Evidenca zapisa seje (v pregledu)

Polni naziv telesa - št. in vrsta seje
Državni zbor - 26. Redna
Datum zasedanja
22. 10. 2021
Vsebina zapisa seje (v pregledu)

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
nadaljevanje 26. seje

(22. oktober 2021)


Sejo so vodili predsednik Igor Zorčič in podpredsedniki Tina Heferle, Branko Simonovič in Jože Tanko.
Seja se je začela ob 9.59 uri.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 26. seje Državnega zbora.
Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Igor Zorčič, mag. Alenka Brautšek, gospod Željko Cigler, gospa Tadeja Šuštar Zalar do 13. ure, gospod Aleksander Reberšek, gospa Iva Dimic od 11. do 13. ure, mag. Bojana Muršič, gospod Nik Prebil, gospod Jožef Horvat, gospod Samo Bevk od 12. ure dalje, gospod Soniboj Knežak in gospod Aljaž Kovačič.
Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom pa je skupina 43. poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Janjo Sluga zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru za finance, mag. Andreju Širclju. Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Poglavitni cilj tega zakona, se pravi, Zakona o igrah na srečo je, da se poenoti pravni okvir prirejanja iger na srečo s pravom Evropske unije, hkrati pa se tudi nagradi pravni okvir, ki bo zagotavljal, da se bodo te igre prirejale v urejenem okolju, še posebej pomembno bo pri tem varstvo potrošnikov, preprečevanja pranja denarja in boj proti goljufijam. Predlog zakona je dobil soglasje Evropske komisije glede ustreznosti oziroma usklajenosti z evropskim pravnim redom. Naj vam na kratko povem glavne značilnosti. Pravni okvir bo omogočil bolj transparenten način dodeljevanja koncesij za trajno prirejanje klasičnih in posebnih iger na srečo, uvaja se inštitut javnega razpisa, Vlada ga bo izvajala najmanj trikrat letno. To seveda pomeni, da se bodo koncesije dodeljevale na podlagi kriterijev, na podlagi meril, ki so določeni v zakonu, in ki upoštevajo stanje na trgu in dejansko tudi to koliko koncesij oziroma koliko igralnic ali igralnih salonov je na določenem območju. Hkrati se odpravlja tako imenovani duopolni sistem kjer danes prirejata trajno klasične igre na srečo dva prireditelja, v zakonu je možnost, da se dodeli dovoljenja oziroma koncesije, pogoje za pridobitev koncesije za pet, največ pet prirediteljev, kar z drugimi besedami pomeni, da se povečuje konkurenčnost, hkrati seveda tudi raznovrstnost in hkrati se s tem lahko vpliva tudi na obseg prometa. Hkrati se administrativno poenostavlja igre na srečo, predvsem s tem, ker se odpravlja licence za delo v dejavnostih prirejanja iger na srečo. Zmanjšuje se tudi lastništvo za delniške družbe na 25 % plus eno delnico oziroma, če govorimo o družbah z omejeno odgovornostjo, 51 odstotkov v poslovnem deležu, govorim seveda o lastništvu države. S tem odpiramo predvsem v okviru delniških družb možnost večjih strateških pridobitev, strateških partnerjev, ki bodo imeli izdelano vizijo poslovanja in zagotavljanje tudi večje konkurenčnosti.
Glede na dejstvo, da zakon do zdaj ni predpisoval stopnje koncesijske dajatve oziroma ni predpisoval najnižjih stopenj koncesijske

2. TRAK: (VP) 10.05

(nadaljevanje) dajatve, se določi najnižja stopnja koncesije dajatve za trajno prirejanje iger na srečo in prirejanje drugih vrst posebnih iger na srečo v igralnicah v višini 5 % od osnove in za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih v višini 20 % od osnove. Tukaj bi rad tudi glede na razprave v javnosti opozoril, da se odloča minimalna stopnja. Do zdaj ni bila določena, sedaj se pa določa minimalna stopnja, kar z drugimi besedami to ne pomeni avtomatično ta stopnja, ampak je določena samo minimalna, lahko je tudi ta, in seveda to z drugimi besedami pomeni, da zaradi tega ne prihaja do nižjih prihodkov društev, humanitarnih društev, invalidnih društev, skratka vseh, športnih društev, se pravi vseh tistih, ki dejansko tudi participirajo pri prihodkih od iger na srečo. Hkrati se zvišuje še minimalni znesek osnovnega kapitala, ki ga morajo zagotavljati prireditelji posebnih iger na srečo, in zvišuje se tudi najmanjše število igralnih avtomatov, ki morajo biti nameščeni v igralnem salonu. Na novo so opredeljene kršitve. Tukaj je dodatna opredelitev kršitve ugotovljene z odločbo. Še posebej v primeru, če te kršitve niso bile odpravljene, potem se lahko tudi preneha / znak za konec razprave/ s koncesijo oziroma odpravi koncesije.
Ocenjujemo, da bodo predlagane spremembe spodbudile povečanje ponudbe na področju prirejanja iger na srečo. S tem bodo imele pozitivne posledice tako na državni proračun kot, kot sem že omenil, na prihodke oziroma financiranje športnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti. In hkrati bi rad povedal, da je bil ta zakon v javni obravnavi, / znak za konec razprave/ dobili smo številne pripombe, predloge. Delno smo jih upoštevali.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predlagam, da novelo zakona podprete.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Preden nadaljujemo, naj vas samo obvestim, da imamo malce težav s konferenčno-glasovalnim sistemom, se pravi z odštevanjem ure. Tako, da bomo naredili zdajle kratko pavzo in pričnemo sejo ob 10. uri in 20 minut naprej.
Hvala za razumevanje.

(Seja je bila prekinjena ob 10.08.)

3. TRAK: (SC) – 10.20

(Seja se je nadaljevala ob 10.20.)

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Še enkrat, lepo pozdravljeni. Nadaljujemo s sejo.
Na vrsti so stališča poslanskih skupin.
Kot prvi ima besedo gospod Robert Polnar. Predstavil bo stališče Poslanske skupine Desus.
Izvolite.

ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Sistem prirejanja iger na srečo je na slovenskem urejen v zakonu. Namen je, da igre potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, s čimer se preprečujejo različna družbena tveganja oziroma zlorabe in varujejo interesi udeležencev tovrstnih iger. Igre na srečo je mogoče prirejati le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Koncesijska dajatev pa je vir financiranja družbeno koristnih, invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Zakon o igrah na srečo je bil sprejet leta 1995 za tem tudi večkrat noveliran. Vzpostavitev pravnega okvira, ki bo omogoča preglednejši postopek dodeljevanja koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo kakor tudi za prirejanje posebnih iger na srečo je eden glavnih ciljev predlaganih sprememb in dopolnitev veljavnega zakona. Koncesije se bodo podeljevale na podlagi javnega razpisa, odločalo pa se bo na podlagi meril, ki so določena v zakonu. Klasične igre na srečo bo lahko namesto dosedanjih dveh prirejalo največ pet prirediteljev. Predlagana je torej bistvena sprememba poslovnega okolja, ki provocira vprašanje kateri monopolist se je bil kdaj koli pripravljen brez odpora odpovedati svojemu monopolu. Zadeva je še nekoliko bolj specifična, saj gre denimo v primeru Loterije Slovenije za monopolista v državni lasti, ki mnogim notranjim in zunanjim udeležencem zagotavlja ne vprašljive donosne in varne sinekure. Malo drugače je pri Športni loteriji, ki je samo posredno v državni lasti. Omenjeni gospodarski družbi sta edina organizatorja klasičnih iger na srečo v državi. Skupna vrednost njune koncesijske dajatve pa se v obdobju zadnjih šestih poslovnih let se pravi od 2015 do vključno 2020 giblje na intervalu med 20 milijonov in 200 tisoč evrov letno do 25 milijonov in 200 tisoč evrov letno. Za primerjavo. Koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo v enakem obdobju se giblje med 38 in pol milijoni evrov in 41 milijoni evrov leto razen v letu 2020, ko je bil za voljo posledic epidemije registriran izrazit padec na 20 in pol milijonov evrov. Od klasičnih iger na srečo se plačujejo tudi trije različni davki: davek od iger na srečo, davek od srečk in davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. Njihov skupni učinek v zadnjih 6 poslovnih letih je med 21 in pol in 26 milijonov evrov letno. Ali je to dovolj ali pa je tovrstne prihodke mogoče povečati? Monopolista natančneje rečeno duopolista kaj takega kategorično zavračata? Domislila sta strategijo monopolizacije, monopola, ki ni nič drugega kot vsiljevanje miselnega okvira ohranjanja obstoječega stanja ne pa permanentna razprava o posameznih kvalitetah takega ali drugačnega poslovnega modela. Spremeniti ni potrebno ničesar po mnenju duopolistov za voljo treh razlogov, zaradi premajhne velikosti trga, zaradi že tako ali tako preveč zahtevnega načina obdavčitve in za voljo nadpovprečne normiranosti poslovnega področja. Slovenska ureditev prirejanja iger na srečo se v predlaganih spremembah in dopolnitvah usklajuje s pravom Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu. Odpravljena

4. TRAK: (SB) – 10.25

(nadaljevanje) bo zahteva, da ima družba, ki želi pridobiti koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, sedež v Sloveniji. Trenutno je v Sloveniji dovoljenih 45 igralnih salonov in 15 igralnic. Aktivnih pa je 22 igralnih salonov in 10 igralnic. V neposredni povezavi s to uskladitvijo se odpravljajo statusno pravne omejitve glede oblike gospodarske družbe in se pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah odpravlja večina omejitev vezanih na lastništvo koncesionarjev. Tako se med drugim odpravlja zahteva, da mora biti koncesionar statusno pravno organiziran kot delniška družba. Na novo se določa, da neposredni ali posredni delež Republike Slovenije v lastniški strukturi koncesionarja ne sme biti manjši od 25 % plus 1 delnica v primeru delniške družbe in ne sme biti manjši od 51 % v poslovnem deležu druge oblike gospodarske družbe. Za stave kot specifično vrsto iger na srečo bodo določeni posebni pogoji za pridobitev koncesije hkrati pa se določajo tudi podrobnejši pogoji za prirejanje stav. Ravno tako se določa razpon obdobij za katere se dodeli oziroma podaljša koncesija in sicer najmanj za tri in največ za pet let. Predlagatelj določa tudi najnižjo stopnjo koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in prirejanje drugih vrst posebnih iger na srečo v igralnicah, zvišal pa se bo tudi najnižji znesek osnovnega kapitala, ki ga morajo zagotavljati prireditelji posebnih iger na srečo. Omejitveni dejavnik najmanjšega števila igralnih avtomatov nameščenih v igralnem salonu se povečuje z dosedanjih 50 na 100 avtomatov. In dodatno se opredeljujejo kršitve, ki so razlog za prenehanje koncesije in po odločbi nadzornega organa niso bile odpravljene v predpisanem roku. Gospe in gospodje, srečelovstvo v državni režiji je že od časov razsvetljenstva predstavlja radost finančnih ministrov ne glede na njihovo politično inklinacijo. Kolikšna je po obsegu radost slovenskega oziroma slovenskega finančnega ministra ali pa ministric sem povedal malo prej. Težave s srečelovstvom v državni režijo imajo le nerazsvetljeni nosilci političnih odločitev. Človek, ki ni stroj, ampak interpretativno bitje prevečkrat ravna v skladu s psihologijo oziroma s psihopatalogijo kakor pa v skladu z verjetnostim računom. Zato, ker je človek interpretativno bitje smo se v poslanski skupini Desus odločili, da bomo o tem ali je zakon primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo ali ne odločili po opravljeni razpravi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa tudi vam.
Naslednja ima besedo gospa Janja Sluga. Predstavila bo stališče Poslanke skupine Nepovezanih poslancev.
Izvolite.

JANJA SLUGA (PS NP): Igre na srečo so igre pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitek, izid igre pa je od naključja ali kakšnega negotovega dogodka odvisna zadeva. Zato je država dolžna svojo regulativo poskrbeti, da je sistem prirejanja iger na srečo urejen tako, da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, s čimer se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja. Poleg tega mora biti naravnan tudi tako, da so pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo še posebej zaščiteni mladoletniki in da za škodljive vplive čezmernega igranja obstajajo varovalke tudi za ostale udeležence iger na srečo. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev in poslank se zavedamo, da Slovenija na področju iger

5. TRAK: (TB) – 10.30

(nadaljevanje) na srečo potrebuje določene nove rešitve, med drugim zaradi uskladitve s pravom Evropske unije. Konkretno, odpraviti je potrebno predvsem zahtevo po sedežu za gospodarske družbe, ki želijo pridobiti koncesijo za prirejanje iger na srečo v Sloveniji. Takšna zahteva je namreč v nasprotju s 56. členom pogodbe o delovanju Evropske unije.
Slovenija je konec leta 2010 sprejela desetletno strategijo razvoja iger na srečo, katere osnovna predpostavka je bila, da so posebne igre na srečo lahko del turistične ponudbe, da je zato smiselno razrahljati pogoje glede lastniških deležev države in zasebnih pravnih oseb, da bomo v področju posebnih iger na srečo imeli manj koncesij, ki pa bodo večje, da se bodo te delile na javnih razpisih, da bo obdavčitev bolj fleksibilna oziroma prilagojena »igralničarskim« produktom in še bi lahko naštevali. Od sprejetja strategije, pa do predmetnega zakona te Vlade, je bil storjen resen poskus priprave nove zakonske podlage, zgolj v mandatu 2014 – 2018, pa še tega ni bilo mogoče izvesti.
Predlog, ki ga imamo na klopeh danes, vsebuje tudi rešitve, ki so v prejšnjem mandatu doživele oster odpor in nasprotovanje, tako obeh prirediteljev, obeh fundacij in nevladnih oziroma humanitarnih in športnih organizacij, ki se financirajo iz fundacij, kot tudi Vlade in pristojnih ministrstev. Ta Vlada in minister za finance, pa sta stopila še korak dlje. Na področju prirejanja klasičnih iger na srečo želita odpraviti obstoječi monopol oziroma duopolni sistem, tako za loterijo, kot tudi za športne stave. Danes lahko namreč klasične igre na srečo, loterijo in športne stave trajno prirejata največ 2 prireditelja – Loterija Slovenije in Športna loterija. Skladno s to novelo, pa jih bo lahko prirejalo največ 5 prirediteljev.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev opozarjamo, da je predlagana ureditev v nasprotju s strategijo iger na srečo iz leta 2010. Ta na strani 28 navaja, »Tudi v bodoče bosta v Sloveniji obstajala dva ponudnika klasičnih iger na srečo, ki bosta v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij. Na tem področju bomo imeli javni monopol, ki je značilen tudi za večino drugih držav.« (Konec navedka.) Praktično vse države članice Evropske unije podeljujejo pravico do prirejanja klasičnih iger na srečo izključno enemu prireditelju. Izjemi sta Španija, kjer imajo dve loteriji – državno in dobrodelno -, ter Litva, kjer je lastnik obeh prirediteljev Olimpijski komite.
V Sloveniji je Olimpijski komite solastnik Športne loterije, ki prireja športne stave. Poleg tega je ureditev klasičnih iger na srečo, ki omogoča monopol oziroma duopol, tudi skladna s pravom Evropske unije, razen v delu, ki se nanaša na sedež prireditelja. Razlogov za spremembo v ostalih delih po naši oceni ni. Liberalizacija sama po sebi ne rešuje problema nelegalne ponudbe oziroma tega, da slovenski igralci igrajo tudi pri drugih tujih prirediteljih športnih stavb, ki v Sloveniji nimajo koncesije za prirejanje iger na srečo. Večkrat se rado omenja, da so Slovenci pri teh nelegalnih ponudnikih plačali za nekaj 100 milijonov evrov in da bi ta denar lahko zadržali doma, kar pa ne drži. Slednje bi pomenilo, da ta vplačila presegajo vsa plačila v klasične igre na srečo.
Športna loterija je na primer v letu 2019 dosegla okrog 112 milijonov evrov prometa, Loterija Slovenije 105, skupaj torej 217. Poleg tega ocenjujemo, da bi učinki predlagane ureditve imeli negativne posledice na financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ob vstopu novih koncesionarjev na trg športnih stav bi verjetno prišlo do prerazporeditve obstoječih igralcev športnih stav k novim ponudnikom, število igralcev skupaj pa se bistveno ne bi spremenilo. Ne gre sicer zanikati dejstva, da vpliv konkurenčnejše ponudbe na igralniškem področju ni zanemarljiv in lahko izboljša kvote, ter poveča dobičke in izplačila, kar pa znižuje osnovo za davke in koncesijsko dajatev.

