevanje) Kolegice in kolegi, spoštovani minister, direktor direktorata in ostali in gospa z Ministrstva za okolje in prostor. Moram tukaj nadaljevati, kjer je moj kolega predhodnik zaključil, v bistvu gre za en pomemben korak naprej na področju prostorskega urejanja materije, ki jo imamo pred seboj je predvsem oziroma v prvi meri strokovna, niso, ne ukvarjamo se z nekimi političnimi zadevami, zato je bil tudi postopek, ki smo ga do sedaj peljali v Državnem zboru tak, predvsem lepo poslušljiv brez kakršnihkoli polemik, gre dejansko za tehnične, strokovne rešitve, to je tak zakon, ki ga državljani, verjamem redkeje berejo. Je pa za slehernega državljana pa tudi gospodarstvenika v končni fazi investitorja, pa tudi lokalno skupnost, državo in številne državne organe, ki delajo na tem področju izjemno pomemben in tukaj smo tudi iz prakse v preteklosti ugotovili, da ni nikoli dovolj narejenega. Lahko ugotavljamo vsak sleherni državljan, lahko ugotovi kadar želi pridobiti gradbeno dovoljene, da ti postopki marsikdaj potekajo predolgo, kaj šele ko imamo kot državljanke in državljani ali pa občanke in občani upravičena pričakovanja do tega, da se bo zgodil ali pa realiziral nek večji pomembnejši infrastrukturni projekt, najsibodo to ceste, vodooskrba ali kaj tretjega. Tukaj se zelo hitro izkaže, kako lahko ti mlini meljejo zelo počasi in zato se mi zdi dobro, da so v tem zakonu predvsem rešitve, ki so namenjene temu, da postopki, ki so doslej tekli zaporedno tečejo vzporedno in hkrati in se tukaj prihrani na času in tudi energiji, da je vse skupaj veliko bolj predvidljivo in prijazno investitorju, tistemu, ki se želi nekaj umestiti v prostor. Navsezadnje je tudi lokalni ali pa državni odločevalci veliko lažje potem pripeljejo neke projekte do cilja, do same realizacije. Torej, ta strateški vidik rabe prostora, mislim, da se ta zavest pri nas čedalje bolj krepi, prostor je neka omejena dobrina in njegova uzurpacija na nek način, kadar postavimo nekaj umestimo v prostor je to dostikrat ireverzibilno ali pa če slabo premislimo te rešitve so to rešitve, ki lahko rečemo za več stoletij potem vplivajo na rabo prostora in te rešitve, ki jih zakon ponuja, tudi lajšajo ustreznejše umeščanje v prostor, predvsem pa bolj racionalno rabo prostora kot takega. Poleg digitalizacije, ki se ga ta zakon tudi dotika mogoče neslutene možnosti izboljšav na tem področju, ker težko je iz ene pisarne vedeti, kaj vse je v praksi v naravi narejeno, s pomočjo digitalizacije pa se številni papirji, ki si jih enkrat moral iskati po razno raznih arhivih znajdejo v elektronski obliki v različnih slojih, praktično s pomočjo enega samega klika. Tukaj je možnosti za napredek še zelo veliko. Se pa, tukaj moram izpostaviti v pogovoru z različnimi predstavniki različnih državnih institucij, predvsem velikokrat pohvali predvsem zemljiško knjigo, ki je tukaj naredila ogromne korake naprej in izjemen napredek v pomoč tistim, ki te storitve in te aplikacije potrebujejo je to izjemno prijazno in v oporo, kar lahko tudi dejansko naredimo od doma oziroma nekdo, ki se s tem ukvarja iz pisarne. Enkrat je bilo potrebno se kam sprehoditi. Drugi vidik, ki se mi zdi izjemno pomemben je ta kot rečeno integracija celovite presoje vplivov na okolje, to so zelo kompleksni postopki, ki se vodijo, kjer je potrebno pri umeščanju neke

126. TRAK: (SC) – 19.25

(nadaljevanje) infrastrukture v prostor pridobiti veliko različnih soglasij s strani soglasodajalcev in to terja pogosto zelo veliko časa in denarja. V kolikor je to integrirano na način kot ta zakon to predvideva bo to vse skupaj potekalo veliko hitreje in racionalneje. Pomemben korak naprej pa se mi zdi tudi vidik nadgradnje instituta lokacijske preveritve. To so sicer občine počele kot neki dokument, ki ti je dal neko izhodišče. Sedaj s to nadgradnjo postane ta instrument veliko bolj fleksibilen in omogoča z vidika posegov v prostor pri posamični poselitvi oziroma z vidika odstopanja od prostorskih aktov ali pa začasne rabe prostora neki velik bolj uporabniku prijazen vpogled. Sedaj, kar bi še rad izpostavil je predvsem to, da so te rešitve predvsem take, da omogoča tudi recimo nadgradnjo pravil za določanje gradbenih parcel pa tudi nadgradnjo ustreznih finančnih instrumentov zemljiške politike. To v praksi ima učinek v smislu tega, da se tudi z vidika izkoriščenosti prostora lažje oceni koliko tega prostora je izkoriščenega koliko ne, ker kadar gledamo prostorski razvoj neke občine se vedno zatika v tem smislu, ko je neko območje sicer gradbeno, ampak neizkoriščeno na drugi strani je pa zelo močan pritisk na dodatno gradnjo. Na drugi strani imamo še enega varuha prostora in to je Ministrstvo za kmetijstvo, ker vedno gradnja v smislu torej širitve gradbenih območij gredo na škodo kmetijskih površin oziroma gozdnih in z vsemi temi mehanizmi je, potem enostavneje lažje to predvidevati. Že v prehodni obravnavi v Državnem zboru je bil tudi ta zakon amandmiran v kar nekaj členih. V tej fazi je bilo amandmiranih členih sicer nekoliko manj konkretno k 98., 141. pa 310. členu. Za moje pojme je 98. člen iz tega aspekta še najbolj pomemben predvsem pri spreminjanju državnega prostorskega načrta, kadar pride do tako imenovane novelacije, da se, potem dejansko v celoti novelira državni prostorski načrt in se v tem smislu pripravi tudi čistopis tekstualnega dela in pa čistopis grafičnega dela državnega prostorskega načrta. Tako da jaz lahko rečem, da smo z rešitvami v SMC zadovoljni in ocenjujemo, da bo to omogočilo predvsem eno racionalnejšo rabo prostora in tudi večjo prijaznost tako do investitorjev kot do državljanov.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je mag. Andrej Rajh. Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, kolegice poslanke in poslanci!
Res je, prostor je kompleksna zadeva in v njem je toliko interesov kot je deležnikov interesov je toliko in po navadi so si interesi tako različni in številni kot je deležnikov in to velikokrat v prostoru povzroča konflikte in v bistvu naloga tega zakona je, da različne interese družbe, države, lokalnih skupnosti ureja na način, da so vsi zadovoljni po domače povedano. Ta zakon nekako nadaljuje tradicijo prejšnjega zakona, so notri določene izboljšave, ki omogočajo pohitritev postopkov, kar je seveda dobrodošlo.

127. TRAK: (VP) 19.30

(nadaljevanje) Bi pa mogoče izpostavil ene dve zadevi, ki jih bo pa mogoče potrebno že v bližnji prihodnosti, v roku ene dveh, treh, štirih let nasloviti, to so seveda podnebne spremembe, in seveda vnesti v način prostorskega načrtovanja posledice in prilagajanje podnebnim spremembam. Te so, bom rekel, dejstvo, njih ne moremo več zaustaviti, njim se moramo preprosto prilagoditi. In če vemo, da se bodo intenzivirali, bom rekel, ekstremni vremenski dogodki, če vemo, da bodo stoletne visoke vode se dogajale do konca stoletja skoraj vsako leto in da se bodo tudi te konice višale, potem pomeni, da bomo morali poseči nekako v že obstoječe pravice že v bližnji prihodnosti. In to seveda predstavlja določen izziv. To pomeni, da bomo morali ponovno graditi, na primer, poplavne nasipe ali pa določiti nova poplavna območja ali pa se odločiti, da nekatera območja, ki so bila do sedaj poplavno varna, več ne bodo poplavno varna. Kar bi si jaz mogoče prav tako želel, pa bi se to navezal na podnebne spremembe. Torej cela Evropska unija sprejema ambiciozne načrte spopadanja s podnebnimi spremembami in seveda v Evropski uniji se že pojavljajo, bom rekel, pobude, da se nekako modificira aarhuška konvencija s ciljem učinkovitejšega, hitrejšega umeščanja objektov v prostor. Tudi pred Slovenijo so veliki in pomembni izzivi glede tega. Umestiti bomo morali kar zelo pomembno infrastrukturo v prostor, torej umestiti in zgraditi in to v roku desetih let. In tu bo verjetno potrebna ena, en evropski dogovor ali pa tudi navodilo Evropske komisije, kako pospešiti umeščanje in izgradnjo takih objektov, ki jih potrebujemo, v prostor. Ampak to zdaj ni predmet tega zakona, to je mogoče malo širše razmišljanje.
Tudi v opoziciji smo podali en predlog amandmaja, ki ga bodo, verjamem, tudi moji kolegi še dodatno pojasnili. Smo v bistvu opazili problem, bom rekel onesnaževanja prostora z reklamnimi panoji. In mislimo, da bi bilo potrebno to nekako nasloviti in odstraniti iz prostora. Ker imamo v prostoru tudi kar nekaj panojev, ki so že leta in leta zapuščeni, rastejo tudi kot gobe po dežju in imamo celo nekako občutek, da zmeraj, ko se nek zakon sprejme, se najde način, da se ga izogne. In to bom v bistvu tudi pri naslednjem zakonu nekako izpostavil, ne problem, kako preprečiti nove črne gradnje. Torej to je ena zadeva, ki jo bomo morali tudi nasloviti. Mogoče se lahko tudi v prostorskem načrtovanju in v bližnji prihodnosti to naslovi, kako preprečiti nove črne gradnje, torej nove nedovoljene posege v prostor.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati tukaj pri tej točki. Pri tej točki ne. Okej. Potem zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 141. člen in amandma poslanskih skupin SD, NSi in SMC. Želi tukaj kdo besedo? Ne. Zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 310. člen in amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Besedo želi gospod Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Sem mislil, da bomo samo razpravljali o amandmajih, ne neko splošno razpravo, ki smo jo že imeli. Se bom držal poslovnika.
Seveda obstajajo različne oblike onesnaževanja. Ena od oblik onesnaževanja je tudi onesnaževanje z oglaševanji, zlasti zunaj poselitvenih območij (kmetijska gozdna vodna druga zemljišča), od tega kar je prej kolega Rajh govoril. In nekako amandma gre v tej smeri, da se v 310. členu besedico »1. januar

128. TRAK: (NM) – 19.35

(nadaljevanje) 2015« zamenja že s »1. januarjem 2024«, jaz bi si celo želel še kako leto manj in da se dobesedno tozadevne smeti pospravijo ne glede na to, a bom tam pisalo, ne vem, odprite podjetje v Bosni ali davki so glupi ali pubeci v belih majicah NSi ali pa volite za Franca Trčka. Naj se tam sprehajajo bambiji, ne pa da imamo tovrstno onesnaževanje. Toliko zelo na kratko.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo je želel še gospod Boštjan Koražija.
Izvolite.

BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Ja, spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.
Se bom jaz kar navezal na prejšnjo razpravo poslanca Trčak. Ja, dejansko ne samo, da so ti pač oglaševalni panoji, table, bom kar rekel, že skoraj hiše včasih pravzaprav, ne samo, da so nadležne, ampak v bistvu tudi vplivajo na več faktorjev. Prvi faktor je sigurno to, naravo, se pravi okolje, prostor, drugo pa smo tudi ugotovili, da je bistveno promet ob teh prometnicah oziroma pač ob cestah. Zdaj prvi aspekt je sigurno zelo problematičen, ker se je ravno pred kratkim ugotovilo, da tudi ogromno živali, če seže, se pravi do panojev, zdaj odvisno, a je to srnjad ali kakršna druga žival, da celo potem ta papir s tem lepilom, ki je zelo specifično, pojejo in se tudi v bistvu zastrupljajo na tak način. Tako da to je prva zadeva, ki je zelo problematična in bi to morali res čim prej urediti. Zato je tudi bil predlagan ta amandma, da se zadeve čim prej uredijo. Druga zadeva pa je, da se uničujejo kmetijska zemljišča. In mi imamo ravno pred Ptujem taki tipičen primer teh panojev oziroma tudi pred Mariborom je nekaj podobnega, kjer se dostikrat kvalitetna obdelovalna zemlja uničuje zaradi, tudi ja, bom rekel, fantov v belem ali pa, bomo rekli, Fantje s Praprotna. Tako da ja čim prej, da se zadeve uredijo v prid narave, v prid živali, predvsem pa v prid kvalitete, boljšega življenja ljudi, pa da se čim prej zaščiti in tudi boljše ureja prostor, ki ga bomo pač morali dejansko bolj konkretno ščitit, pa tudi bolj konkretno tudi nadzorovat v tem primeru.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima dr. Trček.
Izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, saj kolega je hotel dobronamerno, ampak Fantje s Praprotna so dober narodno zabavni band za razliko od teh fantov na teh jumbo plakatih. Zgolj to.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Toliko o tem, da se držimo poslovnika, dr. Trček, ampak okej. Naslednji razpravljavec je gospod Edvard Paulič.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja hvala, predsedujoča, za besedo.
Zdaj amandma k temu členu je povezan z določbo 35. člena Zakona o urejanju prostora, ki govori o omejitvah pri oglaševanju zunaj poseljenih območij. Obstaja kar nekaj strokovnih argumentov, ki govorijo o škodljivem vplivu obcestnih teh panojev, predvsem na prometno varnost, kot tudi o vplivu na samo estetsko, estetski videz slovenske krajine. In v tujini se tega problema zavedajo in so bolj kot ne svojo zakonodajo že uredili na ta način. Zdaj nam je žal, da na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet amandma, ki bi takšne objekte odstranil, tako da smo v LMŠ z ostalo opozicijo danes vložili amandma, ki bi vsaj skrajšal prehodno obdobje, po katerem, se pravi, skrajšal datum, po katerem takšno oglaševanje več ne bi bilo dovoljeno. Obstoječi predlog zakona namreč predvideva 3-letno prehodno obdobje. Mi smatramo, da je dvoletno prehodno obdobje dovolj dolgo, zato da se tudi občine ustrezno pripravijo na ta nova določila.
Hvala, predsedujoča.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo je najprej želel minister, gospod Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, torej seveda ta člen 35. in posledično tudi datum uveljavitve v 110. členu ni naključje. Tudi mi na okolju, mislim na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo potrebe po delni preprečitvi te anarhije, ki je, kar se tiče postavitve teh panojev