6. TRAK (VI) 10.35

(nadaljevanje) Za ohranitev stabilnosti domačega trga na tem področju in za zagotovitev zanesljivih virov, ki bodo omogočali izvedbo predvidenih programov FŠO in FIHO je treba omejiti nelegalno ponudbo. Ozavestiti uporabnike iger na srečo, da igrali pri domačih prirediteljih in s tem zagotavljali večji delež davkov državi in lokalnim skupnostim ter dajatev, ki se namenjajo za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Po naši oceni na znižanje prometa, predvsem pa nižji obseg zbranih koncesijskih dajatev ob klasičnih igrah na srečo in stav vpliva uvedba 10 % davka od srečk septembra leta 2013. Ker sta v višino vplačil ne všteva se ob enakem znesku denarja, ki ga igralec nameni za nakup srečke, vplačilo za znesek davka. S tem pa tudi osnova za določanje sklada za dobitke. Minimaliziranje vpliva na sam sklad za dobitke sta prireditelja klasičnih iger na srečo zato izvedla z zvišanjem deleža doplačil oziroma z dvigom najnižje postavljenih kvot pri stavah. S tem, ko so se skladi za dobitke relativno zvišali se je osnova za koncesijsko dajatev, ki predstavlja vplačila zmanjšana za izplačane dobitke še dodatno znižala. Zato vladi in ministru za finance predlagamo, da raje razmislita o ukinitvi 10 % davka od srečk, ki bistveno bolj vpliva na nižji obseg zbranih koncesijskih dajatev in za katerega je bilo ob uvedbi v letu 2013 zagotovljeno, da gre za začasni interventni ukrep. Po naši oceni je glede na naravo trga dejanski monopol oziroma duopol Loterije Slovenije in Športne loterije na področju klasičnih iger na srečo kot ustaljena praksa v državah Evropske unije pravno, ekonomsko najbolj primeren. Razlogi za sedanjo monopolno oziroma duopolno ureditev so v velikosti oziroma majhnosti trga ter primernosti ponudbe oziroma produktov, da so čim manj tvegana. Trg in kupna moč za igre na srečo sta pri nas omejena, imamo pa tudi strožje kriterije pri certifikaciji, standardizaciji in nadzorovanosti prirediteljev iger, kot v tujini. Kot ključno pa naj navedemo davčni in koncesijsko dajatveni model iz katerega se financirata FIHO in FŠO. Pri loterijskih igrah je sklad za dobitke oziroma denar, ki ga preko izplačila dobitkov prejmejo igralci, fiksno določen glede na prodajo. Pri stavah pa sklad za dobitke ni fiksno določen, temveč je odvisen od števila pravilnih napovedi igralcev. Sklad je pri loterijskih igrah navadno nižji in se ne spreminja. Pri stavah pa je višji in se spreminja glede na atraktivnost dogodka. Ta lastnost sklada za dobitke pri stavah je posebej izrazita na trgu z več ponudniki, kar bistveno povečuje izplačila igralcem in bistveno zmanjšuje osnovo za izračun koncesijske dajatve in s tem sredstva, ki jih država iz iger na srečo zagotavlja za dober namen. Med tem ko za sklade pri loterijskih igrah velja obratno. Več ko je ponudnikov bolj se vplačila porazdelijo med prireditelje in nižji so skladi. Nižji skladi pa morajo za ohranjanje igralcev povečevati izplačila igralcem, s tem pa se, kot že rečeno, zniža osnova za dajatve. S povečano konkurenco pri klasičnih igrah, kot so loterija in športne stave, se bodo v tekmi za kupce povečale kvote in skladi za dobitke, torej izplačila igralcem. Tudi povečanje prodaje ni zagotovljeno. To dokazuje primer, ko se obseg prodaje lota ni povečal, ne glede na uvedene dodatne igre, Viking loto in Eurojack pot, igralci so se samo prerazporedili po igrah. Slovenski igralci, ki že sedaj nelegalno igrajo športne stave pri ponudnikih v tujini pa to počnejo zato, ker jim ti lahko ponujajo višje kvote zaradi nižjih obdavčitev. Spremembe, ki so bile sprejete na vladi sploh niso bile predmet ne resornega vladnega usklajevanja, usklajevanja med koalicijskimi partnerji, niti niso bile danes v javno obravnavo na način, da bi lahko Loterija Slovenije in športna loterija ter drugi deležniki kot sta obe fundaciji in nenazadnje tudi 500 humanitarnih in športnih organizacij, ki se jih fundacij financirajo, pa tudi občine, ki so ravno tako upravičene do dajatev iz naslova izplačanih dobitkov, imeli sploh možnost podati pripombe na najbolj sporne rešitve, ki sem jih omenila. Večino rešitev v predlogu zakona, ki ga je sprejela vlada je namreč pripravil že minister

7. TRAK: (VP) 10.40

(nadaljevanje) za finance dr. Mramor leta 2016, vsaj tako je bilo razvidno iz prvotne različice februarja letos. Kasneje pa je vlada oziroma Ministrstvo za finance prvotno različico brez kakršnekoli razlage spremenilo. Prvotno objavljeni predlog zakona sedanje ureditve prirejanja klasičnih iger na srečo ni spreminjal. V obrazložitvi je bilo izrecno pojasnjeno, da ureditve klasičnih iger na srečo Republika Slovenija ne spreminja in da ohranja omejitev konkurence z namenom učinkovitejšega boja proti kriminalu in zagotovitve visoke ravni varstva potrošnikov. Kasneje pa se je ključna sprememba, in sicer liberalizacija na trgu klasičnih iger na srečo, v besedilu znašla tik pred zdajci oziroma pred sprejemom na vladi. Formalno jih ni predlagal nihče od tistih, ki so dali pripombe. Ali je bila dodana zgolj na predlog Ministrstva za finance oziroma nekaterih posameznikov ministrstvu ali pa zunanjih deležnikov in zakaj šele tik pred zdajci, do sedaj ni pojasnil nihče. Dokler predlog ni bil poslan na vlado, zanjo po naših informacijah niso vedeli ne v preostalih ministrstvih ne koalicijski partnerji ne ključni omenjeni deležniki.
Zato od Ministrstva za finance terjamo pojasnilo, kdo je avtor teh sprememb in kakšni so razlogi zanje ter zakaj se je zakon spreminjal na tako netransparenten način, pri čemer je minister kršil tudi poslovnik vlade in koalicijski protokol. So pri pripravi imeli vlogo tudi lobisti, in kateri? To so naša vprašanja.
Nekatere rešitve na področju posebnih iger na srečo so povzete iz predloga 2016, kot sem rekla, na primer sedež koncesionarja, sprememba postopka podelitve koncesij za izvajanje posebnih iger na srečo in pa fleksibilnost pri določanju višine posebne dajatve za prirejanje posebnih iger. Še kaj bi se našlo. Te rešitve po podpirali in jih podpiramo. O nekaterih preostalih rešitvah s področja posebnih iger na srečo pa je potrebna dodatna razprava, saj se strinjamo z igralniškimi delavci, da napitnina ni prihodek koncesionarja, s katerim bi lahko prosto razpolagal, in da ga tudi država ne sme obremeniti oziroma znižati z vštevanjem v osnovo v koncesijsko dajatev.
Ocenjujemo, da so omenjene predlagane spremembe na področju klasičnih iger na srečo tako izrazito škodljive in sprejete na tako netransparenten način, da so zastrupile celotno novelo. Zato ne moremo podpreti sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Koalicijskim partnerjem, predvsem tistim, ki so v prejšnjem mandatu podobne rešitve že zavrnili, pa predlagamo, da resno razmislijo o tem, kakšna ozadja in interese zagovarjajo, saj smo prepričani, da jih predlagatelji s tem niti niso seznanili.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jani Ivanuša, predstavil bo stališče Poslanske skupine SNS.
Izvolite.

JANI IVANUŠA (PS SNS): Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, gospod minister, vsa ostala druščina v dvorani, lep pozdrav še enkrat.
Pred epidemijo so po podatkih FURS-a igralnice od posebnih iger na srečo prejele preko 250 milijonov evrov, lani sicer polovico manj. Kljub epidemiji pa smo Slovenci očitno še vedno iskali srečo v klasičnih igrah na srečo. Iz tega naslova so nosilci teh iger prejeli več kot 61 milijonov, leto poprej pa 68 milijonov evrov. Mislim, da se vsi strinjamo v tej točki, da država iz iger na srečo dobi zajeten kupček denarja.
Trenutno smo imeli na tem področju kar nekaj omejitev, predvsem kdo je tisti, ki lahko tovrstne igre prireja. Zakon, ki ga obravnavamo, te omejitve odpravlja in dodaja kar nekaj drugih ugodnosti, ki bodo vsekakor poskrbele za to, da bomo ob koncu leta govorili še o večjih številkah dobička ni posledično pobranega denarja oziroma davka v državni proračun. Igre na srečo so tista turistična panoga, kjer za razliko od hlapčevskega izkoriščanja Slovenije s strani tujine vsaj enkrat lahko tudi mi malo izkoristimo sosednjo državo. V mislih imam seveda sosednjo Italijo in pa Avstrijo. Sosednja Italija ima zelo strogo zakonodajo kar se tiče iger na srečo, zato se je pri nas na Primorskem se razvil zelo močen igralniški turizem. Italijani hodijo k nam zapravljat denar, s tem povečujejo naše gospodarstvo in pa pridno polnijo slovenski državni proračun.

8. TRAK: (NB) 10.45

(nadaljevanje) Tukaj morda ni všeč nekaterim, ki se patološko najsrečnejše počutijo v vlogi izkoriščenega hlapca, ko mi delamo korist za tujce in jim je obratna vloga morda zastrašujoča. Igralništvo je panoga kjer bi morali dati še bistveno večji poudarek na privabljanju prestižnih tujih gostov, saj je konec koncev za naš narod to koristno tudi iz socialnih razlogov. Ker v igralništvu ljudje velikokrat zapravijo svoje prihranke, kar jim lahko povečuje socialno stisko, je zagotovo boljše, da se to ne dogaja našemu narodu. Mi moramo delati le za dobrobit slovenskega naroda, saj smo država Slovencev in ne celotnega sveta. V nekaterih kazinojih v goriški regiji predstavljajo prihodki s strani tujih državljanov, še posebej Italijanov, več kot 80 % celotnih prihodkov. To blagodejno vpliva tudi na ostale turistične panoge kot je gostinstvo in hotelirstvo. V SNS predlog zakona podpiramo, bi si pa želel, da se v prihodnosti Slovenija še bolj fokusira na oglaševanje igralništva v tujini. Moramo privabljati še več bogatih tujcev, ki bodo zaradi svojega hazarderstva blagodejno vplivali na naše gospodarstvo. Spodbujati moramo intenzivnejše oglaševanje ter panoge v tujini, še posebej v sosednji Italiji, saj imamo lahko tudi mi Slovenci kdaj kakšno korist več od tujcev.
Ob koncu pa bi podal še v razmislek. Zakon trenutne vstopne nepovratne dajatve prireditelja na račun fundacije za financiranje škod in organizacij in fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij. Slovenska kulturna in naravna dediščina je bogata, a finančno podhranjena, zato bi bilo smiselno, da se delež teh sredstev razdeli na slovenski dediščinski sklad kot je to urjeno v Veliki Britaniji. Na ta način bi se dalo popraviti in urediti marsikateri zvonik, marsikateri grad, muzej in še bi lahko našteval. Smo pa danes v SNS ravno podali pobudo, da se ustanovi tovrstna fundacija, in da se zagotovi ohranjanje slovenske in kulturne ter naravne dediščine.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine SDS.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!
Pred nami je sprememba Zakona o igrah na srečo. Temeljni cilj predloga zakona je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo omogočil na podlagi javnega razpisa pregledno dodelitev koncesij za prirejanje iger na srečo. Vlada Republike Slovenije bo v skladu z njim najmanj trikrat na leto izvedla javni razpis za dodelitev koncesij ob izvedbi vsakokratnega razpisa bo lahko Vlada glede na oceno stanja na področju prirejanja iger na srečo ocenila potrebo po morebitni dodelitvi novih koncesij in izmed prijavljenih kandidatov po merilih določenih v zakonu izbrala najprimernejšega kandidata, ki mu bo dodeljena koncesija. Na področju prirejanja klasičnih iger na srečo se odpravi obstoječi duopolni sistem kot sta klasične igre na srečo, lahko trajna prirejala največ dva prireditelja, skladno s predlogom zakona bo klasične igre na srečo lahko trajno prirejalo največ pet prirediteljev, zastave kot specifična vrsta klasičnih iger na srečo se predpišejo posebni pogoji za pridobitev koncesije in določajo podrobnejše pogoje za prirejanje te vrste klasičnih iger na srečo. Z odpravo zahteve, da ima družba, ki želi pridobiti koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, sedež v Republiki Sloveniji, se pravna ureditev prirejanja iger na srečo uskladi s pravnim redom Evropske unije ob upoštevanju sodne prakse sodišča Evropske unije. V povezavi s tem se odpravijo tudi statusnopravne omejitve glede oblike gospodarske družbe in se pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah odpravi večina omejitev vezanih na lastništvo koncesionarjev. Na novo se določi, da neposredni ali posredni delež Republike Slovenije v lastništvu koncesionarja ne sme biti manjši od 25 % plus ena delnica v primeru delniške družbe in ne sme biti manjša od 51 % v poslovnem deležu druge oblike gospodarske družbe. Glede na dejstvo, da zakon do zdaj ni

9. TRAK: (SC) – 10.50

(nadaljevanje) dejstvo, da zakon do sedaj ni predpisoval stopnje koncesijske dajatve oziroma ni predpisoval najnižjih stopenj koncesijske dajatve, se določi najnižja stopnja koncesije dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in prirejanje drugih vrst posebnih iger na srečo v igralnicah v višini 5 odstotkov od osnove in za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih v višini 20 odstotkov od osnove. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo tudi pri predlogu sprememb Zakona o igrah na srečo predvsem na področju športnih stav v letu 2018 predlog samega zakona podprli, nismo mu nasprotovali. Spremembi ureditve na področju športnih stav so takrat tudi podprli nekatere klube in pa nekatere panožne zveze. Prepričani smo, da Predlog spremembe o igrah na srečo sledi pravnim redom Evropske unije, ki v danem trenutku v Sloveniji pod vprašanjem. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da s spremembo tega zakona ne izključujemo, da se bo v državni proračun prililo bistveno več denarja oziroma bistveno več davka. Dejstvo je, da danes deluje trg in da marsikateri slovenski igralec se poslužuje bi rekel tujih stavnic in s tem bi rekel Slovenija izgubi davek.
Sedaj glede na to, da gre za prvo branje tega zakona bomo v Slovenski demokratski stranki soglasno podprli. Bomo pa seveda v današnji razpravi pozorno poslušali bi rekel predloge in pa pripombe k temu zakonu in v primeru bom rekel smiselnih pripomb izboljšave samega zakona je, potem smiselno, da se vse bi rekel te dodatni predlogi, ki sledijo izboljšavi temu zakonu vključijo v zakonodajni postopek v nadaljevanju. V Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da se bo večja pozornost posvetila tudi odgovornemu igranju. Vemo vsi, da tukaj prihaja do tako imenovanih ne kemičnih zasvojitev s temi igrami in da je potrebno bi rekel posebno pozornost nameniti v samem zakonodajnem postopku tudi predvsem za zaščito mladoletnih igralcev. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi koncesijskim dajatvam in sicer, da bodo Fundacija za financiranje športnih organizacij in financiranje invalidnih in humanitarnih organizacij ostala bi rekel v tako imenovani igri. Prepričani smo, da je tukaj Vlada naredila korak naprej, kajti v sam zakon je uvedla minimalno višini koncesijskih dajatev v višini 5 odstotkov. Potrebno je opozoriti, da v obstoječem zakonu tega ni napisanega in da lahko Vlada z odlokom dejansko, potem odloči, da je ta odstotek nižji. Danes vemo, da koncesijske dajatve potekajo za vsako posamezno igro posebej, je v pristojnosti Vlade kakšno višino koncesijskih dajatev dosega. V danem trenutku pa je razmerje nekako med 20 in 45 odstotkov koncesijskih dajatev, ampak potrebno je povedati, da v obstoječem zakonu je bi rekel ta praznina, ki ne določa minimalne osnove. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da z odprtjem trga se na neki način lahko prihodki povečajo predvsem prihodki na osnovi davkov in pa prihodkov v proračun. Nenazadnje pa tudi prihodki bi rekel posameznih humanitarnih organizacij tako FIHO kot Fundacija za financiranje športnih organizacij in pa bi rekel posamezne panožne športne zveze in pa posamezni klubi.
Še enkrat bi poudaril gre za prvo branje tega zakona. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo pozorno poslušali

10. TRAK: (SB) – 10.55

(nadaljevanje) današnjo razpravo na vse te pripombe in predlagamo potem, da se danes ta zakon podpre in da potem v sodelovanju tako koalicije kot opozicije dobimo zakon, ki bo na nek način povečeval prihodke v slovenski proračun oziroma zaščitil, da slovenski proračun ne bo izgubljal davčnih prihodkov na en drug način, da se zaščiti vse deležnike na trgu in hkrati zagotovi tudi kvalitetnejšo izvedbo vseh iger na srečo.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jože Lenart, predstavil bo stališče poslanke skupine LMŠ. Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala, predsedujoča. Spoštovani minister z ekipo!
Ja, igre na srečo so stare kot človeška civilizacija in so od nekdaj veljale za priljubljene kot poseben način razvedrila, vendar pa so bile zaradi svoje narave dobička in negativnih posledic, ki jih prinašajo, podvržene nadzoru s strani države in del normativne ureditve. Danes v Sloveniji o urejenem Zakonu o igrah na srečo in drugimi podzakonskimi predpisi, ta določa, da je preverjanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Opravljanje te dejavnosti brez dovoljenja je prekršek po 110. členu Zakona o igrah na srečo, ki pa lahko preraste v kaznivo dejanje, kar določa 212. člen Kazenska zakonika, ki dodaja namen pridobitve protipravne premoženjske koristi. Poudarjamo, da obstoječi Zakon o igrah na srečo v 1. členu ureja sistem prirejanja iger na srečo na način, da potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se prepreči seveda pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanje v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Ker pa smo del Evropske unije, morajo biti naši predpisi skladni z zakonodajo Evropske unije, kar pa ni vedno enostavno. Okvir Evropske unije za igre na srečo namreč ni bil urejen z zakonodajo Evropske unije, temveč sodno prasko Evropskega sodišča. Od leta 1993 do leta 2021 imamo več kot 60 sodb Evropskega sodišča in sodišče Efte, ki nam dajejo obsežene in celovite smernice, ki jih morajo države članice spoštovati, ko želijo organizirati svojo zakonodajo iger na srečo. Sodna praksa jasno kaže, da sodišče podpira monopolni pristop v igranju na srečo, saj ga je lažje nadzorovati in hitreje preusmeriti. Torej v tem primeru je monopol drugače predstavljen. Slovenijo opozarjajo, da še ni podpirana uredba Makolinske konvencije o upravljanju športnih tekmovanj. Ta konvencija pa je ključna za ureditev sistemov za preprečitev kriminalitete s področja pranja denarja na tem področju. Evropska unija Sloveniji priznava zadovoljivo urejenost na podlagi sledenja ciljev, prvič – zaščite potrošnikov, to je pomembno predvsem presoja posledic zasvojenosti vseh njenih negativnih učinkov na posameznika kot tudi družbenih. Še posebej je treba biti pozoren na spletne igre, kjer je mladoletnim osebam težko preprečiti udeležbo. In drugič – zaščita javnega reda, ki zahteva jasno analizo vpliva obstoječega sistema na možnost pranja denarja.

11. TRAK: (TB) – 11.00

(nadaljevanje) Slovenija kot dva milijonski narod, dežela, ima dva ponudnika klasičnih iger na srečo s koncesijo in sicer, prvič, Loterijo Slovenija z številnimi loterijami in pa tombolami in pa Športno loterijo Slovenije, ki prireja stave. Glejte, prav tako ima Italija z 61 milijonskim prebivalstvom, 2 ponudnika, Finska s petimi milijoni, Španija s 47 milijoni, Nemčija s 83 milijonov, ki pa ima samo enega ponudnika na nacionalni ravni, seveda na področju klasičnih iger na srečo. Kaj res želimo ustvariti za Slovenijo, za Slovenke in Slovence, hazarderske pogoje za njihovo odvisnost od iger na srečo, ki vodijo v socialne probleme in ogroža seveda s tem tudi zdravje ljudi?
Tako seveda ni razumno, da bi Slovenija spreminjala zakonodajo in širila število ponudnikov na 5. Takšna razširitev bi razdrobila in znižala dobitke. Humanitarne in športne organizacije bi iz koncesij dobile manj sredstev. Zaradi upada davkov od dobitkov bi občine prejemale manj sredstev, Republika Slovenija, kot delničar, pa manj dividend. Torej, kje je tu logika? S spremembo zakona, predvsem z vidika liberalizacije trga bi torej Vlada morala dokazati, da je razlog za spremembo skrb za zmanjšanje priložnosti in zasvojenosti od iger na srečo, ter varovanje javnega reda, vendar je to nemogoče ob hkratnem spodbujanju potrošnikov k udeležbi pri, seveda, loterijah, igrah na srečo, stavah ter potencialno celo spletnih igrah, da bi seveda država s tem pridobila finančne koristi, brez teh posledic, ki smo jih navedli.
A Vlada v predlogu zakona ne ponuja prav nobene analize. Zakaj bi bila sprememba zakona v tem oziru koristna za družbo? Zelo bi si želeli videti analizo Vlade, ki bi z analizo dokazovala, da bi koncesionarji z več oglaševanja spodbujali prebivalce in pa prebivalke, da več stavijo na športnih stavah in loterijah. Kako bi to vplivalo na socialni in zdravstveni vidik ljudi? To pogrešamo. Še več. Praktično vse humanitarne, invalidske in športne organizacije nas opozarjajo na nevarnost in škodljivost spremembe zakona, saj bo z liberalizacijo trga zmanjševal preglednost in invalidskim in športnim organizacijam pa bo seveda zniževal prihodke. Seveda, deležniki, predvsem FIHO in FŠO, ocenjujejo, da bo z večanjem števila prirediteljev, ki bi lahko prirejali klasične igre na srečo, prišlo do negativnih posledic in vprašljivega ekonomskega učinka. Povečana ponudba bo vplivala na dvig denarnih skladov za dobitke in stavne kvote, kar bo posledično negativno vplivalo na osnovo za plačevanje davkov in koncesijske dajatve.
FIHO, kot tudi posamezne organizacije, opozarjajo na nepravilnosti v samem postopku pripravljanja tega zakona, saj so bili kot zainteresirana javnost izločeni iz javne razprave. Skladno z določili konvencije o pravicah invalidov, Ustavo Republike Slovenije, Poslovnikom Vlade in Zakona o nevladnih organizacijah, bi se Vlada o spremembi morala posvetovati z invalidskimi, humanitarnimi in športnimi organizacijami in jih v postopek seveda dejavno vključiti. A če podrobno pogledamo, kako se je predlog zakona večkrat spreminjal, ne da bi Vlada omogočila, da se javnost izjavi o spremembah, potem nam je lahko jasno, da imamo pred seboj rezultat ponovnega poizkusa nekaterih, da se področje iger na srečo liberalizira in omogoči dobiček le nekaterim.
Ni jasno, kakšen je cilj Ministrstva za finance, s predlogom novele, ali sploh zasleduje, saj v njej ni nobene strokovne analize. Na nek način spominja na nepremišljenost vaše dohodninske novele in njen pristop do javnih financ dajmo sprejet, potem pa bomo že nekako. Seveda, tu pa ni za volivce, kajne in to se tudi sprašujemo, kakšen je potem interes. Na kakšni osnovi predlagatelj trdi, da bo povečanje število prirediteljev klasičnih iger na srečo in stav, povečalo kakovost in zagotovilo več sredstev za financiranje športnih, invalidskih in pa humanitarnih organizacij? Pogrešamo analizo, povečanje potrošnikov, njihove

12. TRAK: (VP) 11.05

(nadaljevanje) strukture in vpliv na zasvojenost, socialno negotovost in posledice za družbo. FIHO ob tem opozarja, da bi vsakršno spreminjanje dosedanje ureditve bistveno vplivalo na njihovo delovanje in da gre za popolno odsotnost empiričnih analiz o posledicah spreminjanja zakonodaje ter vpliva na položaj najranljivejših skupin. V čem obstoječa ponudba Republike Slovenije zaostaja in ni sodobna, kot trdi predlagatelj?
Zastavlja se tudi vprašanje, kako to, da ste se s predlogom zakona na vladi soglašala minister za delo Janez Cigler Kralj, ki pokriva področje invalidov, in pa ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki pokriva področje športa. Pred tednom ste na vladi sprejeli akcijski program za invalide, zdaj pa jim jemljete prepotrebna sredstva.
V LMŠ v predlagani noveli vidimo številne pomanjkljivosti, predvsem pa negativni vpliv na socialni položaj najranljivejših skupin in pa seveda upad sredstev športu. Še bolj zaskrbljujoče pa je netransparenten način, s katerim ste zakon v tej obliki pripeljali v Državni zbor. A tega smo od vas seveda že navajeni.
Spremembe in dopolnitve Zakona o igrah na srečo slovenski družbi in Republiki Sloveniji seveda tako ne prinaša dodane vrednosti. Nasprotno, prinaša nam negativne posledice. Zato predlagane novele Zakona o igrah na srečo ne moremo podpreti in ga kategorično zavračamo.
Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.
Izvolite.

MAG. MARKO KOPRVIC (PS SD): Hvala lepa, podpredsednica, za besedo. Spoštovane in spoštovani.
Vlada Janeza Janše je predlog tega zakona sicer predhodno deloma usklajevala z deležniki in zainteresirano javnostjo, nato pa ga je Državnemu zboru predložila v bistveno spremenjeni obliki in z rešitvami, o katerih ni opravila nobenih posvetovanj ali analiz. Vloženi predlog zakona tako predstavlja zbirko vseh slabih idej, ki so na področju urejanja iger na srečo splavale na površje v zadnjih nekaj letih. Svoje nasprotovanje predlogu zakona so jasno in pisno izrazile praktično vse relevantne organizacije na tem področju – delavske organizacije v igralništvu, športne, invalidske fundacije, zveza mestnih občin, pa tudi evropska loterijska zveza in številni drugi. Vsi, brez izjeme, opozarjajo, da je predlog zakona nedomišljen, da njegove trditve niso podprte s podatki in analizami ter da bi njegova uveljavitev pripeljala do resnih negativnih posledic. Ogrožene bi bile pravice zaposlenih, tvegali bi bistveno nižje financiranje invalidskih organizacij in športa. Konkurenčni boj povečanega števila ponudnikov bi pripeljal le do bolj agresivnega oglaševanja, bolj tveganih produktov, zmanjšanja dobičkov podjetij v panogi, pri tem pa prinesel vse negativne posledic, ki nastanejo zaradi nebrzdanega širjenja iger na srečo, se pravi zasvojenosti, osebnih stisk ter raznih oblik kriminala od družinskega nasilja do pranja denarja. Nekateri med njimi, tudi mnogi podporniki te vlade, menijo, da bi se morala politika izogibati t.i. ideološkim temam. Toda, spoštovane in spoštovani, edina tega podlaga tega zakona je ideologija. Na eni strani ideologija prostega trga in nekontrolirane konkurence, pomešana z ideologijo arbitrarne komande vladajočih, ki svojih odločitev ne pojasnjuje, ne utemeljuje ter od njih ne odstopa niti takrat, ko je jasno, da je storila napako in zakorakala v povsem napačno smer.
Izpostaviti bi želel le nekaj škodljivih idej, ki jih vsebuje ta predlog zakona.
Kot prvo spodkopava delavske pravice. Z ukinitvijo licenciranja bi ukinili obvezo strokovne usposobljenosti delavcev v igralništvu in omogočili njihovo zamenjavo nestrokovnim kadrom. Drugič, uvaja ostro konkurenco na podlagi arbitrarnih odločitev. Na enako velikem trgu naj bi se število ponudnikov povečalo za 2,5-krat, o čemer bi mogel minister za finance

13. TRAK(VI) 11.10

(nadaljevanje) po svoji prosti presoji odločati. Kot tretje, ogroža financiranje invalidskih in športnih organizacij. Zaradi več ponudnikov na trgu se bodo zmanjšali dobički prirediteljev in osnove iz katerih se financirata šport in delovanje invalidskih organizacij. Četrtič, ne rešuje problema lastništva prirediteljev iger na srečo. Predlagana sprememba namreč ni v skladu ne s sodobnimi evropski sodišči, niti z realnostjo, saj na trgu že obstajajo ponudniki, ki ne ustrezajo predlaganim okvirjem. Petič, dodatno obremenjuje akterje v panogi. Nalaga jim nova davčna bremena, ki se bodo prenesla na delavce. In nenazadnje, prinaša bolj tveganje igralniške produkte in bolj agresivno trženje iger na srečo. Ponudniki bodo v ostrem konkurenčnem boju prisiljeni v agresivnejše taktike in bolj tvegane produkte, kar ima za posledico tako zmanjšanje nagradnih fondov, kot tudi povečanje negativnih učinkov pretiranega igranja iger na srečo.
Spoštovane in spoštovani! Vse to je zgolj kratek in skromen povzetek strokovnih stališč deležnikov in strokovnjakov, ki jih je Državni zbor prejel v zvezi s tem predlogom zakona in so javno objavljeni na njegovih spletnih straneh.
Spoštovani! Kadar je zakonski predlog še pred prvo obravnavo deležen tolikšnega števila argumentiranih strokovnih nasprotovanj je jasno, da bi morali ustaviti konje. Ta zakon ni in ne more postati primeren za nadaljnjo obravnavo že iz razloga, da ga je vlada po javni obravnavi dodatno in nedopustno spreminjala. Velikokrat že videno pri tej vladi.
Pri tem pa je jasno, da Vlada ni opravila nobenih analiz s katerimi je podkrepila svoje trditve iz zakonskega predloga. Vsa njena zatrjevanja od prepričanja, da se bodo davčni prihodki in financiranje športa ter invalidskih organizacij povečali, do zatrjevanj, da bo večja konkurenca izboljšala ponudbo na trgu so zgolj pavšalne ideološke trditve, ki jih je stroka argumentirano zavrnila. Ta razprava je zato lahko koristna zgolj zato, da vlada pojasni v čigavem interesu je pripravila ta zakonski predlog. V javnem interesu zagotovo ne. Takšni predlogi ne morejo biti podlaga za nadaljnjo razpravo. Služijo lahko zgolj kot ilustracija slabih namenov in kot priložnost, da škodljive ideje zavrnemo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo soglasni, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Dober dan! Hvala lepa za besedo.
Zakon o igrah na srečo je namenjen visoki regulaciji dejavnosti iger na srečo, torej dejavnosti v kateri se v zelo kratkem času akumulira nadpovprečno visoke vsote denarja. Hkrati pa lahko povzroča družbeno škodo, neposredno z zasvojenostjo z igrami na srečo, posredno pa na uničenje družine zaradi tovrstne zasvojenosti. Opraviti imamo torej s posebno vrsto gospodarske dejavnosti, zato jo je mogoče v skladu z zakonom izvajati le preko koncesije. Svoboda gospodarske pobude je tako omejena. Država v tej dejavnosti ohranja dejanske monopole in strogi nadzor in to z razlogom. Vsakršna sprememba zakona mora zato temeljiti na resni analizi izvajanja iger na srečo v Republiki Sloveniji. Iz gradiva aktualnega predloga zakona tega ni razbrati. Obrazložitev je skromna. V gradivu so samo rešitve, ne pa podlaga, na temeljih katere so tovrstne rešitve sploh predlagane. Za spremembo zakonodaje mora biti dober razlog. A tukaj tega ni videti. Videti pa je parcialne interese, ki bi jih liberalizacija dejavnosti zadovoljila. Lahko bi celo rekli, da je novela zakona spisna za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na sicer visoko regulirani trg iger na srečo v Republiki Sloveniji. Konkretno, s spremembo zakonsko določene

14. TRAK: (NB) – 11.15

(Nadaljevanje) lastniške strukture se ustvarja podlago za privatizacijo največjega ponudnika posebnih iger na srečo, to je novogoriško podjetje Hit, d. d.. Tam je sedaj država večinski lastnik, velik delež pa imamo tudi lokalne skupnosti. Glede na zgodovinski razvoj igralništva, ki ga je omogočila država s svojim lastništvom in s svojo regulativo, bi moralo lastništvo seveda ostati v rokah države in lokalnih skupnosti, igralniška dejavnost, ki je najbolj razvita prav na goriškem, pa tudi v posameznih krajih drugod po Sloveniji, je posledica državne gospodarske politike, ki se je začela v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, privatizacija glavnega akterja igralniške dejavnosti bi pomenila, da se za relativno majhen denar ponudi zasebnemu kapitalu ne le samo podjetje, temveč celoten družbeni ekosistem, ki ga je ustvarila igralniška dejavnost, in ki vključuje bazen potrošnikov, predvsem iz bližnje Italije, pa tudi Avstrije in drugih bližnjih držav. Potrebno je poudariti, da je podjetje kot je Hit, d. d., izvozno naravnano, ki ustvari 90 % prihodkov v tujini oziroma od tujih gostov. V Sloveniji je takšno podjetje le Hit, d. d.. V Levici smo odločno proti privatizaciji igralniških podjetij kot je omenjeno, s privatizacijo izgubimo skupnostne vzvode za vplivanje na odločitve podjetja, ki se pretežno ukvarja z dejavnostjo iger ne srečo torej. Takšna dejavnost se mora izvajati, razvijati, pa tudi omejevati izključno pod strogim nadzorom lokalnih in državnih ustanov, saj pomembno zaznamuje podobo in socialni značaj Nove Gorice in okolice. Poleg povečane zaposlenosti učinkov na lokalno gospodarstvo ter nenazadnje povečanih osebnih in proračunskih dohodkov igre na srečo prinašajo tudi negativne posledice, na primer, zasvojenost od iger na srečo. Prevlada monokulturne zabavne industrije, itn. Siceršnje izkušnje s privatizacijo državnih podjetij in njen neposreden vpliv na množična odpuščanja tudi velijo dosedanja lastniška struktura, torej večinsko javna, zagotavlja večjo ohranitev delovnih mest in lokalne dobavitelje. Predlog spremembe zakona razširja število ponudnikov klasičnih iger na srečo z dveh pa pet. Sedaj sta to v Sloveniji Loterija Slovenije in Športna loterija, v Evropski uniji ni običajno, da bi imeli toliko ponudnikov klasičnih iger na srečo, države ohranjajo monopol pri loterijski dejavnosti, zato tudi ni nobene potrebe, da je Slovenija na tem področju usmerjena v liberalizacijo.
Predlagatelj sicer zapiše, da bo imela liberalizacija ugodne ekonomske učinke, citiram:
»Poleg neposrednih davčnih učinkov, se ob vstopanju novih koncesionarjev na trg pričakuje temu ustrezno povpraševanje po novih lokacijah, torej prostorih, stavbah in tako naprej. Za prirejanje iger na srečo, delovni sili in različnih storitvah, ki bo imelo poleg davčnih dodatne multiplikativne učinke tudi na druge javnofinančne prihodke, torej DDV, socialni prispevki, zdravstveni prispevki, pokojninski prispevki.«, konec citata.
Tukaj imamo, spoštovane kolegice in kolegi, v Levici vsaj dva ugovora. Nikakor ni mogoče reči, da bodo novi dodatni koncesionarji povzročili pozitiven davčni učinek. Pomembno je tudi, kjer bodo plačevali davek na dobiček. Multiplikativni učinki so seveda mogoči, a le, če se širi dejavnost iger na srečo, a tukaj se moramo vprašati, ali si res želimo povečanja ponudbe iger na srečo. Vse države to dejavnost omejujejo in takšen je tudi osnovni namen zakona. Širitev dejavnosti bi za seboj potegnila tudi mnoge negativne učinke, torej družbeno škodo, povečanje konkurenčne ponudbe iger na srečo pomeni močnejši marketing, da se pridobi nove igralce. Žal je nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo v takem primeru zelo visoka. Posledice imajo lahko multiplikativne, torej negativni učinek tako na posameznika in njegovo družino kot tudi na stroške zdravljenja, morebitne socialne transferje, itn. Zasvojenost lahko pripelje do faze pataloškega