129. TRAK: (ŠZ) – 19.40

(nadaljevanje) prisotna v Sloveniji. Predvidevali smo nekoliko daljši rok uskladitve, vendar kljub temu amandmaju opozicijskih strank ne nasprotujem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Besedo je želel še gospod Rudi Medved. Izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.
Saj ravno zato, ker zakonsko določilo ne predvideva odstranitve objektov, ki že stojijo, se mi zavzemamo in smo predlagali skrajšanje tega obdobja. Po izkušnjah, sem nekaj časa delal tudi v občinski upravi, vem da je na občinskih ravneh mogoče prostorske akte oziroma določitev naselitvenih območij urediti v dveh letih. Še posebej pa seveda mislimo, da je nujno skrajšati to obdobje tudi zato, ker bodo od sprejetja zakona, pa do prepovedi seveda še in še rastli ti obcestni panoji, ker v prehodnem obdobju bo teh panojev še mogoče postavljati in že zdaj, če se peljete od Trojan proti Ljubljani jih je kar nekaj na vsak kilometer. In tudi zaradi tega, da bi vsaj deloma omilili še dodatno poplavo teh obcestnih panojev, predlagamo skrajšanje tega roka.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.
V razpravo dajem 333. člen in amandma poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. zaključujem razpravo.
O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 18. novembra, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. točko dnevnega reda – DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA GRADBENEGA ZAKONA, v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru, gospodu Andreju Vizjaku. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni še enkrat.
Predlog novega gradbenega zakona uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja. Po strukturi sledi veljavnemu gradbenemu zakonu, ki se uporablja prav tako dobre tri leta. S prenovo se nadgrajuje dosedanji zakon in dosedanje uveljavljanje postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti, napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bomo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov, ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako kot Zakon o urejanju prostora, besedilo gradbenega zakona nadaljuje s procesom digitalizacije podatkov, storitev, postopkov in spremljanje izvajanja je zapisan tako, da to novo realnost tudi že upoštevajo. Ker so k dopolnjenemu predlogu zakona podani samo trije amandmaji predlagam, da Državni zbor v skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora sklene, da bo na tej seji opravljena tudi tretja obravnava predloga gradbenega zakona. Torej gradbeni zakon sledi in opravlja pomanjkljivosti doslej veljavnega, ne menja koncepta in zato je to pomembno sporočilo tudi stroki, da ne postavljamo sistema na glavo, temveč zgolj nadgrajujemo in uvajamo neke rešitve učinkovitejših postopkov v zvezi s tem zakonom. Najbolj ključne izboljšave v gradbenem zakonu povzemam v naslednje. Na novo predlog gradbenega zakona ureja postopke v zvezi z odlogom izvršbe,

130. TRAK: (MK) – 19.45

(nadaljevanje) s katerim se sledi odločbi upravnega sodišča do tako imenovane pravice do spoštovanja doma. To je po mojem zelo pomemben člen, ki uvaja rešitev glede na dileme, ki jih je izpostavila odločba Ustavnega sodišča. Vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje in vodenje postopkov v elektronski obliki eGraditev. Zakon dopolnjuje tudi določbo o izvajanju projektnih natečajev in jih poleg zahtev, ki so že zapisane v drugih zakonih širi tudi na področje odločitve v prostorkih aktih in po odločitvi Vlade in občinskega sveta posamezne občine. Zakon poskuša zmanjšati trenja med arhitekti in inženirji in predvideva sodelovanje vseh relevantnih strok na enakopraven način v vseh fazah. Pri vodenju del se zakon naslanja na regulirane poklice, ki jih določa že druga zakonodaja, kot na primer obrtni zakon. Pomembna je tudi določba o pridobitvi gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki je tudi dopolnjena z rokom 30 dni, kar je instrukcijski rok napotilo v spoštovanje organom, ki izdajajo gradbena dovoljenja. Upravni organi bodo v postopkih izdajanja gradbenega dovoljenja upoštevali mnenje pristojnih organov in organizacij, ki nastopajo kot mnenjedajalci v postopku, kar velja tudi za ugotavljanje skladnosti gradenj s prostorskimi akti, kjer je mnenjedajalec po novem občina, ki tudi sprejema prostor izvedbene akte. Pričakuje se, da bo čas izvajanja gradbenega dovoljenja krajši, ker upravna enota nič več ne bo preverjala vsebine skladnosti s prostorskim aktom, ker je to preneseno na občino in ta postopek odpade. Zakon ponovno omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kjer gre za objekte, kjer ni potrebna presoja vplivov na okolje. Določa se možnost izvedbe obravnav s pomočjo videokonferenc, torej ne samo v fizični obliki. Podjetniki bodo lahko začasno do tri leta postavili na svojem dvorišču tudi skladiščni objekt poleg obstoječih proizvodnih objektov. Deluje se postavitev začasnih objektov, recimo zelo pomembno je to v času epidemije. Potem ureja se tako imenovano manjšo rekonstrukcijo, ki premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo in tudi inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti se daje možnost, da se izvaja tudi preko občinske inšpekcije. Zakon določa, da se tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja in narave ter civilni iniciativi imajo / opozorilni znak za konec razprave/ in ohranjajo status stranske udeležbe v postopkih in s tem sledimo tudi ustrezni umestitvi zainteresirane javnosti v teh postopkih. Hvala lepa spoštovani poslanci.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam. Predlog zakona je kot matično delovno obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Bojanu Podkrajšku. Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica hvala za dano besedo. Cenjeni minister mag. Andrej Vizjak s svojimi sodelavci.
Naj predstavim povzetek poročila k predlogu Gradbenega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji 33. seji, 27. 10. 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog Gradbenega zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V uvodni obrazložitvi je v imenu predlagatelja minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak predstavil cilje in poglavitne rešitve predloga zakona in poudaril, da predlog zakona ne posega radikalno v vsebino sedaj veljavnega zakona, temveč le odpravlja ugotovljene napake in bistveno birokratsko razbremenjuje postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja ter pri tem ohranja skrb do okolja, skrb do pravic interesov ljudi, ki jih gradnja zadeva. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da so k predlogu zakona podali pisno mnenje in da vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v veliki večini upoštevajo njihove pripombe, glede drugih pa je Ministrstvo za okolje i prostor podalo pisno pojasnilo. Podporo predlogu zakona sta na skupni seji podala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter

131. TRAK: (VP) 19.50

(nadaljevanje) Interesne skupine lokalnih interesov.
V razpravi je v poslanskih skupinah SD, LMŠ, Levica in SAB med drugim izpostavil težave, ki se nanašajo na spremenjeno ureditev plačila komunalnega prispevka na prekratkih 15-dnevni rok, ki je na voljo mnenjedajalcev za izdajo mnenj o skladnosti predlage gradnje z določili prostorskih aktov. Poudarjali so tudi, da z vloženim amandmajem k 10. členu predloga predlagajo, da bi se inšpekcijski nadzor razširil na področja, na katerih je pristojna diskriminacija invalidov. Opozorili pa so tudi med drugim še na 48. člen predloga zakona, ki nevladne organizacije s statusom delovanje v javnem interesu na področju varstva okolja izločajo kot stranske udeležence v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poudarili so tudi, da predlagana vsebina tega člena pomeni diskriminacijo nevladnih organizacij, zato so k temu členu vložili amandma, ki bi status stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja omogočil tudi nevladnim organizacijam.
V koalicijskih poslanskih skupinah pa so poudarili, da predlog zakona zagotavlja enakopravnost strok in prinaša pospešene postopke pri izdaji gradbenih dovoljen. Pozdravili so tudi kmalu uvedeno eGraditev kot tudi poenostavitev postopkov pri legalizaciji objektov.
Po razpravi je odbor sprejel večje število amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in nepovezani poslanci, SAB in SD k 9. členu. Odbor je nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Ker je zbor na 25. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Prehajamo torej na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 15. novembra.
V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in Poslanske skupine nepovezanih poslancev. Odpiram listo. Izvolite. Imamo tri prijavljene razpravljavce. Prvi dobi besedo gospod Edvard Paulič, pripravi se mag. Dejan Židan.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj, jaz bom pri tem amandmaju razpravljal širše, tako kot je tudi se vzpostavila neka parlamentarna praksa.
In na začetku, minister, vam moram povedati, da nas vedno znova presenečate. Pa ne govorim o glupih davkih. Zadnjič ste na sejo matičnega odbora na naše poslanske klopi prinesli nezakoniti 66. člen, ki bi izigral referendumsko voljo ljudstva, ki jo je izrazilo na referendumu o Zakonu o vodah in ga želeli na nek način potiho sprejeti. Zadnje dni lahko v medijih beremo ali pa zasledimo neka nova čudna naključja, ki kažejo na to, da je sprejem Gradbenega zakona vsaj potencialno obremenjen s korupcijskimi tveganji. Pa bom povedal zakaj.
Resolucija o deklarativni dejavnosti, ki jo je sprejel ta Državni zbor, pravi, da je priprava oziroma sprejemanje predpisov poglavitna naloga državne uprave, zato morajo biti ministrstva kadrovsko in pa tudi tehnično usposobljena spremljati in urejati področja, za katera so ustanovljena. Zdaj, iz medijev lahko razberemo, pa boste, gospod minister, to potrdili ali pa zavrgli, da ste razpustili službo za sistem okolja in prostora, ki je specializirana za pripravo zakonodaje. Iz same obrazložitve predloga zakona lahko razberemo, da je pri pripravi sprememb Gradbenega zakona sodelovala odvetniška družba

132. TRAK: (SB) – 19.55

(nadaljevanje) Nefat, ki po nekem čudnem naključju hkrati pravno zastopa tudi enega od poslancev tega Državnega zbora. Najmanj kar se tu pojavlja vprašanje je zakaj pri pripravi tega zakona ni sodelovala interna pravna služba ministrstva. In zdaj, če pogledamo člen v tem zakonu, ki govori o legalizaciji črnih gradenj vidimo eno ključno spremembo. Do sedaj je bilo možno legalizirati objekte po členu, ki govori o objektih daljšega obstoja, ki so bili nelegalno postavljeni pred 1. 1. 1998. Po novem predlogu se to obdobje bistveno zamakne in bo možno po tem členu legalizirati vse nelegalne objekte, ki so zgrajeni pred 1. 1. 2005 in moram reči, da se tu pojavljajo neka čudna naključja, da ne rečem kaj drugega, pa ne bom šel v podrobnosti, vemo pa tudi da je ta primer pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije. Kar se tiče amandmaja k 5. členu, ki ga vlagamo v opoziciji, predlog sprememb gradbenega zakona spreminja določilo, ki govori o plačilu komunalnega prispevka. Po trenutno veljavni zakonodaji je plačilo tega prispevka pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po novem predlogu pa bo plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta, tik preden se bo investitor začel s svojo investicijo. Zdaj v osnovi je ta predlog, da se komunalni prispevek plača ob prijavi gradnje okej in gre nasproti državljanom. Ampak tako kot je zapisan danes odpira še večjo možnost izigravanja zakonodaje, pa lahko zopet iz medijev beremo da nekateri na takšne ali drugačne načine izkoriščajo že obstoječo zakonodajo. In zato v LMŠ vlagamo amandma, ki bo to možnost zlorab preprečil in bom čisto na konkretnem primeru razložil kje je problem te nove ureditve. Zdaj, investitor bo vložil prijavo začetka gradnje na upravni enoti in zakon določa dokumente, ki jih mora investitor priložit, recimo pa da vloge ne bo priložil, potrdilo o plačanem komunalnem prispevku. Ker sama prijava od začetka gradnje ni del upravnega postopka upravna enota nima nobenega mehanizma, da bi od investitorja zahtevala dopolnitev prijave. In zato bo po uradi dolžnosti prijavo gradnje evidentirala. S tem je torej formalno izpolnjen pogoj, ko lahko investitor prične z gradnjo in seveda bi bilo logično, da bi lahko inšpektor takšno gradnjo brezplačnega komunalnega prispevka, ki je predpisan v zakonu, zaustavil. Ampak vi ste v tem gradbenem zakonu spremenili tudi člen, ki govori o pristojnostih inšpekcije. In sicer inšpektor lahko izreče ukrep ustavitve gradnje, če se le-ta izvaja brez prijave ali kjer prijava ne vsebuje podatkov kot jih določa zakon, razen, pa bom zdaj povedal preprosto, razen potrdila o plačilu komunalnega prispevka, kar pomeni, če investitor ne plača komunalnega prispevka ob prijavi gradnje ga inšpektor ne more ustavitvi. In zdaj glede na vse te dosedanje izkušnje, jih imamo kar nekaj, gospod minister, se enostavno ne morem znebiti občutka, da je v ozadju spet neka točno določena agenda enako kot je bila pri spremembah Zakona o vodah, enako kot je bila na seji matičnega delovnega telesa s tem famoznim 66. členom in zato smo se v opoziciji odločili, da vložimo amandma, ki govori o tem, da je pogoj za evidentiranje prijave gradnje predložitev vse zahtevane dokumentacije,

133. TRAK: (SC) – 20.00

(nadaljevanje) ki jo ta zakon zahteva torej tudi plačilo komunalnega prispevka in na ta način bo imela inšpekcija možnost, da v kolikor investitor tega prispevka ob pričetku gradnje ne poravna, da bo lahko to gradnjo zaustavila.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Preden dam besedo za postopkovni predlog naj samo pojasnim, da smo pri prejšnji točki, ko smo obravnavali Zakon o urejanju prostora oziroma da sem pri prejšnji točki dovolila širšo razpravo prav na prošnjo in apel poslanca Podkrajška, ker smo pač razpravljali pri amandmaju k 1. členu tistega zakona in bom tudi pri gradbenem zakonu dovolila enako tako, da boste imeli vsi enake pogoje za razpravo. To moje pojasnilo je bilo dano, ker predvidevam, gospod Boris Doblekar, da imate postopkovni predlog v zvezi s tem. Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovana podpredsednica, očitno mi berete misli, ampak nič hudega, če se kakšno stvar še zraven pove, ampak poslanec LMŠ si pa čisto narobe tolmačil to vašo dobronamernost, da se lahko zraven še kaj več pove. Kajti rekel je, da je splošna praksa, da lahko razpravljamo o vsem pri amandmaju, ampak mi smo v drugi obravnavi. Pri splošni razpravi v prvi obravnavi je pa res to, kar je on rekel, se pa pri 1. točki lahko naredi splošno razpravo ne pa pri drugi obravnavi in potem se tukaj začne mešati jabolka in hruške in razpravljati o vsem tistem, ker ni smo pa pri Zakonu o vodah sedaj to pa nismo pa pri ne vem kakšnih aferah tudi ne, ampak smo pri Zakonu o urejanju prostora pa pri Gradbenem zakonu to so popolnoma druge stvari kot pa Zakon o vodah pa še ne vem kaj. Prosil bi, če se vsaj teme držijo, če že zlorabljajo Poslovnik.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod Doblekar, trenutek, da odgovorim. Če ste pozorno poslušali razpravo kolega Pavliča ste lahko razbral, da vse, kar je omenjal malce širše kot je tema amandmaja se tiče postopka sprejemanja in priprave gradiva za novi gradbeni zakon in jaz sem pozorno spremljala tudi uro med njegovo razpravo in vsega 3 minute si je vzel kolega poslanec, da je razlagal malce širše o temi. In kot rečeno tudi vaš poslanski kolega gospod Bojan Podkrajšek je prej izredno v svoji razpravi me nagovoril in prosil, da naj mu dovolim širšo razpravo in to sem tudi storila. Ne vidim nobenega razloga zakaj bi omejevali razprave. Naj pa vas še malce popravim v vaši razlagi Poslovnika. Ko opravljamo splošno razpravo zakona je seveda zelo zelo splošna razprava, ko pa opravljamo razpravo ob drugem branju zakona je pa res, da je v splošni parlamentarni praksi se vzpostavilo neko nepisano pravilo, da pri prvem amandmaju, ki amandmira zakon je dovoljena splošnejša razprava ne gre pa tukaj za institut splošne razprave kot ga opredeljuje Poslovnik, če smo že natančni in eksaktni. Postopkovni predlog je želel gospod Pavlič.

EDVARD PAVLIČ (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča.
Saj tukaj se vidijo dvojna merila poslanec SDS, ko je širše razpravljal njegov poslanski kolega je bil kolega Doblekar tiho, ko sem isto storil jaz pa se je oglasil. Moram še vseeno dodati, da sem se Zakona o vodah dotaknil samo v tej točki, ki se je dotikala gradbenega zakona. namreč minister je na sejo matičnega delovnega telesa prinesel člen gradbenega zakona, ki se je dotikal ali pa bi zaobšel člene iz Zakona o vodah tako, da moja razprava je bila v okviru gradbenega zakona. Še enkrat, kaže se vaša dvoličnost.

134. TRAK: (TB) – 20.05

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja, hvala lepa.
Bom to vzela kot postopkovno pojasnilo kolegu Doblekarju, pa zdaj, če bomo nadaljeval v športnem duhu razpravo, imajo naslednji besedo mag. Dejan Židan oziroma, se opravičujem, gospod minister je prej želel besedo.
Gospod Vizjak, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, torej jaz ne bom odgovarjal na neke druge očitke, ki so priletel zraven, ampak se bom držal teme tega, ker je zelo pomembna, no. Tudi v razvojnem smislu, pa tudi v smislu varovanja okolja in narave.
Poglejte, pri tem gradbenem zakonu, ta gradbeni zakon je nastajal na Ministrstvu za okolje in prostor, v okviru strokovne ekipe na Ministrstvu za okolje in prostor. Ta zakon ni pisala nobena odvetniška družba in, to je dejstvo. Gre za zahteven akt, pravzaprav gre za prepletenost obeh zakonov, zato so tudi sočasno v obravnavi, tako Zakon o urejanju prostora, kot gradbenega zakona. Se med seboj prepletata, dopolnjujeta, nadgrajujeta in pravzaprav je nemogoče, da bi tako zahtevno nalogo poveril odvetniški družbi, sploh pa eni. Res pa je, da smo z nekaterimi sodelovali pri tem smislu, preverjanja določenih rešitev, ki pa so bila res zelo, zelo omejena.
Tako da, tudi to odvetniško družbo, ki ste jo omenil, nima nobene veze z delom, ki je problem, v povezavi s poslancem. Tudi zaradi tega ne, ker je, ker so tako imenovani objekti daljšega obstoja po tem zakonu, to se pravi gradbenem zakonu 1, pravzaprav nadgradnja ureditve, ki je že veljala doslej in že velja v veljavnem zakonu. Namreč, objekti daljšega obstoja so po 117. členu objekti, ki so zgrajeni pred letom 1998. To se pravi, sedanji gradbeni zakon, ki pomika to letnico na 2005, nima nobene veze z objekti pred letom 1998, ker ti so že itak deležni te možnosti, da dobijo odločbo o tem statusu objektu daljšega obstoja, že danes. To se pravi po veljavnem zakonu, to se pravi, tem vsem, ki so imeli tak objekt, ki izpolnjujejo pogoje za objekt daljšega obstoja, ki je tudi v 117. členu, se nič ne spremeni z novim zakonom, ker to že danes lahko počnejo in če sem jaz prav zasledil podatke iz javnosti, jaz ne poznam konkretnega primera me tudi ne zanima, ker se z njim ne ukvarjam, gre za objekt iz leta 1997.
Tako da, to je ena stvar. Kar se pa tiče komunalnih prispevkov, bi pa rad opozoril na zelo zelo povezano tematiko obeh zakonov, to se pravi gradbenega zakona in ZUreP-a. ZUreP zelo jasno določa obveznost plačila komunalnega prispevka in to je občinska seveda zadeva, občinska dajatev in sicer, tudi naknadno. Obveznost plačila komunalnega prispevka za tiste objekte, ki ni plačano, ne ugasne nikoli. To je potrebno plačat. In v kolikor pride do priključitve takšnega objekta na komunalno infrastrukturo, je to sankcionirano skozi 290. člen ZUreP-a.
Tako da, spoštovani poslanec, če pogrešate te določbe v gradbenem zakonu, lahko vas pomirim, da je to v dvojčku, to se pravi, v Zakonu o urejanju prostora in da ne more priti nesankcionirano do izogibanja plačila komunalnega prispevka. Jaz mislim, da je pošteno, da vsi tisti, ki so zgradili komunalno infrastrukturo, to so v glavnem občani, preko svojih prispevkov, na podlagi seveda občinskih investicijskih aktivnosti, dobijo seveda skozi plačilo vseh, ki gradijo, tudi ta komunalni prispevek v določeni vrednosti nazaj oziroma za dodatno širitev komunalne infrastrukture.
Tako da, mi se zavedamo pomena, uveljavljamo to zahtevo in nikakor ne omogočamo izogibanje tega. Še več, bistveno bolj precizno zavezujemo zavezance k plačilu(?) le tega. Ampak, še enkrat, jaz sem razbral tudi, da pozdravljate to, bi rekel, rešitev, da se to po uveljavitvi e-gradnje, to se pravi elektronskega načina, prenese na fazo začetka gradnje iz sedanje faze pridobivanje gradbenega dovoljenja, ki bo ostalo v veljavi, tako kot je danes, do vzpostavitve tega digitaliziranega načina e-graditve.
Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko ima gospod Paulič, izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.
Bom probal zelo na kratko, kajne. Vi ste dejali, da

135. TRAK: (ŠZ) – 20.10

(nadaljevanje) Vi ste dejali, da zakona ni pisala odvetniška družba, je pa preverjala določene rešitve. In jaz prej v razpravi nisem želel izpostaviti niti letnice, niti poslanca, ste vi izpostavili letnico 1997. Dejstvo je, da se gradnja izvaja kar nekaj mesecev in se potem lahko stavba oziroma koliba ali karkoli je že to bilo, tudi dograjuje. In zakon izrecno pravi, da začne teči rok oziroma da je presečni datum takrat, ko je objekt dograjen in se ga več ne spreminja. In zato pravim, da je čudno naključje in to ste preverjali tudi z odvetniško družbo, da se je ta rok zamaknil iz 1. januarja 1998, na 1. januarja 2005. Zdaj, kar se tiče plačila komunalnega prispevka, sem povedal. Pozdravljamo premik, zamik plačila na pričetek gradnje, ampak še enkrat, Upravna enota investitorja na noben način ne more opozoriti, da prijava ni popolna. Inšpektor takšne gradnje nima pravice zaustaviti in to je dejstvo. Plačilo komunalnega prispevka se bo zamaknilo na čas izdaje uporabnega dovoljenja. In na ta problem so opozarjale občine, ki jim predstavlja plačilo komunalnega prispevka enega od temeljnih prihodkov za ureditev komunalne infrastrukture. In to je minister dejstvo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Besedo je še enkrat želel gospod minister. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, spoštovani poslanec, samo še dodatno pojasnilo, zakaj letnico 2005, da ni to kar tako. Namreč v fazi javne razgrnitve, ko so podajali številni predloge, mnenja in pripombe k zakonu oziroma gradbenemu zakonu je tudi združenje oziroma zbornica za arhitekturo in prostor Republike Slovenije podala nek gibljiv predlog, da bi se ta rok bil najmanj 20 let za nazaj. In to bi pomenilo, da bo čez tri leta druga letnica, kot pa je danes, ker je gibljiv. Zdaj nam se je zdelo to nesprejemljivo in smo potem tudi sledili predlogu občin, ki so predlagale letnico 2005 in to iz zelo utemeljenega razloga, zato smo ga tudi povzeli. Namreč, v obdobju od leta 1995 do leta 2004 je bilo namreč stanje na prostorskih aktih občin najslabše in neurejeno in posledično je bilo veliko takih gradenj, ki niso problematična za prostor, niso pa bila tudi v skladu s prostorsko izvedbenimi akti zgrajena, ker je bilo stanje teh prostorsko izvedbenih aktov po priznanju občin, ki so pristojne za to, slabo. In zato je možnost, da se te objekte razglasi kot objekte daljšega obstoja, ob seveda vseh pogojih, ki jih ureja zakon, ki so stroki razmeroma, postavljena na leto 2005. Toliko v pojasnilo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo z razpravo. Mag. Dejan Židan ima besedo, za njim pa gospod Bojan Podkrajšek. Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, gospod minister, sodelavci, lepo pozdravljeni.
Pred sabo imamo seveda izjemno komprometiran zakon. Jaz se prav spomnim, ko smo tukaj imeli Odbor za infrastrukturo, sedel sem na istem mestu, skupaj sva sedela na tem mestu, odbor je trajal od dveh naprej, zapleten odbor, dosti gradiv in so začeli leteti posamezni papirji. In nekje med njimi skrit papir koalicije, ki ga je seveda pripravilo vaše ministrstvo, ki nekaj prinese, neko izboljšavo. In hvala bogu smo bili pozorni na izraz voda. In potem v večurni trdi razpravi do devetih zvečer se je odkrilo, da gre za grob podtaknjenec, ki bi na zelo grob način želel zaobiti referendum o vodi. Po res trdi razpravi, ko ste zakon do konca komprometirali, ste ga umaknili ob devetih zvečer. Če ne bi bili pozorni, bi naredili grozno napako. Že zaradi tega bi ta zakon v bistvu moral iti v ponovno preverjanje. Drugo. Samo prebral bom dopis, ki smo ga vsi dobili. Gre za dopis zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, izjava zbornice o razkritjih, lahko mahate kolikor hočete, to je vaša navada pri vseh strokovnjakih, izjava zbornice o razkritih korupcijskih tveganjih