15. TRAK: (SC) – 11.20

(nadaljevanje) hazarderja, ki ima naslednje vedenjske značilnosti: izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanj, ustvarjanje vrtoglavo visokih dolgov, poslabšanje medosebnih vezi z družinskimi člani in prijatelji celo samomorilna nagnjenja in še ena nadvse pomembna točka izračuni invalidskih organizacij kažejo, da se bodo koncesijske dajatve od klasičnih iger na srečo kot je loterija celo zmanjšale. Za invalidske organizacije so namreč sredstva iz loterijske dejavnosti poglavitni vir financiranja, zato jih takšna sprememba zakona seveda neposredno prizadene. Projekcij učinkov predlaganega zakona obetajo 30 odstotni upad koncesnin za Fundacijo invalidskih in humanitarnih organizacij in s tem seveda posledično obseg financiranja posebnih socialnih programov predlog zakona pa sploh ne vsebuje finančnih analiz, ki bi nakazovale kakorkoli drugače. Negativni odzivi številnih invalidskih organizacij na ta predlog zakona kažejo, da je sam predlog torej slab in povsem neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Zakonodaja na področju iger na srečo mora ščititi potrošnike ter po drugi strani varovati javni red pred kriminaliteto kot je pranje denarja in ponovni odklonskimi pojavi v družbi. Ja, predvsem je treba opozoriti na problem pranja denarja, ki ga liberalizacija praviloma in vedno povečuje. S privatizacijo in s povečanjem zasebnih ponudnikov iger na srečo se tudi zmanjša neposredni nadzor nad izvajanjem, kar pa na drugi strani ravno omogoča lastništvo države in lokalnih skupnosti. Seveda je predlagatelj zakona moral pokazati tudi svojo proti delavsko naravnanost in nagnjenost k večjemu izkoriščanju delavcev. Predlaga namreč tudi deregulacijo dela v igralniških poklicih, čimer bi se seveda znižala strokovnost in znižala varnost dela hkrati pa ustvarila večji pritisk na delavske poklice. Deregulacija je v prvi vrsti škodljiva za delavke in delavce. Deregulacija na trgu delovne sile vedno prinaša slabši položaj za delavce, saj jih postavlja v zaostren konkurenčni položaj to posledično pomeni, da morajo biti pripravljeni delati za manjše plačilo in pristati na manjši obseg delavskih pravic. Deregulacija pomeni plačni in socialni dumping. Pritisk na plače bo ogromen hkrati pa tudi pritisk v nadurno delo, nočno delo, delo za vikende, dodatne obremenitve delavcev in delavk, lažje bo odpuščanje, manjša bo zaščita. Deregulacija odpira vrata za zaposlovanje agencijskih delavcev, ki so pogosto delavci iz tujine in katerih izkoriščanje je običajno še bolj zaostreno. Predlagana deregulacija tradicionalno za vlado Janeza Janše seveda ni bila usklajena s socialnimi partnerji. Takšnega usklajevanja vlada Janeza Janše ne pozna, pozna samo in izključno interese kapitala. Predlog zakona, ki je pred nami je navadna lepljenka skoraj zvočna kompozicija, ki s posamičnimi kosi poskuša zadovoljiti privatizacijske apetite za enkrat še neznanim akterjem in ponuja nove koncesije gospodarskim družbam, ki pa se dobro zavedajo, da se v igrah na srečo skriva velik in na lahek način zaslužen denar. Takšni predlogi s strani Vlade, katere ministri nimajo skoraj nobene legitimitete več, saj so sami vpleteni ne samo v škandale temveč celo v kazenske postopke smrdijo že na daleč po korupciji. Takšnih predlog v Levici ne podpiramo. Temu predlogu zakona pa seveda ostro nasprotujemo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine NSi bo predstavil gospod Andrej Černigoj.
Izvolite.

ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister Andrej Šircelj! Cenjeni zbor!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo prinaša različne spremembe tako na področju klasičnih kot posebnih iger na srečo. Pomembnejše spremembe novele Zakona o igrah na srečo so: poenostavitev ureditve lastniške

16. TRAK: (VP) 11.25

(nadaljevanje) sestave koncesionarjev, odpravi se zahteva glede statusnopravne ureditve koncesionarjev v obliki delniške družbe, ukinjajo se licence za dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, obenem se določi obveznost izpolnjevanja pogojev iz igralniških standardov, ki jih bo sprejemalo Združenje igralništva Slovenije, odpravlja se zahteva po sedežu koncesionarjev v Sloveniji pri posebnih igrah z utemeljitvijo zahtev prava Evropske unije, določi se obveznost javnega razpisa za podeljevanje in podaljševanje koncesij ter skrajšanje njihovega trajanja, določi se minimalne stopnje koncesijskih dajatev z možnostjo vlade, da določi višje stopnje, črta se možnost izvzema vstopnine in napitnine iz osnove za obračun koncesijske dajatve, zviša se minimalni znesek osnovnega kapitala prireditev posebnih iger na srečo, določi se zahtevnejše pogoje z višanjem minimalnega števila zahtevanih avtomatov v salonu s 50 na 100, kazenske sankcije se nekoliko zaostrujejo. Največ prahu pa dviga sprememba, ki na novo regulira prirejanje vseh vrst stav ter število prirediteljev klasičnih iger na srečo povečuje z dveh na pet prirediteljev. Določi se najnižji znesek osnovnega kapitala prireditelja v višini milijona evrov, za dodeljeno koncesijo pa mora prireditelj plačati vstopno nepovratno dajatev v višini 500 tisoč evrov. Novela zakona regulira dopuščeno vsebino stav. Stave se tako ne smejo nanašati na domače politične dogodke, dogodke, ki so v nasprotju s predpisi, ustavno zagotovljenim varstvom človekove osebnosti, dostojanstva, zasebnosti in osebnih pravic ter varstvom osebnih podatkov. Novela določa tudi, da je udeležba pri stavah dovoljena samo polnoletnim, sicer se vplačila ne sme sprejeti. Prireditelj spletnih stav mora na prvi strani spletne storitve obvezno navesti napis, ki opozarja, da je igranje iger na srečo dovoljeno le starejšim od 18 let in da igranje iger na srečo lahko vodi v odvisnost. Napis mora obsegati najmanj 5 % velikosti prve strani. Določene so tudi kazenske sankcije za kršitve navedenih določb.
Na eni strani lahko ta predlog razumemo kot poskus regulacije in obdavčitve dela stav, ki sicer danes na spletu nemoteno potekajo pri tujih ponudnikih. Na drugi strani lahko zaznamo na primer pomisleke o negativnem vplivu novih prirediteljev na financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij. Po vložitvi in objavi predloga zakona na spletnih straneh Državnega zbora smo prejeli številne pripombe pomembnih deležnikov tega področja ter tudi njihova pojasnila, da prej niso bili seznanjeni z vsemi spremembami zakona. Predvsem gre za različne organizacije in posameznike, ki delujejo na humanitarnem področju ter na področju skrbi za invalide. Kot stranka, ki ceni dialog, ocenjujemo, da jih je treba jemati resno. V prvi obravnavi bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati predlog zakona podprli z namenom, da bi lahko na seji odbora zakon obravnavali nekoliko bolj podrobno, torej po členih. V tej fazi bo tudi primeren čas za morebitno izboljšanje predloga zakona z vlaganjem in sprejemanjem amandmajev. Pričakujemo, da bomo lahko do takrat vsi skupaj prisluhnili pripombam pomembnih organizacij in posameznikov, na katere zakon vpliva. Podpora Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov predlogu zakona bo zato v naslednjih fazah zakonodajnega postopka odvisna od tega ali bodo upoštevane relevantne pripombe najpomembnejših deležnikov tega področja.
Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Monika Gregorčič. Predstavila bo stališče Poslanske skupine SMC.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi in predstavnika vlade.
Predlagana novela Zakona o igrah na srečo bo med poglavitnimi novostmi postavila pravni okvir za dodelitev dodatnih koncesij namenjenih prirejanju iger na srečo, in sicer na podlagi javnih razpisov ter omogočila vstop

17. TRAK: (SB) – 11.30

(nadaljevanje) dodatnih prirediteljev klasičnih iger na srečo na naš trg. Po trenutno veljavni zakonodaji smeta namreč klasične igre pri nas prirejati le Loterija Slovenije in športna loterija. Po novem, če bo predlog te novele sprejet, pa bi se trg lahko odprl za največ tri dodatne prireditelje. S predlagano novelo se naša pravna ureditev prirejanja iger na srečo tudi usklajuje s pravnim redom Evropske unije, odpravljajo pa se tudi nekatere statusno pravne omejitve glede oblike gospodarskih družb. Ob tem se s predlagano novelo vpeljuje tudi minimalna koncesijska dajatev za prirejanje klasičnih iger na srečo, ki bo znašala minimalno 5 %, navzgor pa ne bo omejena. Do sedaj pa namreč niti spodnja meja ni bila zakonsko določena. Ohranja pa se še naprej ureditev, da bo višino koncesijske dajatve za posamezno igro na srečo določala Vlada v odločbi o dodelitvi koncesije. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra se zavedamo izpostavljenosti določenih segmentov naše družbe, za katere lahko ima sprejetje te novele nejasen učinek. Zato smo v procesu oblikovanja naše odločitve tehtali med pozitivnimi učinki, ki jih bo trg prirejanja iger na srečo deležen zaradi svoje liberalizacije ter med potencialnimi izpostavljenostmi, ki jih odprtje trga prinaša s seboj. Prepričani smo, da bo zaradi odprave omejitev pri pridobivanju koncesij na področju klasičnih in posebnih iger na srečo in s tem povečane ponudbe predlog zakona gotovo imel pozitivne posledice tako na državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Verjamemo, da se bodo z uveljavitvijo predlaganih sprememb zaradi podeljenih novih koncesij in povečanih koncesijskih dajatev tudi proračuni športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij povečali in ne zmanjšali. Poudarjamo tudi da se deleži koncesnin namenjeni športnimi in invalidskim humanitarnim organizacijam oziroma fundacijam ne spreminjajo, le skupni fond bo višji. Pomisleke obstoječih dveh koncesionarjev oziroma prirediteljev klasičnih iger na srečo, pa je seveda moč razumeti predvsem v luči prihoda konkurence. Torej dodatnih ponudnikov predvsem na področju stav. To področje je bilo do sedaj v pretežni meri zakonsko neurejeno in tudi ni prispevalo v državni proračun. A pomembno je poudariti, da se s spremembami vrata do tujih prirediteljev klasičnih iger na srečo pravzaprav ne odpirajo na novo, ta so namreč že nekaj časa odprta oziroma priprta, saj je mnogo slovenskih igralcev veščih participacije na platformah z igrami na srečo, ki v Sloveniji po trenutni zakonodaji nimajo možnosti delovanja. Ta sprememba zakona pa v resnici prinaša le pravno podlago za takšno početje in bo omogočila ter uredila tudi pritok finančnih sredstev iz naslova pobranih davkov, ki se trenutno stekajo drugam. Kljub temu se zavedamo, da se ob vsakokratnem urejanju področja prirejanja iger na srečo soočamo tudi s pomembnimi socialnimi vprašanji. Zato bomo pozorno spremljali in aktivno sodelovali v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Naš cilj je, da sprejmemo kvalitetno sistemsko rešitev, ki bo omogočila liberalizacijo trga seveda ob primerni in ustrezni regulaciji, ki bo dala tudi pozitivni finančni in širši družbeni učinek. Zato bomo v Poslanski skupini Stranke Modernega centra predlog te novel v prvem branju podprli kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Še kot zadnji bo stališče poslanske skupine SAB predstavil gospod Marko Bandelli.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani minister, podpredsednica!
Dejstvo je, da se novela Zakona o igrah na srečo pripravlja že leta. Ali je možno, da je ravno vlada Janeza Janše

18. TRAK: (TB) – 11.35

(nadaljevanje) skupaj z ministrom za finance, tista, ki je končno zbrala pogum za pripravo sprememb? Ali pa se, tako, kot smo že vajeni, tudi za temi predlaganimi spremembami skriva kakšna druga agenda, ki ne bo v korist naši državi in ljudem, temveč vladajočim in njihovim, recimo, poslovnim partnerjem?
Zakon je deležen številnih pripomb zainteresirane javnosti. Na spornost zakona nas opozarjajo tudi iz Bruslja. Pa poglejmo zakaj. Koncesijo za trajne klasične igre na srečo v Slovenijo imata le dva prireditelja in sicer, Loterija Slovenije in Športna loterija. V kolikor bo zakon sprejet, pa bo Vlada namesto dveh, podelila še dodatne 3 koncesije. Ukinja se obveza, da mora biti trajni koncesionar oblikovan kot delniška družba, obenem pa se koncesionarjem omogoča prirejanje iger na srečo, v sodelovanju s tujimi prireditelji.
Primerjalno pravo Evropske unije pokaže, da države članice praviloma podeljujejo le eno koncesijo, za trajne klasične igre na srečo, le izjemoma 2. Monopol oziroma duopol, omogoča državam lažje izvajanje kontrole, preprečuje kriminal in ohranja zdravje ljudi. Slovenija bo pa kar naenkrat posebnost Evropske unije in bo podeljevala kar 5 koncesij. Tej rešitvi nasprotujejo vse invalidske in humanitarne organizacije, slednje namreč večino sredstev za svoje delovanje pridobivajo ravno iz koncesij, ki jo prireditelji klasičnih iger plačujejo v državni proračun. Ob tem Vlada zatrjuje, da bo z odprtim trgom na področju iger na srečo povečala konkurenčnost in dvignila nivo prihodkov, tako za proračun, kot za organizacije, ki nudijo podporo socialno ogroženim in športnikom, a to ne drži. In o tem pričajo številne študije.
Medtem, ko ima konkurenca v gospodarstvu pozitivne učinke, je pri igrah na srečo obratno. Ravno zaradi številnih negativnih učinkov, ki jih ta sfera gospodarstva lahko povzroča ljudem, je ta trg izjemno reguliran. Igre na srečo povzročajo odvisnost in s tem stiske ljudi. Obenem gre za področje, katero ob odsotnosti stroge pravne ureditve, regulacije in nadzora, odpira vrata organiziranemu kriminalu in pranju denarja. Že danes imamo v Sloveniji 2 prireditelja klasičnih iger na srečo. Zaradi dodatnih treh bo konkurenca sicer večja, a na škodo invalidskih in humanitarnih organizacij. Te bodo namreč za svoje financiranje prejele manj sredstev, kot do sedaj. Potrošniki se psihološko odločajo, katero igro na srečo bodo igrali in sicer, glede na dobitni sklad, ki ga posamezna igra obljublja. Analize kažejo, da bo konkurenca terjala čedalje višje sklade za dobitke, to pa pomeni, da bo razlika med vplačili(?) in skladom, manjša. Posledično bo tudi procent obračunan od razlike, ki se namenja proračunu invalidskim in humanitarnim organizacijam, manjši.
Prepričani smo, da se tega zaveda tudi Vlada, ki je ta zakon pripravila, sicer te spremembe ne bi skrivala od javnosti. V nasprotju z navedenim, pa je Vlada sporno in škodljivo določilo za proračun za socialno ogrožene, v zakon vnesla naskrivaj, torej tik pred posredovanjem zakona v parlament in potem, ko je potekel rok za pripombe, ki jih lahko dajejo zainteresirane javnosti. Vlada niti v postopku sprejema tega zakona ni razočarala. Postopek je vodila povsem netransparentno, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, Poslovnikom Vlade, Zakonom o nevladnih organizacijah, Konvencijo o pravicah invalidov in protokola k tej konvenciji.
V medijih se pojavljajo indici o tem, da so sporna določila tega zakona pisali lobiji, predstavniki Vlade in SDS, namesto strokovnih služb ministrstva, ki delujejo na področju iger na srečo. Denimo, Vlada v predlogu zakona na strani klasičnih iger na srečo odpira trg in konkurenco, na drugi strani pa to konkurenco na področju posebnih iger na srečo oža in sicer tako, da povečuje število dovoljenih avtomatov, za kar si

19. TRAK (VI) 11.40

(nadaljevanje) že ves čas prizadevajo v družbi Novomatik. To dvoje preprosto ne gre skupaj, razen če seveda ne obeta koriti tistim, ki so pri teh spornih določbah sodelovali. Avstrijsko igralniško skupino Novomatik, ki danes v Sloveniji lastništvo obvladuje eno tretjino igralnih salonov in ki se ukvarja tudi s prodajo igralnih avtomatov mediji povezujejo s slovenskim finančnim ministrom. V SAB se strinjamo, da bo podeljevanje koncesij preko javnih razpisov potekalo bolj transparentno, a vseeno na tem mestu od ministra pričakujemo jasne odgovore in pojasnila. Koncesije se bodo namesto dosedanjih deset let podeljevale za obdobje od tri do pet let z možnostjo podaljšanja za isto obdobje. Vlada bo razpise objavljala najmanj trikrat letno, pri tem pa ni jasno ali se bodo koncesije podaljševale le ob objavi javnega razpisa ali bo podaljševanje potekalo enako kot do sedaj, torej po izteku obdobja in ob izkazani izpolnitvi pogojev. Krajše obdobje koncesije za prireditelje ocenjujemo za precejšnji hazard, ki bo tako tuje kot domače investitorje odvračalo od prirejanja na iger na srečo. Negotovost glede podaljšanja koncesije bo tako negativno vplivala na vse zaposlene pri prireditelju, ki bodo vsaka tri leta trepetali za obstoj svojega delovnega mesta. Vlada na novo določa tudi stopnjo koncesijske dajatve, in sicer tako da določa njen minimum. Pri tem bo pa sam koncesionar o višini dejanske dajatve seznanjen šele v koncesijski odločbi. Ne samo, da tako nedorečen postopek odpira možnosti za arbitrarno odločanje vlade temveč tudi onemogoča vsakršno poslovno načrtovanje koncesionarja. Po novem se bosta tako napitnina kot vstopnina vštevali v obračun koncesijske dajatve. V SAB smo prisluhnili številnim delavcem v igralništvu, ki precejšnji del svojega plačila za delo črpajo ravno iz naslova napitnin. Napitnine mora koncesionar razdeliti delavcem, in sicer v obliki izplačila za delovno uspešnost, od katerega se plačujejo davki in prispevki. V kolikor bo zbrana napitnina še dodatno obremenjena s koncesijsko dajatvijo je povem jasno, da bodo delavci tozadevno prejeli manjša izplačila za delovno uspešnost, zato predlagani rešitvi nasprotujemo. V nasprotju s pričakovanim umikom države iz lastništva novele manjša zahtevani delež Republike Slovenije v družbah, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. Po novem mora imeti država v delniški družbi 25 % plus eno delnico, v družbi z omejeno odgovornostjo pa 51 % delež. Zakaj takšne razlike, vlada ne pojasni. Prav tako iz zakonskega besedila ni jasno kaj se po novem zgodi z deleži, ki jih imajo občine, niti kaj se zgodi, če država nima ustreznega deleža. Ali o država zapravljala davkoplačevalski denar zaradi nakupa delnic v družbah, ki se ukvarjajo z igralništvom, ker sicer ne bo imela obveznega minimalnega deleža v lastništvu koncesionarja. To se sprašujemo vsi. Novela zakona povsem na novo ureja področje stav in slednjim namenja celo poglavje, saj gre za specifično vrsto klasičnih iger na srečo. Prireditelji teh iger bodo morali plačati polovico milijona dajatev, katere se namenijo športnim, invalidskih in humanitarnim organizacijam. Zakon sicer vsebuje tudi nekatere dobre rešitve, denimo dvig glob in odvzem koncesije tistemu, ki ne plačuje davkov in prispevkov. Vendar glede na vse danes pojasnjene pomisleke ocenjujemo, da bo imel ta zakon številne negativne posledice. Za prihodke iz naslova dejavnosti ne bodo prikrajšane samo najranljivejše organizacije, ki skrbijo za socialno ogrožene in športnike, temveč tudi proračun. Predlagane spremembe iger na srečo pomenijo odmik od odgovornega prirejanja iger na srečo, prinašajo izrazito negativno družbene posledice in posledice za zdravje ljudi. Obenem otežujejo nadzor, s tem pa omogočajo več ilegale in kriminala na tem področju. Ali je res to tisto, kar želimo mi v Sloveniji? V SAB smatramo, da novela zakona ne bo peljala Slovenije po poti, za katero se zavzemamo, zato bomo zakonu že v tej fazi nasprotovali. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi splošna razprava

20. TRAK: (SC) – 11.45

(nadaljevanje) poslank in poslancev o predlogu zakona.
Kot prvi pa dobi besedo gospod minister.
Mag. Šircelj, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, za besedo.
Bila je bi rekel zelo duopolna razprava tukaj. Na eni strani podpora na drugi strani nasprotovanje. Rad bi pojasnil nekatere zadeve, ker mislim, da prihaja tudi do tega, da se vseh členov in vseh sprememb ne bere ali pa ne povezuje kot celoto, zaradi tega prihaja tudi do nekaterih trditev, ki pač ne držijo.
Prvo, kar bi rad povedal glede samega postopka tukaj je bilo rečeno prvič, da je bil postopek netransparenten, da ga ni bilo, da se ni s koalicijo posvetovalo in tako naprej. Javna objava tega zakona je bila od 12. februarja do 18. marca tega leta. Posebej je bil zakon usklajevan z vsemi ministrstvi. Posebej je bil usklajevan medresorsko posebej je bil usklajevan z SDH, kar pomeni s tistimi, ki dejansko opravljajo tovrstno dejavnost v imenu Republike Slovenije. Posebej je bil usklajevan s Službo Vlade za zakonodajo. Na koalicijskem usklajevanju je bil ta zakona dvakrat tako, da iz tega vzornega kota tukaj pač jaz težko rečem, da to ni bilo narejeno. Seveda so bile sprejete določene rešitve, ki so se pokazale kot smiselne ravno v tem usklajevanju.
Drugo, kar bi rad povedal, da ta zakon nikomur nič ne jemlje. Daje samo možnost, da se še komu kaj podeli. Z drugimi besedami, če se dejansko razširja število ponudnikov iz 2 na 5 pri klasičnih igran na srečo to še ne pomeni, da smo komurkoli kaj vzeli in tudi piše, da se lahko podeli, da minister za finance lahko podeli in seveda v določenih primerih lahko tudi vzame. Tako, da iz tega vzornega kota so vsi ti strahovi, ki so danes tukaj bili povedani kot, da je to že določeno in tako naprej. Skratka, temu ni tako je pa verjetno priročno, da se ustvarja tukaj strah.
Drugo, kar bi rad povedal je, da je verjetno z veliko možnostjo uspeha lahko rečemo, da več ponudnikov daje večjo ponudbo in če daje večjo ponudbo se seveda širi tudi promet. To mislim, da težko nekdo temu nasprotuje oziroma osporava takšno stališče. Več ponudbe danes daje več prometa, daje seveda večje zaslužke in večje prihodke tudi za humanitarne, invalidske in športne organizacije. Nikomur se tukaj nič ne jemlje. Če danes ni bila in ni določena stopnja koncesijske dajatve ta zakon jo pa določa kot minimalno pomeni samo večjo transparentnost in večjo legalnost tega. Tako da iz tega vzornega kota seveda tukaj lahko rečemo, da je bom rekel zadeva bolj transparentna, zakon je pripravljen bolj transparentno in seveda, zaradi tega bom rekel je zagotovljena seveda tudi večja varnost igralcev vnaprejšnje določbe so bolj jasne in seveda iz tega

21. TRAK: (NB) – 11.50

(Nadaljevanje) ne moremo enostavno zaključiti, da bo pa zaradi tega nekaj manj. Zaradi tega enostavno tega ne moremo zaključiti. In tukaj bo kvečjemu več.
Naslednje kar bi rad seveda tukaj rekel. Vsi ostali kriteriji ostanejo enaki. Tudi glede občine, tudi glede vloge občin, lokalne skupnosti, ki imajo pri igralništvu, pri tako imenovanih velikih igralnicah o katerih seveda tukaj tudi govorimo. Tam se nič ne spreminja. Lokalna skupnost bo imela še vedno enak vpliv kot ga ima tudi do sedaj. Tako da, tukaj je seveda bistveno narejeno na tem, da se ohranjajo kriteriji za koncesijo, uvajamo transparentnejši postopek podeljevanja, ker bo javni razpis. Zdaj ni javnega razpisa, pa so vsi zadovoljni ali kako? In uvajamo tudi nove razloge za prenehanje koncesije. To seveda pomeni, v kolikor nekdo ne upošteva odločbe, ki jo je izdal pravni organ, potem se mu lahko vzame tudi koncesija. In zagotavljamo večjo varnost, saj zvišujemo zahtevo po osnovnem kapitalu. Glede tega jaz popolnoma razumem dva prireditelja klasičnih iger na srečo, ki bosta pač izkoristila vse možnosti, ki jih tukaj imata, da zadržita obstoječi položaj. Govorimo o duopolu. Vprašanje pa je ali seveda dajanje možnosti, da se podeli še komu takšna koncesija, že ogroža ta dva. Če sta tako močna, tako dobra, tako tržno uspešna, potem se vsekakor to verjetno ne bi smelo zgoditi.
Zdaj glede tudi insinuacije nekaterih govorcev, ki so govorili o kakršnihkoli vplivih na določbe teh zakonov, itn., jaz lahko povem, da vsi stiki ministra za finance so prijavljeni na Komisiji za preprečevanje korupcije in so tam evidentni, vodijo se zapisniki in tam je dejansko vse transparentno. Tako, da seveda te insinuacije, ki se pojavljajo tudi v medijih, razumem verjetno tudi avtorje, da se v točno določenem času po določenih številnih letih nekaj pojavlja nekaj starega, itn., ampak tukaj je dejansko vse transparentno in vsi so prijavljeni, če so bili pri ministru za finance in so javni, kar seveda tudi mediji pravijo. Tako, da s tega zornega kota jaz ne poznam nobenih neposrednih vplivov na zakon. Vsaka rešitev ima svoj razlog, temelji predvsem na tistih razlogih, ki so se danes pokazali kot nek manko v zakonu. Danes lahko rečemo, da imamo možnost za 45 salonov, da se odprejo, pa polovico jih je odprtih, kar pomeni, da pri strategiji verjetno je nekaj narobe. Ta strategija itak ne velja več, ker je veljala 10 let in je dejansko rok potekel leta 2020. tako, da s tega zornega kota je tudi strategija se ni uresničila in danes nimamo 45 salonov. Nimamo tudi toliko velikih igralnic kolikor jih je možno, kar z drugimi besedami pomeni, ponudba, možnost dajanja koncesij je večja kot je pripravljenost, da bi nekdo dobil koncesijo. In Ministrstvo za finance že sedaj po drugi zakonodaji, po drugih pravnih podlagah vsake tri mesece daje javne razpise za dodatne koncesije, pa moram reči, da nekega velikega povpraševanja

22. TRAK: (VP) 11.55

(nadaljevanje) glede tega ni. Tako, da ja, tukaj se strinjam, da je glede na obstoječo ponudbo trg omejen. Verjetno pa se z dodatno ponudbo lahko tudi razširi. In seveda tisti, ki, bom rekel, igrajo v tujini, se lahko z dodatno ponudbo privabijo, da bodo igrali v Sloveniji.
Toliko v pojasnitev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod minister.
Sedaj ima besedo prvi razpravljavec izmed poslancev, gospod Igor Peček. Pripravi se gospod Gregor Židan.
Izvolite.

IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.
Zdaj, po mnenju predlagatelja bi povečanje števila prirediteljev vzpostavilo konkurenco, s tem pripomoglo k izboljševanju ponudbe in zviševanju prihodkov od klasičnih iger na srečo. Podeljevanje koncesij naj bi bilo po razlagi gospoda ministra bolj transparentno, povečala naj bi se zaščita potrošnikov, kakovostna in sodobna ponudba pa naj bi igralce preusmerila od nezakonitih prirediteljev h koncesionarju. Novela naj bi imela tudi pozitivne posledice za proračun in druga javna sredstva. Po mojem mnenju so to načelno sicer pravilna stališča, ampak jih vaš zakon s ciljem, ki je zapisan v določilih, ne odraža. Podpiram načelno mnenje, da je prosperiteta v korelaciji oziroma bom kar rekel vzporedno korelira z ekonomsko svobodo in ima po vseh definicijah in razlagah v gospodarstvu pozitivne učinke. Ampak razcvet oziroma prosperiteta ima lahko pozitivne in negativne učinke, odvisno od dejavnosti, v kateri se razcvet dogaja.
Področje iger na srečo je zelo specifična dejavnost, kjer ima liberalizacija lahko zelo negativne učinke. Tukaj mislim predvsem goljufije, organiziran kriminal in pa na koncu tudi odvisnost, pretirano odvisnost od igranja. Zelo ilustrativen primer, katerega verjamem, da vsi poznate, je liberalizacija športnih stav v sosednjih državah bivše Jugoslavije, kjer stavnice srečujemo praktično na vsakem koraku. In da ne rečem, da se je videz mest ali pa vsaj določenih skupnosti bistveno spremenil, spremenilo se je vzdušje. Ne bom rekel, da je prišlo do devastizacije tega, ampak občutek nekoga, ki se sprehaja mimo velikega števila stavnic, ni ravno najbolj prijeten.
Ni mi povsem jasno, kakšen cilj Ministrstvo za finance s predlogom novele sploh zasleduje, zakaj. V odgovoru na poslansko vprašanje kolegice Mirnik ste odgovarjali, pa bom kar citiral: »predlagani sistem dodeljevanja koncesij bo omogočil aktivnejše vodenje koncesijske politike, ki bo obstoječo igralniško ponudbo postopoma preusmerila na tista območja, kjer obstajajo tržni pogoji in povpraševanje«. Vprašanje, ki se mi zastavlja ob takšnem pojasnilu, je naslednje. Ali se torej zasleduje cilj liberalizacije trga ali varstvo potrošnikov in preprečevanje negativnih vplivov pretiranega igranja pri igrah na srečo? Tukaj mislim pač na odvisnost. Če se želi zaščititi igralce, mora biti ponudba omejena in ne sme omogočati lova na igralce. Ampak v vašem odgovoru ste povedali ravno to.
Kar se tiče samega postopka. Vlada je predlog večkrat spreminjala ne, da bi omogočila, da se javnost izjasni o spremembah, takšna opozorila smo v Državni zbor konstantno dnevno dobivali poslanci. Prvotni predlog

23. TRAK: (IP) – 12.00

(nadaljevanje) z dne 15. 2. ni bistveno spreminjal sedanje ureditve. Javnost je imela možnost posredovanja mnenj do 18. marca. Zdaj, kakšen je bil interes tako Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in pa Fundacije za športne organizacije, tukaj težko komentiram, ker ga ne poznam, pričakoval bi, da ga je imel. 23. junija se pojavi na spletni strani Evropske komisije druga verzija, po kateri bi klasične igre na srečo namesto dosedanjih dveh lahko prirejalo pet, se pravi trije dodatni prireditelji.
Tukaj bi rad opozoril, da skladno z določili Konvencije o pravicah invalidov, Ustavo Republike Slovenije in Zakona o nevladnih organizacijah bi se vlada pravzaprav nujno morala posvetovati o spremembi s temi organizacijami in jih dejavno vključiti v postopek. Zdaj, če jim lahko verjamemo, v ta postopek niso bili vključeni. 21. julija je na spletni strani e-uprave tretja, drugačna, spet drugačna verzija, ki koncesije podeljuje nazaj Loteriji Sloveniji in pa Športni loteriji. Potem pa 2. septembra, pa je na isti strani objavljen predlog zakona, ki je bil zelo podoben tistemu prvemu z dne 15. 2. Takšen je bil postopek. In ga lahko vsak preveri. Na koncu pa vlada v Državni zbor pošlje verzijo 30. 7., ki pa z zadnjim popravkom konec avgusta, tega datuma pa ne vem, mislim, da je bil 27. avgust, spreminja položaj invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Sigurno, če nič drugega, vprašanja in pa pomisleki.
Verjetno mi ni potrebno posebej pojasnjevati, zakaj so široke javne razprave, strokovne razprave, govorim o strokovnih razpravah, pomembne in potrebne. Ampak saj konec koncev smo bili v bližnji preteklosti priča, ko se je javna strokovna razprava pač enostavno izključevala, izključevali so se relativni deležniki. Po mojem mnenju je to lahko, ne govorim da nujno, ampak lahko škodljivo, in na koncu koncev prispeva k temu, da so zakonske rešitve slabe, pomanjkljive, tudi družbeno škodljive, včasih pa tudi ustavno sporne. In bojim se, da pomanjkanje razprave glede na reakcijo strokovnih deležnikov oziroma deležnikov tistih, ki se jih bo ta zakon najbolj tikal, v tem primeru ne pomeni nič drugega kot slabo in škodljivo vsebino, ne pa zgolj in samo zaščita nekega monopola oziroma duopola.
Rad bi povzel nekaj dejstev, zakaj predlaganemu zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo nasprotujem. Prvič zaradi tega, kar sem že povedal, da predlog zakona ni bil pripravljen z ustreznim sodelovanjem zainteresiranih deležnikov. Drugič: večina iger na srečo, ki so v državah članicah aktivne, se spreminjajo pač tako, kot se pač spreminja trg in pa povpraševanje, je po mojem mnenju že možno izvajati tudi v Republiki Sloveniji. Če bo trg še bolj liberalen, bo dostop do iger še lažji in bo zasvojenost z igrami še večja. Tretjič, Evropska unija nima zavezujočih instrumentov, s katerimi bi na kakršen koli način pogojevala harmonizacijo tega področja v posameznih državah članicah. Konec koncev je že danes na nek način kar harmoniziran, saj praktično pri vseh, razen dve državi,