136. TRAK: (NM) – 20.15

(nadaljevanje) ob nastajanju predloga novega Gradbenega zakona, začnejo takole: »Spoštovani. Portal 24ur.com je 12. 11. v članku Nagrada ministra Vizjaka za glasove poslanca Simonoviča? in tako naprej.« Potem napišejo: »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je že večkrat opozorila na netransparentno pripravo zakona pod vplivom močnih interesnih skupin.« Zlasti pa je pomemben njihov poudarek: »Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije smo zgroženi nad razkritimi dejstvi, ki kažejo na visoko korupcijsko tveganje in pomanjkanje integritete pri nastanku predloga novega Gradbenega zakona. V kolikor bodo poslanke in poslanci Državnega zbora sprejeli takšen zakon, bo ta zakon ves čas svoje veljave zaznamovan kot koruptivni zakon.« V celoti, 100-odstotno se s to navedbo strinjam. Sedaj v državi, ki ima neko vodilo, da razvija demokratične standarde, bi seveda zakon moral iti takoj v zamrzovalnik, iti ne na minus 8, verjetno na minus 100 stopinj in počakati, da pristojni organi pregledajo, razkrijejo vse, kar je s tem povezano, zlasti v situaciji, ko je definitivno dejstvo, da razmerja med koalicijo in med ostalimi poslanci niso jasna, da vsak glas šteje in preveč je govoric, da ta zakon bi lahko sploh šel naprej. In torej še enkrat lahko samo povem, zakon je zame izjemno kompromitiran. In jaz bi si želel, da podobno čutite tudi vsi ostali, ki ste v tem trenutku v tej dvorani prisotni. Bi samo še nekaj povedal. Mi smo tudi zato, ker smo opazovali stališče Varuha človekovih pravic, kot opozicija 5 poslanskih skupin vložili predlog, da se dodatna pristojnost da gradbeni inšpekciji, namreč bili smo opozorjeni, da v letu, ko naredimo dosti za invalide, da v bistvu o invalidih in dostopnosti govori Gradbeni zakon in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, da pa je neka sistemska v bistvu odprta stvar in to je, da Zakon o izenačevanju možnosti invalidov na nek način da prehodno obdobje, ko je treba stare objekte prilagoditi, ali gledamo recimo trgovske centre, zdravstvene domove in tako naprej, da pa je nejasna pristojnost inšpekcije, ali lahko potem to gleda. In smo pripravili amandma, da bi bolj jasno zapisali v Gradbenem zakonu. Zanimivo je bilo, da takrat so se vsi strinjali, predstavniki vlade, tudi ko smo se osebno tudi širše pogovarjali, tudi predstavniki koalicije, da je to potrebno urediti. Edini razlog, da se ni glasovalo za to, je, da je to v drugem zakonu in je potrebno tam urediti. Če bi Državni zbor tako deloval in to bi bilo super, bi argument sprejel, ampak mi skorajda o vsakem zakonu posegamo v neki drugi zakon. Mimogrede, s tem podtaknjencem o vodah ste prav tako želeli posegati v neki drugi zakon, v Zakon o vodah. Tako da jaz upam, da bomo, da boste ta člen sprejeli. Seveda upam pa, da bo ta zakon padel. Sum, dokler se ne razišče, je enostavno prevelik.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod minister je želel besedo, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, hvala lepa.
Glejte, spoštovani poslanec, jaz bi bil zelo previden, ko tako kar mečem besede ven, kompromitiran zakon, sum korupcije in tako naprej. Jaz mislim, da imamo za to ustrezne inštitucije v tej državi, ki ugotavljajo. In prav je, da opravijo svoje delo, če je kadarkoli karkoli narobe. Jaz želim samo pojasnit, da ta zakon v povezavi z dotičnim primerom, ki je bil izpostavljen tu s strani, nima nobene veze, ker velja že danes možnost pridobitve odločbe o objektu daljšega obstoja, saj gre po sedanjem zakonu to možnost uveljavljati za vse objekte pred letom 1998. Letnica 2005, ki je postavljena kot predlog v tem zakonu, je postavljena na predlog dveh inštitucij, od katerih ste tudi vi eno imenovali, to je to Zbornico za arhitekturo in prostor Republike Slovenije, ki je želela imeti celo gibljiv, gibljiv rok, in občin, ki so bile z letnico 2005 iz točno utemeljenih razlogov. In spoštovani poslanec, jaz vam prosim, da prisluhnete enkrat razlogom in argumentom, ki so vodili, zakaj je ta letnica. In noben drug razlog temu ni botroval, še najmanj pa ta, ki ga imate vi v mislih in ki ga podtikate nam v smislu tega, da želite izpostavit, da je ta zakon kompromitiran in ne vem kaj. Ni nič kompromitiran. Zakon sledi temu, kar je izhajalo iz javne obravnave. In na eni strani smo seveda deležni očitkov, da ne prisluhnemo javni obravnavi

137. TRAK: (VP) 20.20

(nadaljevanje) in da delamo nekaj po svoje. Po drugi strani, ko poslušamo predloge iz javne obravnave, ker zbornice in občine nekaj vedo o tem, pa smo spet na problematični poti. Tako, da ne pravzaprav iskati v vsaki stvari neke ozadje in neke vem kakšne zarote in koruptivna dejanja. Tako kot ne iskati v tistem nesrečnem členu, ki smo ga potem umaknili, ker ni imelo smisla, ni imelo smisla, ker ni imelo nobenega takega namena tisti člen kot ste ga v želeli prikazati v tem parlamentu in ko ga danes želite prikazati, tisti umik tistega amandmaja takrat je bil samo zaradi, da je brezveze, ker ni pomemben in sploh ni bistven za ta zakon in za urejanje za naprej. Tisti člen je bil zgolj procesni, da je itak dopuščena možnost prevlade v primeru voda, ki danes itak obstaja in po vodni direktivi obstaja, na nek način učinkovitejše izpeljano. Če se vi s tem ne strinjate in vidite ne vem kakšno zaroto v tem, pač v redu in smo mi tisto soglašali, da se pač ta amandma ne nadaljuje, čeprav ta ureditev danes velja. Danes, ta trenutek tista ureditev velja, ker je bila v interventnem zakonu notri in še danes velja ta interventni zakon. In smo želeli samo to rešitev, ki dokazuje neko možnost učinkovitejšega vodenja postopkov, spraviti kot trajno. Ni druge. Ni to, da smo mi zdaj nekako nekega podtaknjenca želeli in ste nas prepričali, da ne, in zdaj mi ne. Ne, samo zaradi ljubega miru je bilo to, spoštovani poslanec. Ker je ta člen tako zaznamoval negativno ta zakon, si tega nismo želeli in smo popustili in umaknili. In prosim, prosim vas lepo, ne iskati zdaj drugih razlogov za podtikanje nekih zlih namenom ali korupcije ali česarkoli v tem zakonu, ki gre za strokovni zakon in gre pravzaprav za res težko delo, ki smo ga na ministrstvu, moji sodelavci, ne jaz, vložili v to. Delo sem usmerjal, ne pa, kako bi rekel, tehnično izvajal. In zdaj pravzaprav očitate nekaj zaradi nekega dejanja danes, ki se je pojavilo nam na tem ministrstvu in mojim sodelavcem. Ni fer, ni prav in, prosim, nehajte s tem.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Imamo dve repliki. Najprej mag. Dejan Židan.
Izvolite.

MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Poglejte, gospod minister. Da vaši vladi ne zaupam in ta stran ne zaupa, to je dejstvo. Pa lahko milijon razlogov povem, ampak nima povezave s tem, kar sedaj govorim.
Ni naš problem, kar skušate pokazati, da premalo preberemo. Vaš problem je, ker preveč preberemo. In ugotovimo tisto, kar vi ne želite, da ugotovimo. To je vaš problem. In meni je iskreno žal, gospod minister, ker niste bili prisotni od dveh pa do desetih zvečer. In bi opazovali dinamiko razprave okoli podtaknjenca, ki ni bil v originalnem zakonu. Iz vašega ministrstva ste potunkali lastno koalicijo, da je morala nekaj zagovarjati, kar tako in tako ni verjela. Pa niti časa si niste vzeli, da bi vi nase to breme prevzeli.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Repliko je želel še gospod Paulič.
Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa. Saj me, je moj predhodnik kar nekaj tega povedal, kar sem želel jaz povedati.
Morda samo replika na ministrovo izvajanje, da je šlo za nepomemben člen, ta 66. člen, da tako ali tako že vela v interventni zakonodaji. Vi ste dejansko ta člen želeli dvakrat vključiti v zakonodajo, kamor ne paše. Najprej ste ga podtaknili v interventno zakonodajo - kolikor vem, bo v kratkem prenehal veljati. Potem ste ga želeli podtakniti še v Gradbeni zakon, čeprav tja ne paše. In dejansko smo se, mislim, da je bilo 3 ali pa 4 ure prerekali okoli tega člena. In jaz verjamem, da ste ga umaknili samo zaradi tega, ker imate slabe izkušnje iz enega drugega zakona.
Zdaj, kar se tiče pa tega, da povezano z objekti daljšega obstoja, da gre samo za premik datuma oziroma letnice iz leta 1998 na 2005. zdaj, kolikor sem jaz uspel na hitro pogledati, je tukaj tudi kar nekaj tudi ostalih sprememb. Tako, da bi vas prosil, minister, da mi vi zatrdite, da je edina sprememba, ki se tiče objektov daljšega obstoja, je premik letnice, da vse ostalo je ostalo enako kot je v današnji zakonodaji. Tu bi res želel vaš eksplicitni odgovor.

138. TRAK: (MK) – 20.25

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Minister izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, jaz ne bom členov bral namesto vas, to je vaša naloga. Jaz vam lahko samo povem, da je vsebinsko to edina sprememba, so pa tudi tehnične dopolnitve, ki nekoliko bolj pojasnjujejo pojme v obstoječem 117. členu veljavnem 117. členu. Če se pa želite prepričati, kako in kaj boste pa videli, da imam prav, ko boste prebrali zakon, o katerem ta trenutek razpravljate.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Spoštovani gospod minister, ni korektno, da sodite ali je kdo izmed poslancev prebral zakon, kdo ga ni in kdo ne. Je pa korektno od poslancev, da ministra sprašujejo in zahtevajo odgovore oziroma pojasnila, zato danes pravzaprav vi tukaj sedite, ker odgovarjate parlamentu in predstavljate zakon in ste dolžni v bistvu odgovarjati na vprašanja poslancev, v skladu s Poslovnikom je Vlada odgovorna Državnemu zboru. Tako da ta vaša intervencija je bila milo rečeno nekorektna. Jaz upam, da bo razprava bolj v korektnem duhu v nadaljevanju. Repliko želi gospod Paulič. Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa predsedujoča. Saj točno to je modus operandi te Vlade. Če nimaš odgovora, napadeš. Spoštovani minister, jaz sem prebral cel zakon, se kar nekaj časa ukvarjam s tem in sem vam tudi povedal, da sem ugotovil, da so tudi druge vsebinske spremembe v tem členu. In ker ste vi omenil, da ni težave s spremembo tega člena, da gre samo za premik letnice, sem vas eksplicitno prosil, da potrdite, da je to edina vsebinska sprememba, je pa jasno, da vi tega člena niste prebrali. Ker, če bi ga, bi mi znali odgovoriti.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Kolega Paulič še mikrofon, če izklopite. Hvala. Naslednji ima besedo gospod Bojan Podkrajšek. Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala spoštovana podpredsednica za dano besedo. Lep pozdrav še enkrat našemu ministru mag. Andreju Vizjaku s svojima dvema sodelavcema.
Pred nami je predlog Gradbenega zakona. Jaz sem trdno prepričan, ker sem bil tudi v tem Državnem zboru, ko se je sprejemal prejšnji zakon, da govorimo o strokovnem zakonu in seveda moj apel tudi kot predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da iz tega strokovnega zakona ne naredimo političnega. Minister je prej v uvodni predstavitvi seveda vsem nam povedal in tudi seveda tega se zavedamo, da je dozdajšnji zakon star tri leta. To pomeni ne glede, če kdo misli, da se ta zakon spreminja zaradi ministra Vizjaka, je v zmoti. Ta zakon se spreminja zato, ker je bilo v prejšnjem sprejetju tega zakona veliko napak, predvsem so pa takrat in tudi danes zavladala strokovna čustva arhitektov in inženirjev. Ko še ni bilo te Vlade, ko je še bila prejšnja Vlada, pa ko je še bil prejšnji mandat smo vseskozi poslušali od investitorjev, podjetnikov, ki zaposlujejo 500, 1000 ali pa 2000 ljudi ali pa še več, ki znajo izdelke prodati po celem svetu, pa mi lahko verjamete, da niso si izmišljevali, da s tem zakonom ni vse v redu. Pogovarjali smo se oziroma so nas opozarjali župani, ki so več mandatov župani. Tudi oni so nas na to opozarjali, opozarjali so nas tisti, ki izdajajo 10, 20 ali pa 30 let, mogoče eni, ki bodo šli kmalu v pokoj, gradbena dovoljenja, da je v zakonu, ki je bil sprejet tri leta nazaj veliko anomalij in da ga je treba popraviti. Seveda ne danes igrati na čustva ali se kdo strinja

139. TRAK: (SB) – 20.30

(nadaljevanje) z ministrom za okolje mag. Vizjakom ali se ne strinja. V tem Državnem zboru je mnogo znanja tako v koaliciji kot opoziciji iz razno raznih področij prihajamo. Mnogo znanja na ministrstvu pa ne zato, ker so tam zdajšnji ministri, tam so ljudje, ki so zaposleni že 5, 10, 15, 20 let, verjetno ni vse mag. Vizjak zaposlil. Ampak kar se na je zgodilo vsem skupaj, seveda enih strank takrat še ni bilo v parlamentu v prejšnjem mandatu 2014-2018, da so prevladala strokovna čustva in da arhitekti, ki jih izjemno cenim, so mogoče stopili kakšna dva koraka predaleč. In če boste šli gledati magnetogram naše poslanke skupine ali pa moj pa tudi glasovanje sem za takratni zakon glasoval proti. Seveda investitor, ki dela v gospodarstvu, 10, 20 let zaposluje 100, 200, 300, 400, 500 ali pa 1000 ljudi, se bo verjetno s svojimi izkušnjam sam odločil komu bo zaupal investicijo ali najboljšemu arhitektu ali najboljšemu inženirju seveda s svojimi izkušnjami dva ali tri desetletja. Jaz mislim, da inženir, ki dela v svoji stroki dva ali tri desetletje je za mene izjemen strokovnjak, prav tako tudi arhitekt, ampak to je stvar investitorja. Ko smo začeli, ko je prišel v obravnavo t prejšnji zakon je bila ministrica gospa Irena Majcen, ki je bila nekoč županja, pa tudi tista, ki je nekoč izdajala gradbena dovoljenja, sam sem bil prepričan, da bomo dobili najboljši gradbeni zakon. Še enkrat ponavljam, pa ne zadnjič, ko so prevladala strokovna čustva, smo dobili slab gradbeni zakon, ki je bil potreben popravka. Seveda jaz ne bom nikoli trdil, da imajo na Ministrstvu za okolje in prostor vse prav, nikoli ne bom trdil, da ima minister Vizjak vse prav, sem mu pa hvaležen, da je on s svojimi strokovnimi sodelavci zavihal rokave in pričel ta strokovni zakon spreminjati. Ne vem, če je danes povedal s koliki deležniki so sedeli, kolikokrat so usklajevali ta zakon, ki je izjemno pomemben, seveda ga prinaša v Državni zbor. In ne bom trdil, da smo dobili najboljši zakon, da imamo danes najboljšega, verjetno bi se še dalo kaj popraviti, ampak kolegice in kolegi, ta zakon, ki odpravlja pomanjkljivosti prejšnjega zakona, ta zakon, ki odpravlja napake iz prejšnjega zakona, ta zakon, ki se dotika zelo globoko pravne varnosti investitorjev, ta zakon, ki skrajšuje postopke, ki uvaja eGraditev, o kateri govorimo že mnogo let, pa še veliko bi lahko našteval. Skratka, jaz bi želel tudi tisto, ko beremo oziroma poslušamo po medijih. Seveda danes pišejo največ tisti, ki mogoče ne bodo več na vsakem koraku v ospredju, je pa prav, da poslušamo in da delamo za tiste, ki so investitorji v Republiki Sloveniji od tiste družine, ki si bo gradila hišo do tistega manjšega podjetnika, ki bo gradil manjšo proizvodnjo halo, pa tudi v tistih,

140. TRAK: (SC) – 20.35

(nadaljevanje) ki bodo gradili velike objekte. Predvsem imam tudi v mislih seveda državo, ko gradi. Imam v mislih lokalno skupnost, občine, ki so večkrat na vsakem koraku tudi v letošnjem oziroma lanskem letu, ki Vlada opravlja obiske po slovenskih občinah, regijah so ta vprašanja tisti, ki so ta vprašanja tisti, ki so spremljali zaključke teh obiskov vlad nenehno opozarjali predvsem na tem segmentu ministra Vizjaka, da je treba na tem segmentu nekaj spremeniti. Ko smo ta zakon imeli dvakrat na Odboru za infrastrukturo in okolje tam smo se pogovarjali strokovno in nikogar od 12 članic in članov tega odbora, ki jih cenim ni imel pomislekov, da na tem zakonu ni potrebna sprememba. Skratka danes imamo na mizah kvaliteten zakon, na katerega so še enkrat ponavljam nas opozarjali tisti, ki izdajajo gradbena dovoljenja. Opozarjali so nas vseskozi državljanke in državljani, župani slovenskih občin, podjetniki skratka vsi tisti, ki so odnašali seveda dokaj debele mape na upravne enote in so bili velikokrat neuspešni. Jaz poznam mnogo upravnih enot predvsem pa tistih, ki izdajajo gradbena dovoljenja, da se zelo trudijo in se zavedajo, da je čas denar. Da se dela velika škoda, ko se investitorja zavlačuje, ampak v prejšnjem zakoni niso bili krivi tisti, ki to izdajajo, ampak zakon katerega danes spreminjamo.
Spoštovane kolegice in kolegi, v naši Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spoštujemo napor ministrstva, ministra seveda pa vseh tistih, ki so prišli na to ministrstvo s prihodom tega ministra pa vseh tistih, ki so že na ministrstvu že več let. Skratka, še pri tem zakonu moram povedati, da prav je, da povemo tisto, kar je narobe v tem Državnem zbor vas pa tudi pozivam, da znamo pohvaliti ne glede kdo je komu všeč, da pa znamo ohraniti tisto, kar je dobro za naše državljanke in državljane seveda, zato smo bili izvoljeni v ta Državni zbor. Državljanke in državljani nas ne spremljamo, ker imamo všečne razprave oziroma zabavne, ampak nas spremljajo zato, da odgovarjamo na njihova vprašanja, da jim bo seveda lažje v naši Republiki Sloveniji.
Hvala za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Ker je še interes za razpravo odpiram novo listo. Prosim, prijavite se kdor želi razpravljati! Imamo 6 prijavljenih razpravljavcev. Prvi dobi besedo mag. Andrej Rajh, za njim gospod Boris Doblekar.
Izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa in lep pozdrav.
Spoštovani minister, kolegice poslanke in poslanci!
Res je gradbeni zakon je kompleksna zadeva in tudi ta v osnovi predstavlja nadgradnjo obstoječega zakona torej tega, ki je bil sprejet leta 2018. Veliko govorimo o tem, da se postopki skrajšajo. Res je postopek do pridobitve gradbenega dovoljenja se je skrajšal. Obseg potrebne dokumentacije za upravno odločitev se je skrajšal že leta 2018 torej zmanjšal se ja pa ta drugi del dokumentacije, ki jo je potrebno narediti prinesel v faze izvedbe torej v bistvu na splošno pravim, da je v bistvu gradnja eden ali pa sam proces graditve je zahteven, kompleksen proces, kjer se dejansko ne da preskočiti nobenega postopka in je potrebno vse zadeve izpolniti. Sedaj, če ena zadeva ni izpolnjena v prejšnji fazi jo je potrebno v kasnejši. Meni se zdi zelo dobro v zakonu, da se zagotavlja

141. TRAK: (VP) 20.40

(nadaljevanje) enakopravnost vseh strok. To moram jasno povedati kot gradbeni inženir, ker smo bili priča poskusom določene zbornice, da bi si podredila druge stroke in celo zavajajoče navajala, da je tak dogovor usklajen z drugimi stroka. Pa sem zdaj zelo vljudno rekel zavajajoče. Torej netočna je ta trditev. To je za mene zelo pomembno, torej da ni nobena stroka privilegirana, ampak da se zagotavlja enakopravnost strok. in tudi ta dopis, ki je bil prečitan, kaže na to, da v bistvu ta zbornica, ki ga je poslala, nekako ne more preboleti ali pa ne želi preboleti dejstva, da ni več privilegirana. Torej to je treba jasno povedati.
Kar se samih drugih postopkov tiče, pač jaz si seveda želim, da se zgodi končna eGraditev. Se tudi zavedam, da to ne more biti storjeno od danes na jutri. In da če bi želeli, bom rekel, te postopke prostorskega umeščanja bistveno pohitriti, potem bi morali imeti bistveno bolj definirane prostorske akte na lokalni ravni in bi morali v bistvu občine, lokalne skupnosti bistveno bolj definirati vse postopke in vse stvari, ki so povezane z gradnjo. Torej, če bi imeli sprejet zakon, da je možno graditi samo na, torej da gradbena parcela, ki ni vnaprej komunalno urejena, ne more biti gradbena, da se lahko gradi samo na parcelah, kjer so že prisotni vsi priključki, kjer so zgrajeni vsi pločniki, kjer so zgrajene vse ceste, kjer so določeni vsi, vnaprej že določeni vsi odmiki od mej, kjer je že vnaprej določena tipologija hiše, torej njene dimenzije, ali pa objekta, potem bi tudi vsi ti postopki lahko bili bistveno, bistveno hitrejši. Se pa moramo zavedati, da je v Sloveniji realnost drugačna. Torej, da ni tako kot nekdo velikokrat reče, v Avstriji pa lahko dobiš na podlagi treh, štirih listov gradbeno dovoljenje in se prične z gradnjo. Je pač treba jasno povedati, da če določeni postopki niso opravljeni, se pač morajo kasneje opraviti.
Tako, da torej to je v bistvu en splošni komentar. Drugače v grobem zakon ni slab, torej so te izboljšave narejene. Me tudi veseli, da ste dali določena pojasnila na te dogodke, ki so se dogajali v javnosti. Seveda pa zakona, mi smo dali določene pripombe, nekatere so bile upoštevane, torej v bistvu pripombe, na nekatere ste tudi odgovorili v sami razpravi. Seveda pa v nekem tem smislu, ko govorimo o vseh teh zadevah, ko govorimo o teh inšpekcijskih nadzorih, ima zakon eno od možnosti za izboljšavo. Tako, da bi v bistvu jaz predal še tudi besedo ali pa v bistvu za razpravo mojim poslanskim kolegom, da se ta razprava nekoliko še razživi.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Boris Doblekar.
Izvolite.

BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister s sodelavci.
Ta novi zakon, ki ga bomo potrdili, je nadgradnja starega zakona. Torej je nadgradnja starega zakona. Nujno potrebne so bile določene spremembe. Nujno potrebne so bile določene spremembe in s tem zakonom bodo te spremembe tudi prišle

142. TRAK: (NM) – 20.45

(nadaljevanje) v korist in dobro investitorjev, mladih družin, podjetij, gospodarstva, skratka vseh. In tukaj je, ko poslušam te razprave o tem, da je bil zakon pisan za enega od poslancev, da je pisan ne vem za koga, mislim, kaj to počnete. Najprej spet naredite neko afero na POP TV in takoj jo prinesete hitro v poslanske klopi. Živa katastrofa od katastrofe. In potem to tukaj napihujete. Sramotno do konca. In če bi vi že takrat Socialni demokrati pripravili zakon tak, kot je treba, ko ste se z njim ukvarjali leta 2017 in 2018, potem zdajle teh sprememb ne bi bilo potrebno delat. Tako ste pa pač v tistem zakonu določene stvari so bile dejansko narejene tako, da se bog usmili. In kaj so delala podjetja, ki so hotela gradit? Že tako so težave z zazidljivostjo zemljišč, zbirokratizirano do konca vse, vse do konca zbirokratizirano. Uradniki si samo podajajo papirje iz rok v roke, iz pisarne v pisarno. In kaj so mogli delat? Marsikdo je moral postavit tudi kakšen prizidek ali pa kakšno proizvodno halo na črno, zato da je proizvodnjo naprej delal, zato da je imel ljudi zaposlene, zato da ti ljudje delajo, da ti obrtniki in ljudje plačujejo davke, da lahko vi tukaj noter sedite. Ja… / oglašanje iz dvorane/ Tako je, gospod profesor. Ti ljudje morajo krvavo delat in ti obrtniki, podjetniki morajo krvavo delat, zato da se vi lahko afnate tukaj. / oglašanje iz dvorane/ In bi rad povedal še enkrat, tudi zadnjič pri razpravi, ko ste se obregali o 66. člen in tako naprej, navaden populizem ste začeli zganjat, tako kot ste ga zganjali pri Zakonu o vodah, to ste počeli in nafarbali ljudi in točno veste, kje so tiste šibke točke, kje se da zlorabit naravo, okolje, predvsem vodo, in nafarbat ljudi, da začnejo mislit, da ste vi tisti, ki boste povedali, kako je prav. In pojdite si pogledat, spoštovane in spoštovani, ki ste delali tako zakonodajo, kako imamo pozidane reke, obale, jezera, pojdite si pogledat, kako imate z vašo zakonodajo, ki je prej veljala. Pojdite si to pogledat. Samo to si pojdite pogledat. Samo pojdite malo ob rekah pogledat… / znak za konec razprave/ kako zgleda, pa ob vodotokih, pa ob jezerih, pa boste videli. Ko nova zakonodaja to ni več dopuščala, pa ste jo šli vreč. Pojdite si pogledat. In jaz bom vse te primere, tiste od prej in tiste, ki se bodo zdaj še naprej delali, tako kot so se doslej, evidentiral, pa vam jih bom tukaj lepo kazal, pa boste povedali, ali drži ali ne drži. Torej nov Gradbeni zakon je več kot dober, dobro pripravljen. In tudi tisto, ko ste… / znak za konec razprave/ kregali arhitekte in gradbene inženirje med seboj, ko ste tukaj uprizarjali v parlamentu, je bila živa katastrofa. In ljudje se vam dejansko vsi že smejijo. Mladi, obrtniki in vsi investitorji so pa hvaležni za nov zakon.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji razpravljavec je mag… Se opravičujem. Postopkovni predlog, Lidija Divjak Mirnik.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča, za besedo.
Jaz bi vas želela samo prositi oziroma opomniti, da kolega opozorite, da nismo v gostilni in da naj, vljudno prosim, neha govoriti, da se poslanci tukaj afnamo, ker jaz se v Državnem zboru ne afnam. Če se afnate vi, je pa to vaš problem. In naj prosim neha govoriti, da, ne vem, naredite neke oddaje na POP TV. Kar se mene tiče, gospod Doblekar, če vam ni tu za biti in poslušati tega, kar ima opozicija povedati vam, ki to državo peljete v diktaturo, potem vrnite svoje plače in odstopite. Zelo enostavno. Ker to, kar vi zadnje čase zganjate v tem Državnem zboru, presega vse meje dobre volje in presega tudi vse meje dopustnega, predvsem pa verjamem, da glede na to, kakšni rejtingi tej vladi kažejo, verjamem, da ste vsi že malce živčni, ampak saj bo počasi. Če pa vam ni, pa preprosto odidite.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Ja, hvala lepa.
Jaz po poslovniku nimam pristojnosti posegat v besedni zaklad poslancev,

143. TRAK: (ŠZ) – 20.50

(nadaljevanje) tako da če je gospod Doblekar razpravljal na tak način, ki po moji oceni ni bil preveč žaljiv, njegova ocena je takšna kot jo je izrazil v razpravi, jaz ne bom posegala vsebinsko v razprave poslancev. Nadaljujemo z razpravo. Mag. Dušan Verbič ima besedo.

MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister, kolegice in kolegi, prav lep pozdrav.
Moja razprava bo bolj osredotočena na samo recimo temu vsebino in to je gradbeni zakon in bo nekako politična razprava z neko recimo temu naklonjenosti sami vsebini po moji lastni presoji. Zdaj za sam začetek. Kot je bilo s strani dosedanje razprave marsikaj malce nenavadno izrečeno, pa bom začel naslednje. Zakon, kot je bilo rečeno, ki je pred nami, da je odličen, je pa ključno vprašanje kako se bo odlični zakon lahko izvajal v praksi. In kdo v praksi izvaja vsebino gradbenega zakona? Mislim, da se to v razpravi to sploh nič ne izpostavlja. Ampak predno bom nadaljeval bom vseeno tudi sam nekoliko kritičen bil, da prejšnji zakon, ki je bil sprejet v letu 2016 stopil v veljavo 2017, ni bil tako slab. Se pa strinjam, da je imel marsikatere pomanjkljivosti, predvsem ob sprejemu se niso zaznale, ko se je pa v samem izvajanju začelo izvajati, da so nekako na eni strani tako iz tistih, ki so zadolženi za izdajo gradbenih dovoljenj, ter na drugi strani sami investitorji, je pa do marsikaterih zlorab, pomanjkljivosti prišlo. In tukaj v tej točki bom takoj nekako dal en madež zakaj se je tolikokrat govorilo o dolgotrajnosti postopkov. Ni vedno kriv zakon in tudi niso vedno krivi uradniki, ki sodelujejo v procesu gradbenega dovoljenja. Marsikdaj in v večini primerov, predvsem tistih odmevnih, tudi v javnosti, se je dogajalo predvsem zapleti pri nepravočasni izdaji raznih soglasij, ki kot poznamo vodna soglasja, spomeniška in podobno. In to se velikokrat pozablja. Da ne bom govoril tudi o samih vlogah iz strani investitorjev, ki preprosto niso bile popolne vloge in to se marsikdaj zanemarja. In še enkrat. Kako je dober zakon, v tem primeru gradbeni zakon, se bo izkazalo v njegovem izvajanju, v 58-ih upravnih enotah po Sloveniji in Ministrstvu za okolje, za katero vemo, da izdaja gradbeno dovoljenje za objekte državnega pomena. In seveda z zanimanjem bomo to tudi spremljali. Kar se mene osebno tiče in se bom pridružil razpravi prvega razpravljalca danes, tudi sam moram priznati, da sem zelo kritičen v enem delu, kar se tiče navezavi na tega zakona in to je komunalni prispevek. Dejstvo je, da jaz sem, sam sem bil v preteklem obdobju, ko smo ta gradbeni zakon, ki je sedaj nekako označen, da je bil slab, hvaležen koalicijskemu partnerju, ki je pomagal, da že takrat komunalni prispevek smo uspeli zagotoviti, da je plačan pred izdajo gradbenega dovoljenja. Jaz verjamem, da snovalci tega zakona, tudi dobronamernost, da nekako s tem komunalnim prispevkom ni možno kakršnihkoli zlorab in spoštovani minister, ki ste potem tudi v tej obrazložitvi navedel, da je toliko nekih varovalk, da skoraj ni možno, da ne pride do plačila, sem kar skeptičen. Kajti v kolikor pred izdajo gradbenega dovoljenja ni plačan komunalni prispevek, potem se katerikoli investitor tega zaveda, da preprosto mora določena sredstva nameniti občini. Zakaj to poudarjam?

144. TRAK: (MK) – 20.55

(nadaljevanje) Predvsem zaradi tega, kajti v mestnih občinah, če smo realni se zavedamo, da že sedaj so marsikatere zlorabe kljub temu, da je sedanja veljavna določba precizira in zavezuje plačilo komunalnega prispevka, vendar se zavedamo in smo seznanjeni, da v marsikaterem primeru tudi upravne enote izdajo gradbeno dovoljenje pred plačilo komunalnega prispevka, ampak to je druga zgodba. Občine imajo možnost, da se skupaj z investitorjem dogovorijo na neko sporazumno obliko ali večkratnega odloga plačila in nekako s tako izjavo potem pred upravnim organom posredujejo, da vseeno le ta izda gradbeno dovoljenje. Vendar se v marsikaterem primeru izkaže, da preprosto tisti, ki nekako je pridobil gradbeno dovoljenje občino tako ali drugače zlorabi. Jaz govorim bolj za mestne občine, tam pač bolj poznam. Verjamem, da v manjših občinah, da načeloma tega problema ni. V mestnih občinah, pa še enkrat in zaradi tega sem tudi dosti seznanjen, da mestne občine, Združenje mestnih občin so nekako zelo apelirale, da se komunalni prispevek ohrani v taki obliki kot je, se pravi pred izdajo gradbenega dovoljenja, zato se zelo strinjam z razpravljavci, ki so nekako temu namenili recimo temu posebno besedo.
Kar se tiče samega zakona pa bodimo si odkriti, dejstvo je, da odkar je gradbena zakonodaja je vedno veljalo in tudi v tem primeru, ki ga imamo pred seboj, imamo dva različna interesa, in sicer interes združenja arhitektov in na drugi strani združenje inženirjev in tehnikov. In dejstvo je, da v procesu tako imenovane gradnje ali recimo temu projektiranja se ta dva interesa kakorkoli izredno nasprotujeta in želita imeti en ali drugi neko prevladujočo vlogo. Sam bi si želel, da obe zbornici nekako nista neka nasprotnika, ampak da resnično delujeta v interesu investitorjev uporabnikov, kakorkoli in tudi v končni fazi uradnikov, ki pač sodelujejo v procesu gradbenega dovoljenja. Še enkrat bi rad poudaril, da velikokrat se dela nekoliko krivica uradnikom, ki delujejo v teh procesih, kajti oni so več ali manj, imajo neko omejenost glede procesov, če jih investitorji ali pooblaščenci investitorjev tudi na nek način nekako zlorabljajo, predvsem v kontekstu, ki zavajajo s svojimi vlogami, kljub temu, da se zavedajo in dobro poznajo recimo temu OPPN ali pa OPN in vse te elemente, ki so potrebni za samo izdajo gradbenega dovoljenja. S tem zakonom, ki je pred nami jaz srčno upam in nekako bi se kar navezal na kolega poslanca, ki je rekel, to je nadgradnja obstoječega. Se strinjam. Sem za vsako kakršnokoli nadgradnjo, ki gre v smeri izboljšave, predvsem v kontekstu, da se gre nasproti investitorjem, ampak žal se dogaja, da imamo tudi na strani investitorjev osebe, najsibo to pravne ali fizične, ki pa tudi v teh postopkih želijo marsikaj zlorabiti in tukaj so težave in problemi, da potem pridemo tudi do teh tako imenovanih statističnih podatkov, da je en proces gradbenega dovoljenja v povprečju v Sloveniji 150 do 200 dni karkoli. Ampak bodimo si spet odkriti, odvisno kakšni pripadi posameznih vlog so na posameznih upravnih enotah. To se pravi ni tako enoznačno, da sedaj se pa zgolj samo z nekim boljšim osnutkom, predlogom ali samim zakonom bo pa vse generalno izboljšalo. Moram priznati, da sem na določenih točkah malce skeptičen.
In se bom še enkrat vrnil, kar se tiče tega komunalnega prispevka. Tukaj moram priznati, da nekoliko sem razočaran, da v tem 54. členu, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja preprosto ni navedeno, čeprav

145. TRAK: (SB) – 21.00

(nadaljevanje) spoštovani minister ste omenil navezo na drug zakon, ampak zanimivo v tem 54. členu je plačilo za degradacijo in uzurpacijo, se pravi legalizacijo črnih gradenj in ne razumem zakaj se tudi tukaj zelo jasno ni eksplicitno navedlo za ta tako imenovani komunalni prispevek, ki je izrednega pomena za mestne občine. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomić. Prosim, če se izklopite.
Izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala za besedo, podpredsednik.
Bilo je kar nekaj že hude krvi tukaj tudi pri tej obravnavi gradbenega zakona, kar ni čudno, ker vsakič dobimo nekaj podtaknjencev in jaz se strinjam s kolego Židanom, da je ta zakon kompromitiran zdaj v tem trenutku že in potencialno koruptiven, jasno pa je, da so druge inštance, ki bodo to ugotavljale. Dobro je, da smo dosegli vendarle, da se javni natečaji ne ukinejo, pa nevladne organizacije pa javnost ohranjajo približno iste možnosti za sodelovanje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in minister za okolje sam ne bo imel več možnosti izdajati gradbeno dovoljenje. Na kaj bi rada opozorila je, da je hud problem po našem mnenju tudi ta, da je minister tako rekoč razpustil kompletno pravno službo v Ministrstvu za okolje in prostor in ti ljudje so že pripravljali ta gradbeni zakon in bili so usposobljeni, ekipa je bila specializirana za pripravo zakonodaje, vendar zdaj preko javnih naročil za naš skupni davkoplačevalski denar kot kolega Doblekar rad reče, ampak očitno po aferi glupi davki vam do tega ni prav nič, naročate in outsursate te zakone.
In zakaj pravim, da je kompromitiran in potencialno koruptiven? Zato, ker ste pogodbo podpisali z Domnom Nefatom, ki je ravno tako odvetnik poslanca, ki si želi legalizirati gradnjo in tudi ta isti poslanec zagotavlja tisti en glas, ki tej koaliciji omogoča, da vlada in ostaja. Mi veliko beremo veste, minister, in imamo tudi kar precej dokumentov, tako da prej ste rekli kaj je naše delo. Presneto dobro vemo kaj je naše delo in ga opravljamo zelo vestno.
V 142. členu se NVO in vsem ostalim pravnim fizičnim osebam onemogoča pritožba na gradbeno dovoljenje in sodelovanje v postopkih v pravnem sporu v primeru gradbenega dovoljenja z izredno visokimi taksami, do sedaj je taksa za pritožbo znašala 18,10 evrov in to gre za splošno takso po tarifni številki 2 iz Zakona o upravnih taksah. Zvišanje na podlagi tega gradbenega zakona pa je kar 55-kratno povečanje brez obrazložitve razlogov takšnega početja, to pa je v nasprotju z obljubami vas minister, če naj vas citiram, v prvi obravnavi ste rekli: »Naj uvodoma tudi podčrtam, da se morebiti izognemo razpravam v prihodnje, da smo z nevladnimi organizacijami dosegli dogovor glede stranske udeležbe v teh gradbenih postopkih zlasti pri izdaji integralnega gradbenega dovoljenja in da bomo koaliciji in tudi Državnemu zboru širše predlagali amandmaje, kajti ta tekst nevladnim organizacijam ne priznava statusa stranske udeležbe v postopkih integralnega gradbenega dovoljenja. Vlada bo podprla amandmaje v smislu, da se jim ta status da. Torej, pričakujemo, da se boste držali tega, kar ste povedali, ja, in da boste, ja seveda, podprli tudi amandmaje opozicije.
Zdaj, glede 66. člena, ki ste rekli, da sploh ni bil bistven. 66. člen, pravite, da v tem gradbenem zakonu sploh ni bil bistven, jaz pa trdim, da je bil podtaknjenec, ki smo ga dobili, kar recimo ene pol ure po začetku te seje. Če ni bil bistven, potem mi razložite, zakaj smo kar 7 ur, seja se je začela

146. TRAK: (SC) – 21.05

(nadaljevanje) ob 2 popoldne in do 9 zvečer smo govorili samo o tem 66. členu, zakaj? Potem pa smo gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora sprejeli oziroma vse tiste amandmaje ste si izglasovali v eni sami uri. Sedaj znova se bom dotaknila teh vaših javnih naročil in »outsourcinga« kajti medtem, ko zaradi covida vaši zaposleni morajo delati od doma, nekateri pa so deležni ukinjanje njihovih delovnih mest…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica Tomić, trenutek prosim pozornosti.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Gospod predsedujoč, Jože Tanko tukaj smo prej poslušali, ko vas ni bilo. Recimo poslanca Doblekarja, ki je govoril vse sorte tudi to, da mi afne guncamo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Če ste toliko vljudni samo da povem, kar mislim, prosim.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Prosim, ne vtikajte se v mojo razpravo, ker je to razprava o zakonu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Nič se ne vtikam samo, da opozorim. Poglejte, predsedujoči ima po Poslovniku pravico, da poseže in intervenira.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Pobrali ste mi pol minute, predsedujoči.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Vam bomo dodali, nič ne skrbite, če bo treba.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica)Poglejte tukaj sedimo ob…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Trenutek prosim, da ne bomo, potem komplicirali.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): ob ministru, ki bi moral odstopiti, če bi imel kaj obraza…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Tukaj govorimo o 5. členu in amandmaju k 5. členu…

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): … ne pa, da nam govori kaj je naše delo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …/medsebojno pogovarjanje/ / nerazumljivo/

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ali vam ni nerodno predsedujoči? Jaz razpravljam.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica, še enkrat vam povem. Danes imamo razpravo in prej vam je bilo tudi prebrano, da prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev. Trenutno razpravljamo o 5. členu, ki govori o gradnji z gradbenim dovoljenjem in prijavo z začetka gradnje in vložen je k temu amandma za dodatek enega odstavka. Predlagam, da se držite vsebine tega, kar je vloženo in kar je točka dnevnega reda ta hip. 60. člen niti amandmiran ni. Nima nobenega smisla splošna razprava je bila in je bila opravljena na 25. seji sedaj govorite vi o vsem. Vsem tudi v naprej predlagam, da se osredotočite na tisto, kar je predmet diskusije to se pravi člen in vložen amandma. Govorimo o detajlih, s katerimi opravljamo besedilo zakona. Prekinil sem razprav Violeti Tomić. Imate besedo in lahko nadaljujete. / medsebojno pogovarjanje/ Boste dobil, ko bo končala z razpravo.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Gospod predsedujoči, vzeli ste mi minuto moje kratko umirjene razprave.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Dobite, bomo vam podaljšali čas.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Vmes ste prekinili sicer uro, vendar je to po moji sodbi nedostojno.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Vam bomo podaljšali čas samo držite se teme.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ali lahko jaz govorim brez, da govorite vzporedno z menoj. To počnejo otroci, kadar se grdo obnašajo in potem te prisilijo, da govorite bolj na glas…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica, izrekam vam opomin.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): …in izpade, da si grozen. Se pravi, ta zakon krha tudi določbe glede ugotavljanja skladnosti predlaganih gradenj s prostorskimi akti. Zakon je namreč soglasje ukinil in namesto njih uvedel mnenja, ki pa so za pristojni upravni organ za gradbene zadeve praviloma podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Skratka, vedno pri začetku razlage amandmajev imamo širšo razpravo tako je bilo vedno do sedaj in tako so vsi poslanci danes ta večer razpravljali o tej točki. Skratka, glavni problem, ki smo se soočili z njim pa je bil kdo bo vodil projekte za stavbe. Arhitekti naj bi vodili projekte za stavbe, gradbeni inženirji pa projekte za linijske infrastrukture kot so ceste, viadukti, tuneli in tako naprej. elektro inženirji pa vodijo projekte izgradnje električne infrastrukture na primer daljnovodov sedaj pa se bo to dereguliralo in bo lahko projekt vodil kdorkoli seveda v glavnem gradbeni inženir lastnik firme, ki bo pod pretvezo enakopravnosti strok bodo lahko direktorji nekih velikih projektantskih podjetij dobro povezani z vladajočo politiko sebe pisali kot vodje projektov. Skratka, problem je tudi člen, ki govori o prevladi drugih koristi nad koristijo varovanja okolja…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica, 5. člen je odprt in amandma k 5. členu.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): skratka, mnogo spornih projektov. Ni bilo mogoče izvesti, ker je interes varovanja…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica, še enkrat bom prebral za razpravo za magnetogram v naprej kaj določa 5. člen. 5. člen gradnja z gradbenim dovoljenjem in prijavo začetka gradnje.

147. TRAK: (NM) – 21.10

(nadaljevanje) Prvi odstavek, pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje sta pogoj za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta ter za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji, sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot meter. Drugi odstavek, ne glede na prejšnji odstavek za spremembo namembnosti objekta ni treba prijaviti začetka gradnje. Tretji odstavek, ne glede na prvi odstavek tega člena se rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabarit in namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo in se z deli začne najpozneje v 3 mesecih po naravni ali drugi nesreči, izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje. Četrti odstavek, ne glede na prvi odstavek tega člena lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če gre za objekt z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presojo sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Peti odstavek, ne glede na prvi odstavek tega člena za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna. In amandma k temu, ki so ga vložili LMŠ, SD, Levica, torej tudi vaša poslanska skupina, SAB in nepovezani, je pa naslednji. Na koncu prvega odstavka 5. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če prijava začetka gradnje ne vsebuje katerekoli izmed zahtevanih podatkov ali dokumentacije iz 76. člena tega zakona, se šteje, kot da prijava začetka gradnje ni bila podana.« In to je predmet razprave poslancev ta trenutek. Ko bomo dali naslednji člen v razpravo, bomo govorili o naslednjih členih in o naslednjem detajlu.
Izvolite, imate besedo, lahko nadaljujete.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala, gospod Jože Tanko.
Vidim, da imate strašansko potrebo razpravljati. Drugič se tja usedite in se prijavite. Mene grobo prekinjate po vsaki besedi…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Tako da se odrekam razpravi…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Drugi opomin.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): … ko vi predsedujete temu Državnemu zboru, ker se obnašate popolnoma neprimerno, primitivno, žaljivo in nesramno. Vtikate se v razprave poslancev, kar je…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolegica, nimate več besede.
Postopkovno, dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala za besedo, predsedujoči.
Glejte, vsak predsedujoči ima nek svoj stil predsedovanja. To ne velja samo za slovenski parlament, velja za vse parlamente. Verjetno predhodno niste spremljali to razpravo, preden ste prišli v dvorano. Predsedujoči odbora, član vaše stranke je prosil, da se dovoli neka širina razprave. In vsi so tako razpravljali, zlasti člani stranke, iz katere vi prihajate. Jaz nisem advokat Violete Tomić, ampak v konkretnem primeru delate krivico. Vsi pred njo so šli v širino, celo pretirano v širino. Kolega Doblekar je govoril o SD, čeprav to takrat ni bilo iz kvote SD. Zato menim, da bi enake vatle morali imeti. To je moj postopkovni predlog, enake vatle glede tega. Če se je razprava začela tako, da je bila dovoljena neka širina, naj se dovoli do konca. Sam bom pa razpravljal o gradbenem zakoniku, ne o vsem naokoli. In se bom probal držat členov, ki so amandmirani.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa za opozorilo.
Spremljal sem razpravo. Kar zadeva poslovnik in navodilo, ki je bilo prebrano, razprava ne poteka tako, kot je poslovniško določeno, kar najbrž sami več kot dobro veste, več kot dobro veste. In splošno razpravo ste imeli na odboru. Poslanskih stališč zaradi tega ni moglo biti. In kolegica vam je to prebrala. Kar je ona dopustila, je njen problem. Jaz bom se držal tistega, kar je napisano v navodilu in tudi v poslovniku.
Nadaljujemo z razpravo. Dr. Franc Trček, imate besedo.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala za besedo.
Zgolj ena opomba, preden se vrnem k amandmaju. Prej ste zlasti člani koalicije oziroma zlasti SDS govorili, da je to strokovni zakon. Vsak zakon v 21. stoletju naj bi bil strokovni, sočasno je pa seveda vsak zakon tudi političen, mi smo politiki. Uradno se od 1. novembra 1994 ukvarjam s politikami prostora. Takrat sem se zaposlil.

148. TRAK: (TB) – 21.15

(nadaljevanje) Danes sem to zjutraj študentom arhitekture v Mariboru predaval, ali veste. Politično in strokovno v 21. stoletju ni izključujoče, mora bit dopolnjujoče in tako bi tudi politiki morali razumet interese ali kot je Bojan rekel, čustva na eni strani inženirske stroke, na drugi arhitekturne. Seveda oni svoje legitimne interese hočejo vsilit v neko zakonodajo, mi moramo bit pa toliko pametni, da jih razumemo in da gremo onkraj interesov enih in drugih, ker so potrebni in eni in drugi, pa še krajinski arhitekti, arhitektke, pa vodarji in še kdo naprej.
Zdaj, če se dotaknem samo 5. člena, predsedujoči, v bistvu se zahvaljujem, da ste mi olajšali delo, saj ste vse prebrali. Gre zgolj za to, da, ko se dela prijava, da pač vse, kaj mora pri »reguli« bit, je noter, če ni, kot smo lepo zapisali, se šteje, kot da prijava začetka gradnje ni bila podana in tudi, kot je kolega Andrej zelo lepo povedal, ali veste, mi imamo te postopke, to je v bistvu proces »civiliziranja«, ali veste, je prostorska zakonodaja, to je srčika demokracije. Ali veste, pri nas si prevečkrat demokracijo predstavljamo, kaj ti meni in to je ravno taka materija, ko se moramo naučit sobivat eni z drugim, ne kot sloni si hodit po ušesih, kar se prepogosto dogaja v Državnem zboru in zaradi tega je treba vse postopke izpeljat. To, da jih bomo mal premikal levo, desno, se bojim, da bomo dobil kvečjemu kake bodoče predsednike, podpredsednik Državnega zbora – ne leti na tebe, Jože -, ki bojo črnograditelji. To pa verjetno ni cilj te zakonodaje, zato tudi predlagamo ta amandma.
Se bom oglasil pri drugih še, hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Rudi Medved, izvolite.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Hvala lepa, podpredsednik.
Seveda bom razpravljal o 5. členu, ki govori o prijavi začetka gradnje in na to je vezano tudi plačilo komunalnega prispevka. In, ravno tu se mi zdi, gospod minister, da ne glede na vse strokovne kompetence, Ministrstvo za okolje in prostor, da vendarle ostajajo neke stvari nedorečene. Jaz sem govoril z ljudmi na upravnih enotah, govoril z ljudmi na občinah in moram reči, da si nihče ni znal prav natančno razložiti, kako bo s tem plačilom komunalnega prispevka, oziroma, kaj se bo zgodilo, če ga nekdo pač ne bo plačal in bo začel graditi. / nerazumljivo/ smo slišali, kajne, o veliki strokovni usposobljenosti ljudi na Ministrstvu za okolje in prostor, v kar ne dvomim, - ne dvomim -, mi je pa zanimivo, zakaj je bilo potem pri pisanju tega zakona treba najeti še neko odvetniško družbo in tudi zanima me, o tem pa je bilo govora že tudi danes, ali je služba za sistem okolja in prostora pripravljala ta zakon oziroma ali je bila sredi tega pisanja res tudi razformirana. In minister, vi ste rekli, da zakon ni kompromitiran. Ampak, seveda, zdaj, ko se v javnosti pojavijo takšne informacije, kot so se v zvezi s tem zakonom in sumi nekega koruptivnega pisanja tega zakona, je že iz osnove popolnoma jasno, da je kompromitiran. Vi, gospod minister, pa niste odreagirali, ko so te zadeve na ta način prišle v javnost. Niste takoj odreagirali. Šele danes smo lahko prebrali, torej na sam dan obravnave tega zakona, da je ministrstvo…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Kolega Medved, prosim, če se osredotočite na amandma…

RUDI MEDVED (PS LMŠ): Vem… Se, takoj se vračam…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: …K temu členu, prosim.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): …Gospod predsednik, takoj se vračam k 5. členu, ampak to je povezano…

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ni povezano.

RUDI MEDVED (PS LMŠ): …Tudi s tem 5. členom, ker govorim o tem, da so stvari nedorečene, čeprav so jih

149. TRAK: (MK) – 21.20

(nadaljevanje) pripravljale tako strokovne službe na Ministrstvu za okolje in prostor kot tudi najeta odvetniška pisarna, pa še vedno nismo prišli do rezultata, ki bi zadovoljil. Jaz poudarjam še enkrat, ne nas poslance tukaj, občine, upravne enote, investitorje, predvsem pa seveda tiste, ki komunalni prispevek morajo plačevati in tiste, ki so do njega upravičeni in tukaj pač prihaja do razhajanj, zato opozarjam na ta strokovni del spoštovani podpredsednik in na to, da je vendarle takšen tim pisal ta zakon celo z najetimi ljudmi od zunaj. Zato vas minister jaz zdaj še enkrat sprašujem, zakaj je v 91. členu, ko govori o inšpekcijskih ukrepih v zvezi s prijavo začetka gradnje in izpolnjevanjem bistvenih zahtev, zakaj je tam zapisano, da se gradnja za katero je predpisana prijava začetka gradnje izvaja brez prijave ali ker prijava ne vsebuje podatkov in dokumentacij 76. člena tega zakona, razen potrdila iz četrte alineje prvega odstavka 76. člena tega zakona. Ta četrta alineja je pa jasna, potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če tako določa zakon, ki ureja prostor. Lahko povezujemo zdaj Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora, gledamo en zakon, pa gledamo drugi zakon. Ampak kaj se zgodi, če komunalni prispevek ob začetku gradnje ne bo plačan. Čisto preprosto, kdo bo tega investitorja, ki bo začel graditi in ni plačal komunalnega prispevka prisilil in na kakšen način, da ga bo plačal. To me zanima, kaj če ne bo plačan, saj državljani imajo tudi že zgled, recimo, saj tudi celo minister ne plača komunalnega prispevka, pa začne graditi. Če lahko minister bomo pa še mi, karikiram namerno, ampak zato vas ponovno sprašujem, ker kot sem rekel, na upravnih enotah in na občinah si na to vprašanje ne znajo odgovoriti. Zato smo mi še dodatno varovalko predlagali s tem amandmajem k 5. členu. Zelo dobronamerno in na podlagi tega, kar smo lahko slišali, če tako rečem na terenu.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanci, da ne bo nesporazuma. Komunalni prispevek je treba plačati in obveznost tega plačila nikoli, kako bi rekel, ne zapade v tem smislu, da ni treba več. Tudi, če nekdo začne graditi in komunalnega prispevka ne plača, ga mora plačati, občina je na podlagi ZUreP, seveda ker gre za prispevek, prihodek občine to dolžna nadzirati skozi svoje inšpekcijske službe in vsi, ki omogočijo priključitev objekta na komunalno infrastrukturo brez plačanega komunalnega prispevka, so sankcionirani v skladu z ZUreP, to se pravi z Zakonom o urejanju prostora, zato spoštovani poslanci je treba oba zakona brati v celoti. Kar se komunalnega prispevka tiče je glavna regula oziroma regulacija v okviru ZUreP. In še enkrat, če nekdo začne graditi, nekdo začne graditi tudi na črno brez gradbenega dovoljenja, tako da varovalka, da mora biti komunalni prispevek plačan, lahko pride do črne gradnje, pa tudi ni, ampak komunalni prispevek tudi, če je črna gradnja je treba plačati, ker gre za priključitev na komunalno seveda ob legalizaciji. Tako, da želim samo poudariti, da je to poskrbljeno in ni možno, razen seveda ob nespoštovanju zakonodaje, za kar pa imamo nadzor in ta primer se nadzira skozi občinsko inšpekcijo. Skratka ni luknje, ni špranje, kjer bi se lahko nekdo legalno izognil tega plačila. Ni. Če ga vi najdete, mi prosim povejte, mi smo koncipirali zakon, da te špranje ni in zato je treba komunalni prispevek plačati, preden se začne graditi. Še več, komunalni prispevek je treba plačati pred gradbenim dovoljenjem, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dokler ni vzpostavljena eGraditev.

150. TRAK: (ŠZ) – 21.25

(nadaljevanje). To se pravi po tem, ko bo eGraditev, bo portal te e-graditve onemogočal, da bi bila pravzaprav izdana prijava gradnje, brez da bi bil plačan komunalni prispevek, ker ne bo, saj veste kako je, ko vtipkavate v aplikacijo nekaj, vas ne spusti naprej, če nekaj na odkljukate, odtipkate. In tako je to koncipirano. Tako, da naj vas pomirim spoštovani poslanec, ne bo možno legalno priključiti objekta na komunalno infrastrukturo brezplačnega komunalnega prispevka, ne bo možno graditi brez plačanega komunalnega prispevka. To sledimo skozi zakon in jaz verjamem, da smo to naredili. Mogoče samo še eno stvar glede teh reorganizacij na ministrstvu. Jaz verjamem, sploh pa bivši minister za javno upravo, da mi lahko pritrdite, da je organizacija na ministrstvu stvar vodstva in stvar, torej tistih ki vodimo ministrstvo z namenom, da organiziramo delo učinkovito. Prej, preden sem prišel je bilo organizirano delo na ministrstvu tako, da smo imeli direktorat za graditev, prostor in stanovanja, oddelek, neko službo za pravne zadeve v zvezi z gradnjo je bila pa v, pravzaprav kot na ministrstvu, na neki ravni izven tega direktorata. To se mi je zdelo neracionalno, neoptimalno za pripravo zakonodaje, ker je prav, da sistemci, ki pišejo zakon oziroma sodelujejo pri zakonu, sodelujejo tudi s tistimi, ki ga izvajajo in izdajajo gradbena dovoljenja na direktoratu za graditev in prostor. Zato smo to reorganiziral, ljudje so pa isti in so ostali, razen tisti, ki so šli v penzijo, da so seveda pomagali pri pripravi tega zakona. Torej, ta družba, ki jo omenjate je za svoja dela dobila plačila, kakor sem dobil podatke v teh približno šest tisoč evrov. Potem veste koliko je lahko sodelovala pri pripravi tega zakona in Zakonu o urejanju prostora. Tako, da ta zakon smo pripravili na ministrstvu brez kakršnihkoli vplivov, kakršnihkoli interesov zunaj.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Repliko imate. Dobro. Bom najprej sprožil prijavo, potem pa bom oziroma replika Edvard Paulič. Izvolite.

EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Zdaj, jaz sem v svoji razpravi izpostavil kar nekaj dejstev za katere menim, da jih minister ni razumel. Treba je povedati, da je minister zelo korektno pred samo obravnavo tega zakona predstavil gradbeni zakon vsem poslanskim skupinam, tudi naši in na tej predstavitvi ste minister povedali, da je bil zakon usklajen tako z občinami, kot ostalimi deležniki in ste zatrdili, da bo potrebno komunalni prispevek plačati ob prijavi gradnje. Mi smo vam to takrat verjeli, potem ko smo šli pa detajlno pogledati predlog zakona, se je pa izkazalo, da temu ni tako. In glede na to, kot je zakon danes napisan, bo komunalni prispevek treba plačati, ampak šele ob oddajali vloge za uporabno dovoljenje. To zakon eksplicitno navaja, da je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja plačan komunalni prispevek. Dejstvo pa je, da v kolikor investitor, ko bo priglasil gradnjo, ne bo dal potrdila o plačilu komunalnega prispevka, upravna enota nima vzvoda, da ga pozove po dopolnitvi, kot tudi inšpektor v skladu z vašim predlogom nima nobenega pooblastila, da bi takšno gradnjo zaustavil. Zato še enkrat predlagam, da še enkrat preverite določila tega zakona in predlagam, da sprejmete naš amandma, ki to anomalijo odpravlja.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika Violeta Tomić.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Minister, mene pa zanima kako so lahko v tej odvetniški pisarni sodelovali z deležniki in seveda je popolna neresnica, ki jo navajate, niste jim plačali šest tisoč evrov, ampak 22 tisoč 204 evre davkoplačevalskega denarja. Ne zavajajte javnosti.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej bi vas opozoril, da smo pri 5. členu in amandmaju poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Vse kar je bilo treba razčistiti ste lahko predhodno razčistili na matičnem delovnem telesu. Seja je bila, amandmaje ste lahko vlagali, spraševali, splošna razprava je bila opravljena, zato tudi stališč ni in

151. TRAK: (SB) – 21.30

(nadaljevanje) tako naprej. In predlagam, še enkrat, da ne bo zapletov, da se osredotočite na vsebino detajla s katerim se želi popraviti besedilo 5. člena. Sedaj pa sprašujem ali želi še kdo razpravljati o 5. členu in vloženem amandmaju? Vojko Starović. Je še kakšen kandidat? Ni. Vojko Starović, izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav ponovno prisotnim kolegicam in kolegom!
Mi smo tudi podpisali ta amandma k 5. členu in mislim, da je na mestu, ker odpravlja neko anomalijo, ki v praksi ne bo dobro funkcionirala. Mi smo že večkrat in stalno tudi dajemo neke predloge, ki so dosledno zavrnjeni in obravnavani kot zlonamerni. Mislim, da parlament ni prostor, kjer bi lajali eden na drugega, se poniževali in govorili epp vložke stalno vlagali, kar smo danes večkrat slišali, ampak mislim, da je parlament mesto dialoga, da razčistimo zadeve. Zato mislim, da veliko sem investiral v svojem življenju kot direktor in tko naprej tudi kot zasebnik in vem, da so pri teh zadevah težave in mislim, da s tem 5. členom odpravljamo en dvom glede plačila komunalnega prispevka. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo k 5. členu? Nihče več. Potem bomo nadaljevali. Preden nadaljujemo, kolega Starović, imate prav, parlament je mesto dialoga, vendar je ta dialog procesno razdelan v tri faze, se pravi v predhodno obravnavo, prvo obravnavo, drugo obravnavo, tretjo obravnavo in vsaka ima svoja pravila. Tako je napisano, tako so sprejeli naši predhodniki tudi in to izvajamo, če je treba karkoli spremeniti bomo pa spremenili.
Nadaljujemo. V razpravo dajem 10. člen ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in Poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Želi kdo besedo? Želi še kdo razen dr. Franca Trčka? Nihče več. Izvolite, dr. Franc Trček, imate besedo.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala za besedo.
Zelo redko se zgodi, da obravnavamo noveliranje nekega zakona, da ne trčiš še ob kakšen zakon. Tukaj obravnavamo neki dvojček / nerazumljivo/ pa gradbeni zakon, ampak v tem 10. členu se pa nanaša zgodba še na Zakon o izenačevanju možnost invalidov, zdi se mi, da je zakon bil sprejet pred desetimi leti in ta zakon veleva odpravo grajenih in tehničnih ovir pri objektih v javni ali jaz bi celo dodal tudi pol javni rabi sociološko in ta rok se izteče konec decembra leta 2025. To bo relativno kmalu. Vemo koliko ovir imamo na tem področju, gre za ljudi z določenim hendikepom, ki so praviloma mobilnostno ovirani in v tem členu dobesedno se dejansko pri inšpekcijskem nadzoru gradbenim inšpektorjem nalaga v bistvu, da pokrivajo tudi to neko področje neke mogoče kar ni nekam za kar potrebujete gradbeno dovoljenje, ampak bo potrebno to urediti. Gre dejansko tudi za nek lakmusov papir kako, pa bom rekel čuteča družba smo do raznih oblik hendikepa, navsezadnje saj vsi mi smo tako ali drugače hendikepirani. Na kratko, za to gre v tem amandmaju k 10. členu, ki ga je podpisalo 43 poslancev in poslank v bistvu celotna upam si trditi demokratična opozicija tudi v sodelovanju z invalidskimi organizacijam in v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic. Toliko na kratko.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želite razpravljati? Violeta Tomić, izvolite.

152. TRAK: (SC) – 21.35

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Naš amandma k 10. členu je neke vrste uskladitev z določbami Zakona o izničevanju možnosti invalidov in odpravlja diskriminacijo, zato kot je prej rekel kolega Trček predlagamo, da bi lahko grebeni inšpektorji opravljali tudi nadzor nad izpolnjevanjem zahtev za odpravo in grajenjem tehničnih ovir. Namreč pri gradnjah, ki se bodo, po tem zakonu dogajale in gradile je treba vedno upoštevati, da lahko človek, ki je gibalno oviran pride nemoteno v prostor, kajti to je pa ja zahteva, ki je nujna in civilizacijska in mislim, da tukaj ni razloga, da bi nasprotovali tudi v koaliciji takšnemu amandmaju, kajti invalidi so vseh barv, vseh sort in mislim, da moramo biti občutljivi do teh najšibkejših členov naše družbe.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Besedo ima minister mag. Andrej Vizjak.
Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Saj tudi smo občutljivi do teh ranljivih skupin in na Ministrstvu za okolje in prostor ocenjujemo, da ta amandma ni potreben, ker to že delamo. Namreč gradbena inšpekcija je že po sedaj veljavnem zakonu pristojna in se odziva na prijave že več let in izvajajo tudi usmerjene akcije. Nadzora objektov z vidika odpravljanja gradbenih ovir na javnih objektih. Takšna akcija je bila izvedena tudi januarja in februarja letos, ko je pogledala 67 objektov, kar izhaja iz poročila inšpekcije opravljenih usmerjenih akcijah. Torej, gradbena inšpekcija to že sedaj izvaja in je za to pristojna in amandma ni potreben.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Replika, dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Očitno minister me ni dobro poslušal. Do leta 2025 po zakonu, ki sem ga omenil je treba to uštimati. Mi ne potrebujemo akcije, mi potrebujemo permanentno, da se to izvaja in pri vsakem zakonu potrebujemo jasnejšo dikcijo in ne vidim kje bi bil ta problem.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri 10. členu? Ne. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na 142. člen ter amandma Poslanski skupin Levica, LMŠ in SD. Želi kdo besedo? Dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala.
Saj ta člen je že razlagala kolegica Violeta pa ste je v bistvu prekinjali. Sedaj nevladne organizacije so sestavni del procesa gradbeno prostorskih dogajanj v neki družbi, če se tako izrazim. Imajo tudi številna znanja, ki jih pogosto včasih niti odločeni resorji nimajo v takšni meri pa ne, zaradi tega, ker bi bil sedaj krivičen do birokratov pogosto niti časa nimajo, da bi se dodatno izobraževali pa tudi naklonjenosti šefov nimajo, če sem odkrit. Sedaj problem, ki ga tukaj srečamo je dejansko, da se brez uskladitve Zakona o pravnih taksah takse za pritožbe zvišujejo od 11 do 55-krat. Lahko bi vam tukaj Aarhuške konvencijo ven vlekel in tako naprej, ampak ta zgodba kaže na neki odnos te Vlade lahko bi neke tvite maršala tvita kot ga nekdo imenuje vlekel ven do civilne družbe, ki je sestavni del politike pa upam si trditi v ožjem ne le v širšem smislu kot me je naučil profesor Bibič, žal že pokojni. Enostavno s tem amandmajem dejansko želimo zgodbo peljati nekam kako je to organizirano v nekih normalnih družbah. Verjetno, kar bo vsem razumljivo, če bi jutri kofe v naši jutranji šank menzi bil pa dajmo neko srednjo vrednost 33-krat višji bi vsi noreli ne glede na to, iz katere partije prihajamo. Ta zakon pa na neki način hoče neko takso tokrat povišano naložiti / nerazumljivo/, sočasno se boste pa delali kako ste prijazni do njih.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Violeta Tomić, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Naj nadaljujem tam, kjer sem bila prej prekinjena.

153. TRAK: (NM) – 21.40

(nadaljevanje) Ministra sem opozorila na njegove obljube iz prve obravnave, ko je rekel, da ste dosegli dogovor z nevladnimi organizacijami. In tukaj vas pozivam, da bi vsem NVO-jem kot tudi vsem ostalim pravnim in fizičnim osebam bila omogočena pritožba na gradbeno dovoljenje in da bi lažje sodelovali v postopkih v upravnem sporu, kajti, kot sem že dejala, do sedaj je taksa za pritožbo znašala 18,10 evra in zvišanje pa na podlagi tega zakona bi bilo kar 55-kratno povečanje brez kakršnihkoli razlag takšnega početja. Edino, kar lahko si razumemo iz tega, je, da zakon skuša preprečit, da bi nevladniki in civilna družba kakorkoli vplivali na odločitev, ko se odločite nekje gradit. Zdaj naj vas tudi spomnim na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi, ki ima pač svojo številko, na upoštevanje cilja Aarhuške konvencije, ki jo je Franjo že omenjal, je potrebno zadevni javnosti v okoljskih zadevah omogočiti širok dostop do pravnega varstva. In ta Gradbeni zakon nastaja na Ministrstvu za okolje in prostor, ki mora v prvi vrsti skrbeti za okolje. In seveda tukaj v sodelovanju z vsemi civilno družbenimi organizacijami, ki skrbijo za okolje, lahko delate, kajti zelo pomembno je, da se ne onemogoča raznoraznim nevladnim organizacijami pač vpogled v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj recimo za okoljsko potencialno sporne in moteče objekte, kot so na primer bioplinarne, daljnovodi, ceste in številni drugi moteči objekti. S postavitvijo takse tako visoko, da njihovo plačilo za večino prebivalstva, tudi teh organizacij, ki deluje na neprofitni osnovi, se onemogoča tudi uveljavljanje pravice do uporabe pravnih sredstev, ki je navedeno v 25. členu Ustave. Zato seveda ta amandma mislimo, da je nujno sprejeti, kajti tudi opravlja neko ustavno sporno določbo.
Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Vizjak. Minister, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej glejte, jaz stojim za svojimi besedami, kar sem povedal. In tudi res je, da smo se uskladili z nevladnimi organizacijami, da bomo v Gradbenem zakonu uredili status stranskega udeleženca, tako kot smo to uredili v Zakonu o varstvu okolja. Tam smo dosegli dogovor in dogovor je tudi bil, da se enaka ureditev naredi tudi v Gradbenem zakonu v okviru integralnih postopkov, namreč tam je združena gradnja in presoja vplivov na okolje z izdajo okoljevarstvenega soglasja v en postopek. Ker gre torej tudi za okoljski postopek v okviru gradbenega postopka, smo se dogovorili, da bodo ista načela veljala za nevladne organizacije tam in tu. In to smo tudi izpolnili, ker je koalicija predlagala zakon, vlada je dala soglasje in to smo naredili, to smo v celoti izpolnili. To je prva stvar, ki jo želim povedat. Druga stvar, ki jo želim povedati, je, mi želimo s spreminjanjem taks na nek način preprečit zlorabo inštituta pritožbe. V kolikor je pa pritožba upravičena in tožba dobljena, je vlagatelju, tudi nevladni organizaciji taksa povrnjena in jo dobi nazaj in je torej nič ne stane pritožba, v kolikor je seveda njihova intervencija bila uspešna, ne glede koliko znesek znaša. In tretja stvar, ki jo želim povedat in je zelo pomembna, je, da od vseh teh desetine in desetine nevladnih organizacij je doslej sodelovalo v integralnih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja zgolj 5 nevladnih organizacij, zgolj 5. Lahko vam jih naštejem, katerih 5. In to v 7 postopkih. Nekaj desetin postopkov zaključenih in teh, ki so v teku, nevladnih organizacij sploh ni notri. Hočem vam povedati, da delate iz muhe slona. Te nevladne organizacije, ki želijo, so notri, imajo zagotovljen dostop, pravzaprav pa to zelo malo Sloveniji koristijo.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Dr. Franc Trček, izvolite.

DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja zdaj, če moj cinični odgovor bi bil, potem ste še prenizko to nastavili. Potem bi morali dati na 550-krat, ampak ja, ne delam iz muhe slona. Saj vemo na področju, kdo so ljudje, ki nagajajo, so pa tudi številni, pa zlasti kaki tudi mlajši izobraženi, ki na nekih minimalcih

154. TRAK: (MK) – 21.45

(nadaljevanje) životarijo v teh organizacijah, ki pa hočejo tvorno prispevati navsezadnje procesu civiliziranja in dvigu tudi prostorske kulture v Republiki Sloveniji, v bistvu o tem govorim in tam stopate na nek način na vrat, če se tako izrazim.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Violeta Tomić, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Glejte, seveda ne delamo iz muhe slona, slon je že tukaj. Problem ni majhen, je velik, nevladne organizacije delajo prostovoljno, delajo z lastnimi prispevki, z donacijami in seveda, če postavite takso, ki ima vnaprej jasen odvračilni učinek, da se sploh ne bi lotili postopka kakršnekoli pritožbe potem je to velik problem in bom rekla je kar slon, zato tudi smo predlagali ta amandma, da takse ne bi imele odvračilnega učinka. Hvala.

PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, v četrtek 18. novembra v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Zdaj pa predlagam, ker je samo 10 minut časa in je na vrsti Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in je vloženih tudi precej amandmajev, če bi začeli z zakonom jutri, da ne bi zdaj teh 10 minut koristili, pa potem prekinjali. Mislim, da bi bilo smiselno, da ga obdelamo v paketu. Bi bilo v redu, jutri ob 9. uri se začenja seja? Se strinjate? Ministrica se strinjate tudi vi? Dobro. Hvala lepa. Potem prekinjam 27. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri, 18. novembra ob 9. uri. Vsem želim lep večer in srečno pot domov.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. NOVEMBRA 2021 OB 21.48.)