24. TRAK: (SB) – 12.05

(nadaljevanje) kot smo slišali in tudi sami jih lahko, to sta Španija in pa Litva, imata pač malo različen sistem, povsod drugje je sistem enak. Po presoji, kar je tudi pravna praksa, ki se je danes omenjala, Evropske unije mora sistem prirejanja iger na srečo slediti dvema temeljnima principoma. Prvi je zaščita potrošnikov pred tveganji, kateri običajno sledijo ukrepi za preprečevanje, drugi pa je zaščita javnega reda. In ta zaščita javnega reda gre v smeri preprečevanja pranja denarja in organiziranega kriminala. Slišali smo očitek, da se je sprememba zakona pripravljala brez analize podatkov o predvidljivih negativnih družbenih vplivih teh sprememb. O sami verodostojnosti podatkov nisem prepričan, kolikor mi je znano je bila analiza narejena, saj delna analiza neke organizacije iz Zagreba, kolikor mi je jasno, to mi boste, gospod minister, potrdil ali pa zanikal, ker v to nisem prepričan. Sam pa sem si vzel malo časa in sem kar podrobno preučil dve analizi, ena je / Nerazumljivo/ gospe Elis Erab(?) iz evropske komisije, druga pa popolnoma neodvisna analiza, ki jo je pred tremi leti dopolnil gospod Mark Griffit z univerze v Nothingamu. Če povzamem bistvo teh dveh analiz je to, da niti ni zaskrbljujoče, toliko zaskrbljujoče število igralcev, ki se je v zadnjem času povečalo pri igranju iger na srečo, ker to je odvisno od posamezne države, pa tudi od področja oziroma od populacije na določenem področju, ampak tisto drugo kar pa je zaskrbljujoče in zelo zaskrbljujoče je, da se zasvojenost, ko enkrat pride do zasvojenosti, odraža v kolapsih, pomeni, da če poenostavim, da nekdo, ki je zasvojen z igro na srečo, v tej igri praktično izgubi vse, zneski postajajo enormni, izgublja se tudi premoženje, nepremičninsko premoženje in še marsikaj drugega in to je tisto kar bi morala imeti vsaka presoja preden se posega v tako rizično področje kot je igranje iger oziroma izvajanje iger na srečo. Po mnenju Evropske loterijske zveze je trenutna ureditev v Republiki Sloveniji dobra. Konec koncev ste tudi sami spomladi letos rekli, da je naša ureditev skladna s pravnim redom Evropske unije in da so prakse, ki veljajo zunaj, skladne z našimi oziroma s sistemom, ki ga v Republiki Sloveniji imamo in da bi bilo spreminjanje našega sistema škodljivo. 49. člen pogodbe o delovanju Evropske unije si je po mojem mnenju treba razlagati tako, da država članica, ki želi zagotoviti visoko varstvo potrošnikov pri igranju iger na srečo, utemeljeno meni, da lahko z vzpostavitvijo sistema zasleduje dva cilja, ki ga tudi javni organi oziroma inštitucije lahko zasledujejo in ta dva cilja je treba absolutno upoštevati in sta tudi vzrok za to, da se analiza oziroma presoja vplivov pri sprejemanju oziroma pri spremembah tako zahtevnega zakona izvajajo. Zdaj jih bom ponovil še enkrat. Prvi je obvladovanje kriminala, goljufij

25. TRAK: (NB) – 12.10

(Nadaljevanje) in pa pranje denarja. Drugi je pa čezmerne potrošnje, porabe denarja pri igranju iger na srečo in pa preprečevanju zasvojenosti z njimi. Če se na koncu vrnem samo z enim stavkom še na začetek, v kolikor bi Vlada opravila širšo razpravo v oblikovanje besedila novele tega zakona, vključila vse relevantne deležnike, opravila temeljito analizo presoje vplivov, najverjetneje, to je pač moje mnenje, takšnega predloga novele danes ne bi imeli na mizi.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima gregor Židan, pripravi naj se Vojko Starović. Izvolite.

GREGOR ŽIDAN (PS SD): Hvala lepa za besedo. Začel bom z eno, kako bi rekel, anekdoto, ki prvi takole. Ni mama tepla Janeza zato, ker je stavil, temveč ker se je potem reševal. Zdaj, ponavadi stavimo s svojim denarjem, rešujemo se pa s tujim denarjem in to je eden, kako bi rekel, glavnih moto tistih, ki igrajo. Jaz sam poznam obedve igre, to se pravi, klasično loto in pa tudi športne stave. Pri lotu lahko rečemo, da je nekako družbeno sprejemljivo ker igramo nekako za to, da se zabavamo, pri športnih stavah pa mislim, da je glavni moto to, da dobiš neko zaslužek in nekateri iz tega tudi živijo. Če gremo dalje. Športna loterija pa Loterija Slovenija, ki nekako pri nas organizirata te igre, lahko smatramo kot nekakšen javni interes, ker je tudi, kako bi rekel, država v tej njihovi strukturi zavedena. Tudi pri novih ponudnikih bi bilo tako, ampak ne tem, če te tuji ponudniki, ker predvidevam, da bodo to tuji ponudniki, bodi imeli tak javni interes in zagovarjali, da se ta denar nekako vrača v Slovenijo. Jaz mislim, da bo to njihov interes bolj v tem kontekstu, da uničita Športno loterijo pa Loterijo Slovenije, če bosta dobila še vedno koncesijo ta dva naša domača. Vemo, da so športne loterije tudi razne športne organizacije lastniki, tako da se pravi, direktno tudi vrača denar v šport. Mogoče, saj pravim, da tukaj bom še malo omenil, slovenski trg je omejen. Nas je samo dva milijona ljudi in spodbujati, da bo več ljudi igralo, mislim da ni bolj produktivno. To se pravi, pet ponudnikov bo imelo prav to, da bo čim več ljudi igralo te igre na srečo. Jaz mislim, da to ni prav najboljša… Gospod minister pravi sicer, da se športnim organizacijam in invalidskim organizacijam ne bo nič poznalo, da bodo manj dobile. Jaz se prav tega bojim, ker v bistvu tem športnim organizacijam oziroma njihovim programom oziroma objektom in invalidskim organizacijam je to eden od glavnih virov financiranja.
Naslednja stvar, kot sem že prej omenil, ali želimo več igranja na srečo. Tisti, ki igra nekako z glavo, ni problem. Problem je tisti, ki igra več od svojih sposobnosti, kar vodi v večjo zasvojenost, več socialni problemov. Pa gremo iz predpostavke, kakor je minister rekel, da bo država vseeno več dobila, ampak bo tudi morala več namenjati za odvajanje od odvisnosti od iger na srečo in pa na reševanje socialnih problemov. To tujina zelo dobro pozna in mislim, da nam prav to ne rabi… Raje dajemo denar v kakšne druge stvari oziroma za normalno ozdravljanje ljudi. Zdaj ne vem, če ste mogoče kaj razmišljali. V enem trenutku je bil uveden davek od srečke

26. TRAK: (SC) – 12.15

(nadaljevanje) ali je tako? V bistvu to, kar nekaj bi rekel denarja prinese v poračun, ampak je bilo rečeno, da bo to samo trenutno davek in da se bo, potem ukinil sedaj pa ni nič govora o tem.
Naslednjo stvar mogoče minimalno število avtomatov. Zopet bomo rekli, da to pelje v odvisnost, kar pa mene v ozadju moti je pa, da bodo verjetno sposobnost samo velike družbe to se pravi veliki playeri in v mojem prepričanju to sodi v to, da je ta kako bi rekel novi zakon namenjen res velikim playerjem, s katerimi imajo verjetno tudi kakšne druge stvari z nekimi ljudmi iz sedanje Vlade. Če jaz dobro razumem kako prihaja denar v slovenski poračun je nekako razlika vplačanega zneska in izplačanega zneska. Jaz to nekako imenujem nekako stavne kvote posebej pri teh športnih stavah. Če pridejo novi playerji se bodo morale te stavne kvote povečati kar pomeni večja izplačila in posledično manjši prihodki za športne organizacije in pa za proračun. Zopet ne vem ali je to v interesu Slovenije?
Še mogoče za konec. Tak občutek, ko sem se pogovarjal z nekaterimi, ki so bili v prejšnjem sklicu, ko ni bilo sprejeta sprememba zakona oziroma nov zakon, da so vse slabe rešitve v tem predlogu in to pač nič ne pomeni izboljšanje trenutnega stanja in enostavno ne vidim nobenega smisla, da bi sploh sprejemali ta novi zakon.
Še toliko na koncu. Jaz sem se nekaj časa zavzemal za to, da bi se liberaliziralo področje športnih stav, predvsem zaradi tega, ker sem nekaj časa živel v Mariboru in sem hodil v Avstrijo vplačevati stavo sicer ne veliko, ampak vseeno lahko rečem, da pač ne bi hodili v Avstrijo. Mislim, da je tukaj druga pot, če hočemo te igralce pripeljati nazaj oziroma domov v Slovenijo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Vojko Starović, pripravi naj se mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Izvolite.

VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister!
Jaz tega zakona, če vam po pravici povem ne razumem. Zakaj je potreba, kako se sprejema, kje so tiste silnice? Poglejte, nekaj se na igralništvo spoznam ne na klasične igre toliko, ker na posebne igre na srečo saj sem bil vrsto let član Kolegija direktorja Kazino Portorož in tudi eno leto član uprave in poznam to dejavnost. Vem kako je delovala in vem kako tudi sedaj deluje. Včasih povem še nazaj na začetku naše samostojne poti Slovencem ni bilo dovoljeno zahajati v igralnice. Za prirejanje posebnih iger na srečo so bile namenjene tujemu trgu, privabljanju turistov, polnjenju bazena. Igralnica je tako igralnica Portorož, ki je na žalost zelo popustila in tako igralnica Hit, ki je še vedno 90 % prisotna na tujem trgu so privabljali v ta turizem kraje. V tej smeri so igralnice vlagale veliko denarja v razvoj turistične infrastrukture torej tujega denarja, ki so ga prinašali sem in to, kar je bilo zaslužka so vlagali v turistično infrastrukturo.

27. TRAK: (VP) 12.20

(nadaljevanje) V turističnem kraju Portorož je bilo tako zgrajena marina, letališče, kongresni center, avditorij, obnovljeno Tartinijevo gledališče, Tartinijev trg dograjen, še mnoge druge stvar in tudi v druge kraje na obali. Torej za razvoj in pospeševanje turizma in vabljene turistov veliko je bilo tudi dano za reklamo na italijanskem trgu, kjer je Hit še vedno zelo učinkovit, saj privablja tako in ustvarja dejansko na tujem. Torej tuji denar smo porabljali za domačo izgradnjo za razvoj turizma. Dobro, šlo je tudi za davke / nerazumljivo/ v proračun. Zdaj pa mi pravimo, edini argument, ki sem ga do zdaj čul, resen je bil, da s sproščanjem trga bomo povečali blaginjo. Pa, kaj, da razumete, kam sproščamo - tujce spuščamo k nam, da bodo domačim pobirali denar. Da bodo domačim pobirali denar in to še razširili mrežo, da bodo čim več zajeli. A je kdo kdaj govoril s temi zaposlenimi v teh igralnih salonih, v veleti, s krupjeji? Valeti so hostese in stewardi, ki strežejo pijače. Kaj se zgodi, ko prihajajo v penzijo? Zopet se napolnijo ti saloni. Ljudi spravljamo v obup. Jaz natnačno vem, kjer v Lignanu Sabiadoru in sosednjih krajih v Italiji je bil kriv kazino, na kar nismo bili ponosni, ampak tisti, ki je bil zasvojen, so zapravljali hotele, uničevale so se družine. Mi to hočemo razširiti, da bo konkurenca na domačem, ponuditi na tržišče, da bodo naši ljudje, tudi reveži, hodili tja zapravljati denar in mnogi med njimi postali zasvojeni dokazano, kakor hočete je teh študij, in do dali, da ta denar, ki ga zapravijo v teh igralnicah, damo tujcem, da bodo tujci služili in imeli od tega koristi. Pa, ma, to je skregano z vsakršno logiko. In dejstvo je, da ta zaverovanost, ta slepa vera, to je vera, to ni res, nič ni res, prosti trg je samo ekonomska fikcija, to natančno ve tudi gospod minister. Prostega trga ne obstaja, zmeraj je trg reguliran, pa če drugega ne, najbolj enostavno vam bom povedal, je trg reguliran delovne sile, da ne smejo otroci delati. Evo, simple, vam povem en primer, ki velja povsod. In trg za igre na srečo je reguliran zato, tudi Evropa to podpira in tudi mi imamo tako narejeno in smo imeli prej narejeno, ker je škodljiv. Če ga širimo in če nagovarjamo ljudi, da nosijo. Do neke mere, ja, mora sproščati, ampak dajmo, to mora biti regulirano. In povsod je regulirano. Mi pa pravimo, zdaj bomo to sprostili, da bodo ljudje hodili na v nesrečo, vabili jih bomo dodatno, dodatno odvisnike delali, ki bo, kakor je kolega Židan poudaril, bomo imeli večje potem socialne transferje, da bomo to reševali. Dajte mir, no. Nehajte s tako propagando. Prosti trg ni rešitev, za zelo malo stvari je rešitev. In nikjer ne obstaja čisti prosti trg, sta dokazali tudi zadnji dve krizi 2008 in pandemija zdaj. In tudi Nobelove nagrade, če gledate, devajo zdaj ne ekonomistom zagovornikom prostega trga, ampak eksperimentalni ekonomiji, ki dokazuje, da te mantre niso res. Torej z nekimi floskulami, jih tu stalno poslušamo, prostotržno mora, konkurenca mora biti. A ste brali mogoče, da je tudi ukinjanje doing bussines na svetovni banki? Zato, ker so bili prirejeni. Trgi so vedno prirejeni, ljudje božji, zmeraj so prirejeni - ali od tistih, ki so najmočnejši, ali od tistih, ki jih administrativno zapirajo, ali tistim, ki nimajo dostopa zaradi denarja, informacij in tako naprej, zaradi neke zaščite nekih pravic in tako naprej, so zmeraj regulirani. In ta trg mora biti reguliran, verjemite mi. Ker je povsod tak. In voziti en tak zakon mimo vseh strokovnih presoj in mimo kratke javne razprave in dodajati neke bistvene spremembe notri, kaže, da nekaj s tem, da so to tudi lobiji zadaj, tako kot je bilo s tobačnim zakonom in tako naprej, da tu lobiji delujejo in nekdo mora imeti neke koristi. Jaz si drugače ne znam razlagati, da zakon silijo v postopek.
Resno je treba to zavrniti. To ni resno delo.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala tudi vam.

29. TRAK: (TB) – 12.25

(nadaljevanje) Besedo ima mag. Elena Zavadlav Ušaj, pripravi naj se pa Predrag Baković.
Izvolite.

MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.
Prav lepo pozdravljen minister in vsi ostali, kolegice in kolegi, v dvorani, kot verjetno tisti tudi, ki nas doma, predvsem zaposleni v igralnicah, igralniških salonih in tisti, ki se ukvarjate s klasičnimi igrami na srečo, spremljate!
Verjetno sem edina tu noter, ki sem iz Nove Gorice, kjer je tudi igralniška dejavnost najbolj prisotna in zelo dobro poznam tako situacijo s strani delodajalca, se pravi Hita, kot tudi zaposlenih. Večkrat ste verjetno zasledili v medijih, da smo sedeli v tem obdobju sprejemanja spremembe zakonodaje z vsemi, ki so vključeni, ki se jih ta zakon dotika. Se pravi, tako z delodajalci, pa ne govorim to samo z Hitom, ki je največji delodajalec v naši goriški regiji. Na področju igralništva, kot tudi poleg njih so sedeli tudi, seveda, predstavniki delavcev, sindikata in tudi lastniki manjših zasebnih salonov, igralnih salonov.
Seveda, če se povzame neko skupno stališče, je vsem, vsem ni bilo ključno to, da se ohrani nekako tako stanje, kot je do sedaj, ampak vemo, da tako stanje, tak zakon, kot ga imamo danes, ne more biti v skladu in ni v skladu z evropsko zakonodajo. Danes je bilo povedano veliko v smeri, da zaposleni se ne strinjajo z določenimi spremembami, kot tudi ne lastniki igralnic in igralnih salonov, ampak, sam delodajalec je povedal, da se strinja z vstopom tujega kapitala, zaradi tega, ker sam Hit je v zadnjem obdobju, če ste kakorkoli spremljali, zaspal in s tem, ko je zaspal Hit v razvoju, je zaspalo celotno okolje, celotna regija in s tem se strinja tako delodajalec, kot tudi zaposleni, se pravi predstavnik sindikata ni nasprotoval vstopu tujega kapitala.
In, zato, da v bistvu sledimo evropski zakonodaji in dovolimo, da se s tem spremeni zakonodaja tudi na našem področju, je predlog Vlade, da se lahko poleg tega, da je organizirana pravna organizacijska oblika, ne samo delniška družba, ampak tudi gospodarska družba, seveda, ohrani delež tudi Republike Slovenije noter, kar kaže na to, da še vedno ima država nadzorstveno funkcijo nad delovanjem in sicer v delniških družbah se ohrani 25 % plus ena delnica, v gospodarski družbi pa 51 % v poslovnem deležu. Tukaj, ta pogoj, je zadoščen, sicer bi bili v nasprotju s 56. členom pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu in s tem to mi zagotovimo, da tega člena ne bomo kršili, kar pomeni, da kaže na nujnost spremembe zakonodaje.
Potem, ukinitev licence, tudi delodajalec strinja. Predvsem se je to pokazalo v zadnjem obdobju, ko je nastopila epidemija, kajti, veliko, veliko je bilo zaposlenih, ki so bili ali iz zdravstvenih razlogov ali kakršnihkoli drugih razlogov, doma in s tem je potem imel delodajalec zvezane roke, kajti, ni mogel prerazporejati delavcev znotraj samega kolektiva in to je velika, velika ovira pri poslovanju, ni pa tudi spet to edina, edini razlog, da je ovira delodajalca, ampak je tudi to v nasprotju prostega pretoka delovne sile, kajti s tem omejujemo tudi vstop drugih, ki imajo, ki bi lahko izpolnjevali ostale pogoje,

29. TRAK (VI) 12.30

(Nadaljevanje) ampak zaradi tega pogoja licence je spreminjanje, zaposlovanje oteženo. Se pravi, da je odprava licence v skladu s smernice Evropske komisije, mednarodnega denarnega sklada, po katerih je treba zmanjšati število reguliranih poklicev, saj je tovrstna ureditev upravna ovira pri zaposlovanju in zvišuje stroške dela. To pa ne pomeni, da se dejansko komplet strokovnost na določenem področju umika, ampak tako kot v ostalih podjetjih se to znanje lahko nadomesti v sami sistemizaciji delovnih mest. In to so tudi delodajalci, predvsem Hit je izpostavil in tudi manjši igralni saloni, da bodo oni to urejali s samo sistemizacijo, ki jo imajo. Tukaj zaposleni ne bodo nič oškodovani. Zaposleni seveda temu, če se posluša sindikate in zaposlene nasprotujejo, ampak to je normalno pri vsaki posledici znotraj nekega kolektiva. Verjetno ste se tudi sami že srečali, ko se je želelo nekaj spremeniti v organizaciji in je vedno potem nasprotovanje.
Veliko je bilo povedano, da se s privatizacijo bo naredila škoda. Ne bo se naredila škoda, ampak vam povem, da tudi lokalna skupnost vidi, da ima na račun tega, ker Hit se ne more razvijati tako kot bi se lahko razvijal. Tudi zaradi tega omejitve vstopa tujega kapitala ima tudi lokalna skupnost škodo. Zaradi tega, ker imam manj koncesijskih dajatev, še posebno, da ne govorim sedaj v tem obdobju, ko so bile igralnice ene izmed najbolj na udaru v času korona krize in so bile tudi najdalj časa zaprte. Občine tiste, ki so imele igralnice, so utrpele veliko škodo. To pa pomeni, da dejansko se je poznalo na investicijah in na vseh ostalih področjih znotraj občin. Ravno zato je potrebno slediti in prisluhniti tudi s tega vidika, da bodo občine dobile več iz naslova koncesijskih dajatev, če bomo dovolili igralnicam in igralniškim salonom se razvijati. Poleg tega pa ne bodo, ker sami morate vedeti, da Nova Gorica je zaspala ravno zato, ker je v času vzpona Hita zamrlo vse ostalo. Ker tudi društva in vsi, ki so bili s Hitom povezani so iz Hita prejemali velike zneske, sponzorske zneske in so na to tudi računali. Takoj, ko Hit tega ni mogel več dajati je marsikatero društvo prišlo do tega, da se je moralo zapreti oziroma so izgubili velik del sredstev. In tega si ne smemo več dovoliti. Vsaj na Goriškem, vam povem, da tega si ne smemo dovoliti.
Potem se dejansko potem govori tudi o manjših delavskih pravicah. Manjše delavske pravice to ne drži. Dajte se pogovoriti z zaposlenimi. Zaposleni so iz bajnih plač, ki so bile v času debelih krav padli na tako nizko raven, da sami pravijo, da naj se nekaj naredi, naj se nekaj spremeni zaradi tega, da bodo imeli ponovno plače take, vsaj približno, kot so jih imeli oziroma vsaj nekaj, da se bo poznalo. Ni vedno vse tako črnogledo tudi z vidika zaposlenih. Potrebno je narediti korak naprej tudi zato, da bodo imeli ponovno motivacijo, da bodo imeli višje plače. Kar je pa najhujše je to, da se v zadnjem obdobju, namesto da bi se Hit razvijal, išče rešitev kako bi zmanjšal

30. TRAK: (IP) – 12.35

(nadaljevanje) stroške poslovanja na tak način, da je dejansko začel z odpuščanjem zaposlenih. In to je tisto, kar je zaskrbljujoče. Da ustavimo, da ustavimo odpuščanje zaposlenih. In ustavimo ga lahko pa samo tako, da naredimo neke spremembe. Ohraniti tako stanje, kot je danes, je nedopustno.
Potem bi rada še izpostavila, kar je velika ovira pri razvoju in nekako tudi pri povečevanju prihodkov igralnic in igralnih salonov. Tudi to, da se v bistvu prirejanje spletnih iger na srečo v Republiki Sloveniji preveč zaostruje na tak način, da se, ker druge države imajo to bolj odprto, bom pa potem povedala primer iz Italije, ki je spet najbližja konkurenca Novi Gorici, in sicer, da se zahteva v Pravilniku o prirejanju iger na srečo, da preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, da more obvezno imeti strojna in programska oprema sedež v Sloveniji, se pravi se mora nahajati v Sloveniji, kar pa vemo, da je to v bistvu zelo težko zagotoviti. Predvsem z vidika, z vidika financ, ker to, ta oprema je zelo draga in naš trg je premajhen. Tako da posledično je tule treba gledati ne samo spremembo tega zakona, ampak je treba gledati širše. Moramo, ta zakon nam mora biti osnova, da bomo lahko potem naredili ostale spremembe, da bo, da se bo dejansko tudi potem lahko naš trg prilagodil ostalim sosednjim trgom okrog naše države, da ne grem gledat pa potem širše tudi na druge države Evropske unije. Jaz gledam predvsem s tega vidika, katere države so blizu nas in so nam dejansko najbolj konkurenčne.
Seveda je bilo tudi v nadaljevanju veliko povedano od davkov, ampak bi mogoče najprej povedala, da se navežem na tisto, kar sem prej povedala glede spletnih iger. V Italiji imajo dejansko najbolj razvito spletno igralništvo in so tudi, so tudi že pred časom podelili 33 licenc. Zdaj pa ponujajo največji nabor spletnih iger na srečo med vsemi evropskimi državami, saj je mogoče pridobiti licenco za spletno prirejanje stav, konjskih dirk, turnirjev v pokru, loterije iger, igralniške igre in igre na igralnih avtomatih. Vsako igralno platformo za prirejanje spletnih iger na srečo, za katero je v Italiji dodeljena licenca, seveda se mora avtorizirati in licitirati pri nadzornem organu. Predpisi pa, ki urejajo spletno igralništvo, pa dejansko so tako sprejeti, da omogočajo operaterjem zagotoviti, da imajo igralci možnost tudi, da se samoprepovejo oziroma da se omejijo pri poslovanju, kar pa tudi v živih igralnicah je, da nimajo … Nekateri imajo omejen dostop do igranja iger na srečo. In to je tudi v Italiji preko spleta omogočeno. In na tak način lahko potem tudi reguliramo tudi spletno igralništvo, s tem pa ne pomeni, da povečujemo zasvojenost, in tudi vse ostale težave, ki nastanejo pri igralništvu, pa bodisi spletnem ali kakršnem koli drugem.
Še nekaj glede obdavčevanja. Seveda, verjetno ste tudi sami dobili razne namige glede obdavčitev. Pri nas je obdavčitev višja, kot je v igralnih salonih v Italiji, in kar je tudi velika konkurenca tako Hitu kot tudi ostalim. Ampak dejstvo je, da se v tem zakonu, ki ga imamo danes pred sabo, to ne dotika, in zato jaz mislim, da to tudi je pravilno bilo s strani Vlade povedano, da se sedaj nanašajo spremembe na druga področja in ne na področje

31. TRAK: (SB) – 12.40

(nadaljevanje) sprememb davkov. Mogoče potem še glede tega, da se omejuje tudi nekako širjenje oziroma da bi se omejilo širjenje preveč igranja, ni potrebe omejiti, ni potrebe zaradi tega, ker smo dejansko že videli že to kar imajo sedaj možnost dobiti licence tako na področju igralnih avtomatov kot tudi v igralnicah, že zdaj imamo več ponudbe kot pa povpraševanja, tako da so spremembe zakona sledile težnjam, ki se pojavljajo na tem področju. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa. Besedo ima Predrag Baković. Pripravi naj se Monika Gregorčič.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Igre na srečo so vedno lahko hvaležna tarča kogarkoli, pa tudi nenazadnje oblasti oziroma države, vse skupaj pa veže en skupni imenovalec, to pa je denar. Po svetu so te zadeve urejene zelo različno. Morda kot zanimivost nekje v Združenih državah, nekatere države zlasti na vzhodni obali so koncesijo za prirejanje ali pa za organiziranje kazinojev podeljujejo zgolj in samo Indijancem, ki naj bi bil nek odkup za zgodovinske krivice, ki so jim bile delane in tako naprej in tako nazaj. Pri nas je tako urejeno, da imamo dva izvajalca teh iger na srečo, to sta loterija in pa športna loterija in nov zakon, ki ga danes obravnavamo pravzaprav nekako predvideva, da naj bi jih bilo pa pet. Športna loterija sama po sebi že tem spremembam nasprotuje z razlogom, da se nekako ogroža stabilno in sistemsko financiranje slovenskega športa. Če vemo, da loterija ima pod okriljem vse loterijske igre, športna loterija pa športne stave, seveda je potrebno razumeti tudi iz aspekta, da oba prireditelja sta obvezna plačevati neke davke, ki gredo v državni proračun. Mislim, da so trije davki in tu so tudi koncesijske dajatve, ki jih morata plačati prireditelja, da jih lahko sploh organizirata. In če bo Državni zbor predlagane spremembe potrdil, se bo število prirediteljev povečalo na 5, koncesije pa se bodo podeljevale na podlagi javnega razpisa. Mnogi te predlagane spremembe zakona menijo, da so te spremembe narejene tako, da ogrožajo stabilno sistemsko funkcioniranje tako slovenskega športa in na to opozarjata tudi fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in fundacija za šport, ki pravita, da ne glede na sklepa, dodatno izpostavljata pomisleke, da novela zakona ne prinaša nove ponudbe v celoti pa zanemarja negativne družbene učinke kot so zasvojenost, prirejanje športnih izzivov, kriminaliteta, pranje denarja in tako naprej. Znatno se povečuje tudi tvegane ponudbe in se ne opredeljuje do povečanih potreb po nadzoru. Res je tudi da poleg Vlade nekateri, a redki pozdravljajo to novelo in utemeljujejo njene pozitivne učinke, vendar pri vsaki stvari je tako, da se vedno najde kdo, ki zaradi različnih razlogov ali pa interesov nasprotuje večini in v tem primeru večina pravi, da ta novela ni primerna in da je škodljiva. Ta večina zatrjuje, da je bila sedanja ureditev ustrezna. In če pogledamo glede na to kaj je razpravljala moja predhodna kolegica, da je potrebno povprašati o mnenju tudi delavce v kazinojih, saj mislim, da ste vsi dobili kar naslovljen dopis sveta delavcev v Kazino Portorož vsem poslanskih skupinam, v kateri je navedeno, da predlog kot tak ni primeren in ustrezen, saj sprememba odpira številna vprašanja katera v samem predlogi ni najti ustreznih odgovorov, prav tako pa so lahko določene kršitve v nasprotju s trenutno veljavnimi predpisi in da menijo, da bo predlagana rešitev vnesla izredno visoko stopnjo tveganja v poslovanju samih koncesionarjev, posledično pa bi to vplivalo tudi na negotov položaj vseh v panogi zaposlenih delavcev in tako naprej. Tako, da to ni ravno iz trte zvito.
32. TRAK: (NB) – 12.45

(Nadaljevanje) Nenazadnje danes, ko sem se vozil v službo, sem poslušal tudi prispevek tega belgijskega pravnega strokovnjaka, ki utemeljuje monopol ureditev iger na srečo z dokaj močnimi argumenti, to pa sta, da ga je lažje nadzorovati in da se ga da hitreje preusmeriti. Pravi tudi, da konkurenca tukaj ni dobra, ker potrošniku ne zagotavlja boljšega izdelka, ampak vodi do pregrevanja trga in večjega tveganja zasvojenosti. In sodna praksa jasno določa, da je treba potrošnike zaščititi pred kriminalom in goljufijo, da sicer sedanja zakonodaja glede iger na srečo temelji na temu in logično vprašanje, ki sledi je, zakaj to spremeniti, zakaj popravljati nekaj kar deluje. Ob tem, da ni bilo opravljenih nobenih posvetovanj, nobenih analiz, tudi ne take, ki bi odgovorila na vprašanja ali ne bo sprememba povečala tveganje za zasvojenost in tveganje za problematične igre na srečo, se pravi, na nelegalne in karkoli že. Razlog, da bo odprtje trga prineslo več denarja državi, pravzaprav ne zdrži in ni tisti, ki je najbolj pomemben. Govora je tudi o občinah, da bodo dobile več denarja. Jaz ne vem zakaj potem Združenje mestnih občin nasprotuje noveli in pravi, da bi z zapiranjem trga klasičnih in tudi loterijskih iger na srečo povzročili upad obsega obračunanega davka od dobitkov, ki ga prejemajo slovenske občine, invalidske in humanitarne pa tudi športne organizacije pa bi posledično seveda prejemale manj sredstev. Pravzaprav, če pogledamo tako pod črto, noveli nasprotujejo vsi ali pa, bom rekel, vse relevantne organizacije, tako delavske v igralništvu, športne, fundacije, invalidske in tudi drugi. Opozarjajo, da je novela nedomišljena, neutemeljena in ne argumentirana z ustreznimi analizami in bi njena uveljavitev prinesla resne negativne posledice in seveda še enkrat se sam sprašujem zakaj je treba popravljati nekaj kar ni pokvarjeno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Monika Gregorčič, pripravi naj se Marko Bandelli.
Izvolite.

MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa podpredsednik za besedo.
V samem procesu priprave in sprejemanja tega zakona že pred začetkom zakonodajnega postopka je več kot očitno, da je sprememba Zakona o igrah na srečo zelo občutljivo področje, občutljiva tema. Temu priča veliko število dopisov, pripomb, zainteresiranih skupin, deležnikov, ki smo jih prejeli, vsi poslance, vse poslanske skupine z raznoraznimi pomisleki, predvsem izražanje nekih negativnih stališč. Bi rekla, da na malce trhlih osnovah ali pa zavajajočih ali pa nepoznavanju, namernem ali pa nenamernem konkretnih vsebinskih rešitev, ki jih konkretno ta novela prinaša. Mogoče, ko sem pazljivo poslušala vse predstavitve stališč poslanskih skupin, mi je bil najbolj všeč izraz, ki ga je uporabil gospod Polnar v imenu Desusa, »srečelovstvo v državni režiji«. Še posebej je to nek izraz zelo primeren z vidika nekih preteklih časov, ko vemo, da je bilo igralništvo tudi neka vstopna točka dotoka konvertibilnih valut in vemo kdo je tisto sfero tedaj obvladoval, tudi zakaj in kako so se v bistvu neke gospodarske prakse uporabljale ali pa izvajanje v bolj sivih conah na meji ali pa preko meja legalnosti in tudi danes so v bistvu skušnjave velike za raznorazne nelegalne dejavnosti v sodelovanju z organiziranim kriminalom, pranjem denarja. Zato je to področje toliko pomembnejše, da je ustrezno regulirano in nadzorovano, se pa lahko strinjam, da je tudi družbeno zelo občutljivo. Seveda pojav, nevarnost zasvojenosti, to je tema v katero moramo vložiti zelo veliko napora v preprečevanje. Zadnje kar je, bi si želela,

33. TRAK: (SC) – 12.50

(nadaljevanje) da, ne vem, se področje igralništva nekako razširi ali pa popularizira na celostno populacijo.
Še očitki, ki so bili izpostavljeni s strani nekaterih opozicijskih poslancev v stališčih, da zadeva predvsem ni bila politično pa koalicijsko usklajena, da koalicijski partnerji nismo vedeli kakšna verzija se bo sprejela. Zanimivo, da to pač osporavajo tisti, ki pač ne sodelujejo več v teh koalicijskih usklajevanjih in pogovorih. Namreč koalicija je že v maju mesecu v nekih trikratnih zaporednih poizkusih uskladila vse tiste ključne vsebinske rešitve tako, da ne vem zakaj se s takim blefom naši nekdanji kolegi radi pohvalijo ali pa trdijo stvari, ki jih ne poznajo.
Želela bi izpostaviti še množičnost dopisov predvsem deležnikov na področju invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so se v največji meri odzvale z opozorili, da predlagana novela bo ogrozila financiranje njihovih organizacij, društev in zvez, da to pomeni manj denarja za tako občutljivo družbeno področje. Želela bi poudariti, da je namen te novele ravno nasproten. Večja vreča denarja in povsem nespremenjena razdelitev financiranja oziroma razdelitev teh deležev za financiranje športnih in na drugi strani invalidskih in humanitarnih organizacij. Tako, da v bistvu kdor je podrobno in dobro prebral zakonske določbe bo videl, da po eni strani večja liberalizacija ureditev tudi področja športnih stav kot klasičnih iger na srečo, možnost povečanja števila koncesionarjev iz 2 na 5 bo ta finančni fond povečala in ne zmanjšala in temu primerno bo seveda tudi delež oziroma sredstva, ki bodo namenjena invalidskim in športnim organizacijam večja in ne manjša. Morda koga moti seveda verjamem da večja konkurenca, potem na področju predvsem pa se bo izkristaliziralo ali pa tudi pravno uredilo področje stav. To je področje, ki predstavlja neko sivo liso in danes ne prispeva v državni proračun in to ta zakon sedaj popravlja oziroma ureja na – jaz sama ocenjujem – primeren način.
Še glede deregulacije poklicev v igralništvu. Jaz sama ocenjujem, da je to pozitivni signal omogočil bo ne le na eni strani tisti, ki očitajo lažje odpuščanje delavcem, ampak predvsem lažje zaposlovanje in pa je v interesu delavcev, delojemalcev tudi v tem kontekstu, da jih neka strokovna združenja v kvazi javnem interesu ne bodo finančno oškodovala še preden bodo nastopili svoje delo v igralništvu pač za neko potrebno sedaj danes še potrebno strokovno usposabljanje. Po tem, ko pa ne bo več potrebno pa bo delodajalec tisti, ki bo sam poskrbel za usposabljanje in izobraževanje svojega kadra in če bo temu ocenil bo pač tudi na trgu najel ustrezno organizacijo, ki bo te njegove delavce ustrezno usposobila ali pa tudi ustrezno tekom nadaljnjega dela tem redno usposabljala. Tako da ne, to ni le v interesu delodajalcev pač pa tudi delavcev.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Marko Bandelli, pripravi naj se Jure Ferjan.
Izvolite.

MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala predsedujoči.
Jaz sicer dosti časa nimam, ampak bi rad postavil ministru par vprašanj in bi rad tudi, če bi bilo možno, če boste dal možnost, da bo tudi odgovoril glede tega.
Kakšen interes minister imamo mi, da dajemo koncesije tujcem?

34. TRAK: (VP) 12.55

(nadaljevanje) Kakšen interes je to za Slovenijo, da mi dajemo tujcem koncesijo? To je prva zadeva. Jaz ne vidim tukaj nobenega interesa, samo škodo, samo škodo naši državi kar se tega tiče.
Potem mediji vedno navajajo, da imate vi osebno stike z Novomoaticom. To mene zanima, tukaj vas sprašujem, ljudstvo sprašuje, narod, če res imate vi stike in kontakte z Novomaticom. Ker tako ščitite njih in želite, da bi še ne vem koliko teh avtomatov več bilo in ne vem, kar je, s tem, da veste sami, da obvladujejo eno tretjino že v tem trenutku trga. Pa bi radi dali še večje število avtomatov, ki so tudi oni, ki to prodajajo. To me ne moti nič, ampak koncesije, to me zelo zanima.
Stroka v igralništvu je mnenja, da v tem trenutku niso dobre spremembe lastniške strukture. Vi pa delate na tem, da se proda. Ker to je cilj tudi tega zakona.
Ena druga reč, ki me zanima, zakaj je obdavčitev napitnin, dvakratna obdavčitev. Napitnine so obdavčene, ko gredo v plače, in so porazdeljene enakomerno, proporcionalno z vsemi. Kadar gre v bruto, je prvi in drugi bruto, je vse obdavčeno, davki in prispevki. Zakaj obdavčiti še enkrat napitnine? To ni jasno nobenemu, še manj pa tistim, ki delajo notri v tem sektorju.
Novi koncesionarji, jaz potem, veste sami, kaj pravim. Jaz z mojo kolegico se absolutno ne strinjam, da bo več koncesionarjev, da bo več prišlo jih na srečo. Privatni koncesionarji ne bodo dali nič. Če je koncesionar, kjer je država zraven, kjer je občina zraven, kjer so drugi zraven, to vemo, za kaj se je šlo. Tudi kolegica od Hita prej, tudi jaz sem bil na razgovoru z njimi in so mi točno vse povedali, kam se gre, koliko so oni obnovili. A veste, da občine, ki so se odpovedale koncesijam, so dobile, na primer / znak za konec razprave/ občina Komer, ki sem bil jaz župan, 250 tisoč evrov s tega naslova vsako leto? En milijon evrov je prišel notri s tega naslova v občino. Ne veste tega, verjetno ne veste. A zdaj bomo odpirali nove koncesije? Se pravi, tam bomo zmanjšali. Kdo bo dal več ta denar, te razlike, ki so prišle noter, ki so bile namenjene za lokalno samoupravo, za izboljšanje življenja v teh krajih? Privatniki ne bodo dali za dobrodelne namene ne humanitarnim organizacijam ne nič. Tukaj se morate vprašati, / znak za konec razprave/ kaj je res ta zakon – škodljiv zakon.
Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima minister.
Izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Samo odgovor, ker je bil neposredno na mene. Nimam stikov z Novomaticom, razen tistega stika, ki sem ga prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. In ta stik ni bil samo z mano, ampak še z drugimi zaposlenimi na Ministrstvu za finance, in o tem je bil zapisnik. Drugih stikov nimam. In to, kar pač pravijo, so pač neosnovane in nepravilne in nedobronamerne govorice.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jure Ferjan, pripravi naj se Jože Lenart.
Izvolite.

JURE FERJAN (PS SDS): Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Cenjeni minister za finance, spoštovane poslanke in poslanci in vsi, ki nas spremljate, en lep dober dan.
Pred nami je novela Zakona o igrah na srečo, o kateri smo danes že slišali kar nekaj besed. Dovolite pa mi, da v svoji razpravi vendarle izpostavim tiste ključne elemente, ki jih ta novela zakona prinaša.
Pomembno se mi zdi, da se s tem zakonom, s to novelo v bistvu usklajuje pravni red z Evropsko unijo oziroma pravnim redom Evropske unije in da se do področje tudi celostno ureja tako kar se tiče samega igralništva kot tudi stav. Pomembno je, da v bistvu se, novost te novele je, da se zvišuje število možnih klasičnih prirediteljev iger iz dveh na pet, podeljevanje koncesij pa bo potekalo na podlagi javnega razpisa. Pomembno je tudi, da, kot ena taka konkretna zadeva, da se dvigujejo globe in pa tudi seveda možnost takojšnjega odvzema koncesije, v kolikor izvajalec ne plačuje potrebne koncesije oziroma dajatev in pa davkov.

35. TRAK: (IP) – 13.00

(nadaljevanje) Zdaj, splošno gledano lahko rečemo, da večja ponudba in liberalizacija trga pomeni seveda tudi večjo potrošnjo, posledično večji zaslužek, v naslednjem koraku pa, ker se stopnje za FIHO in FŠO ne spreminjajo, seveda tudi večji prihodek za financiranje Fundacije za šport in financiranje Fundacije za humanitarne in invalidske organizacije, kar je seveda pomemben, morda celo ključen podatek.
Da bomo nekoliko bolj konkretni, lahko pogledamo obstoječi trg športnih iger na srečo v Sloveniji, ki je po podatkih, ki jih je objavil relevanten deležnik, torej, se pravi, Športna loterija, a ne, kot ekskluzivna ponudnica športnih stav, v letu 2019 so namreč poročali o 5,4 milijona koncesijskih in 10,6 milijona evrov davčnih plačil. Nekako ocena za ta trg pa je, da znaša, da je znašal v letu 2019 okrog 300 milijonov evrov. Če pogledamo, da je polovica teh sredstev nekako narejena z vidika igralništva, igralnic, kjer je pretežni del tujcev, pa je nekako domačih vplačil nekje 200 milijonov evrov. Če to postavimo tudi v mednarodni, v kontekst Evropske unije, kjer ta trg znaša nekje okrog ene milijarde evrov. In tu je treba povedati, da seveda pri takih zneskih vidimo, ne, oziroma se opravičujem, tukaj sem narobe rekel, 100 milijard, 100 milijard evrov je na ravni Evropske unije, cca 200 milijonov evrov pa je domače potrošnje oziroma vplačil iz tega naslova Sloveniji oziroma če štejemo vsa vplačila, 300 milijonov. Tako da za občutek lahko vidimo, v Sloveniji 300 milijonov evrov, na ravni Evropske unije pa je trg težak 100 milijard evrov, 100 milijard evrov.
In iz tega seveda tudi lahko ugotovimo, da je nekako slovenski trg podrazvit, in če pogledamo analizo, samo tri države imamo nekako v Evropski uniji monopol na tem področju. Tri države so nekje vmes, preostale pa so trg liberalizirale. In če se osredotočimo na tej točki recimo na Francijo, Dansko in Poljsko, je bil v teh letih po njihovi liberalizaciji trga ta rast prihodkov iz tega naslova bistveno, bistveno višji oziroma trg je bistveno bolj rasel, kot se to recimo po nekih konservativnih napovedih lahko označi, kjer je ta rast nekje osemodstotna v teh državah oziroma po takem rastu, kot je bil v teh državah, pa je lahko ta rast za dvakrat ali celo trikrat višja. To pomeni, če poenostavim tisto, kar je tudi ključno. Ker se stopnje, koliko denarja bo šlo za Fundacijo za šport in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, s tem ko se bo trg povečal, ko bo vplačil več, bo seveda tudi sredstev, ki bodo namenjena za šport in humanitarne organizacije, več. In to je ključno sporočilo. Poleg tega, da se seveda, tudi da se zadeva končno urejuje skladno s pravnim redom Evropske unije, da se v bistvu trg odpira, kar prinaša tudi širše gospodarske koristi.
Tukaj morda tudi za intermezzo to, kar sem prej omenil, te številke. To je bila recimo 5,4 milijona koncesijskih in 10,6 milijona evrov davčnih plačil, to je bilo v letu 2019 po podatkih Športne loterije, in z liberalizacijo trga, če predpostavljamo neko konservativno rast, na ravni nekje 8 % na letni ravni, lahko pričakujemo, da se bo nekje do leta 2025 ta številka povečala za 9,5 oziroma na 9,5 oziroma 17,9 milijona evrov, če bi pa šli po tem bolj spodbudnem scenariju, ki je bil v nekaterih državah v preteklosti že prisoten, pa lahko vidimo, da so ti zneski še bistveno večji, torej 23 in 44 milijonov evrov. Res pa je, da so te napovedi denimo narejene za segment športnih stav, lahko pa seveda stimulativno vplivajo na celoten trg iger na srečo, in seveda to pomeni seveda še dodatne, lahko rečemo dodatne učinke. Pa kakor se tiče nekih dodatnih davčnih fiskalnih virov za

36. TRAK: (SB) – 13.05

(nadaljevanje) organizacije, ki se financirajo iz koncesnin in pa obdavčevanje oziroma obdavčenje iger na srečo. Pomembno je tudi da je tudi na eni strani, da se tudi dviguje minimalni znesek osnovnega kapitala prireditelja, in sicer na 1 milijon evrov in kar nekaj je takih stvari, ki bodo v bistvu končno uredile to področje. Pomembno je tudi izpostaviti dejstvo, da zakon je bil v obravnavi, da je bila medresorska uskladitev, da je bilo veliko narejenega na tem področju in konec koncev danes imamo prvo obravnavo zakona in si lahko izmenjamo mnenja in prepričan sem, da po potrebi v nadaljnji parlamentarni proceduri zakon tudi še dodatno izpilimo. Jaz upam, da bo zakon šel skozi proceduro in da bo v sklopu tudi teh navedb, da bo tudi dejanski učinek tak in da bo na podlagi tega zakona v prihodnjih letih, desetletju še več denarja za slovenski šport in še več denarja za slovenske humanitarne in invalidske organizacije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Jože Lenart. Pripravi naj se Lidija Divjak Mirnik.
      Izvolite.

JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.
Še enkrat kratko v razpravi, spoštovani minister, par zadev bi rad konkretno postavil, pa upam, da mi boste lahko odgovorili. Glejte, odkrito bom povedal, da pred leti sem tudi sam razmišljal, da bi lahko s povečanimi igrami na srečo športu in humanitarnim organizacijam prinesli več sredstev, seveda v tem pozitivnem smislu. Danes razmišljam drugače. Glejte, sama beseda monopol je po svoje slabšalna in ga je treba razvijati zaradi konkurence. Ampak, v tem primeru igre na srečo ima monopol popolnoma drugačno nalogo, predvsem gre za regulacijo in pa nadzor tega področja in ravno s tem, če je monopol pod roke države, to lahko dosežemo in pa zaradi dva pomembna momenta socialni vidik zasvojenosti in pa vidik pranja denarja oziroma kriminalitete, kjer tudi v praksi kaže, da je ta nevarnost in se lahko nevarno pobegne, če tu spustimo roko nad tem.
Druga zadeva, kar sem tudi v stališču, smo v LMŠ močno opozorili zakaj, to je ključno vprašanje, zakaj Ministrstvo za finance oziroma Vlada nam ni postregla javnosti, vsem deležnikom in pa tudi nam v Državnem zboru neke konkretne analize. To je tisto, ko potem težko veš kaj je za tem. Ali ste namerno izpustili? To smo pogrešali. Če pa konkretno rečem sami smo se potem dokopali do nekaterih analiz. Ena je šele danes bila objavljena, pa verjetno ste jo prav Ministrstvo za finance bili naročnik, pa je niste dali v javnost. Gre za analizo dveh strokovnjakov Igorja Mastena in pa Ane Grudovič Gnitne(?), če se ne motim, nekako mi je v javnosti najbolj znana. In ko sem jaz to analizo danes tako predihal kot analitik, se sprašujem naslednje. Seveda ta analiza se nanaša samo na stave. Glejte tudi sem jo bil vesel, vsaj nekaj imamo v rokah. Tu strokovnjaka ugotavljata nekaj, da Slovenija povprečno bruto prihodke na prebivalca stavi manj kot 50 % v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji, tu je en tak podatek, ki nam nekaj pove samo za področje stave. S to njihovo analizo potem govorijo kaj bi ta zakon prinesel in se poigrajo s številkami. Evropa danes v povprečju na prebivalca s 310 evrov naj bi vlagala na stave, v Sloveniji okoli 100 evrov in zdaj se igrajo s tem povečanjem kaj bi to prineslo in pridejo potem na tisto področje, če bi ta zakon začel veljati, da kakšna so ta pričakovanja. In sicer govori naslednje,

37. TRAK (VI) 13.10

(Nadaljevanje) da bi v Sloveniji lahko prišli na 159 evrov oziroma v tem scenariju konservativnim oziroma odprtim pa 334 evrov povprečno na prebivalca. Sedaj pa ko takole razmišljaš si rečeš, koliko prebivalk in prebivalcev pa se gre s temi igrami. Tu se moramo omejiti seveda samo na stave. Ampak jaz govorim, da več kot 10 % se aktivno s tem ne ukvarja, mogoče malo več, na nekaj samo občasno, ampak tisti stalni igralci. In če tako rečeš je pa sedaj že številka, da se ti posameznik, če bi 10 % državljank in državljanov rekel s tem igrajo je tisoč 670 evrov na leto že sedaj dajo za igre na srečo, v povprečju teh 10 %, eni pa verjetno tudi 10 tisoč, drugi pa nekoliko manj. In če bi ta rast bila takšna, potem moramo reči, da v tej rasti bi pa potem povprečno teh 10 % prebivalk in prebivalcev kar 3 tisoč 340 evrov vložili samo v stave. Drugo je pa potem še loterija. In tu je tisti vidik, ta analiza sicer nekaj pove v enem delu, ampak niti z besedo se pa ne dotakne tega socialnega vidika, zasvojenosti, če se na to opremo, ker nekaj sedaj nam je pa prišlo pod roke. In zato si človek seveda v dvomih in ne vem tega razloga zakaj se niste potrudili, pa neko konkretno analizo ljudem deli. Ker to področje je po svoje nevarno.
Drugo analizo, na katero se lahko obrnemo, pustimo tiste analize, ki so bile zavajajoče, pa ko je že kolega prej govoril, pa so jih potem s pomočjo odvetnika celo odstranjene bile, ker so zavajale. Imam pa še tu eno raziskavo Mediane, ki pa je na podlagi te svoje raziskave, te študije prišla do nekih podatkov, ker je pač seveda ministrstvo oziroma vlada ni nam posredovala. In če samo zaključke preberem, poglejte, potencialne dodatne koncesijske dajatve za obe fundaciji skupaj odprtju trga v najboljšem primeru znašale 90 milijonov evrov, hkrati pa bi se bistveno povečalo tveganje zasvojenosti z igrami na srečo. Kriminala, goljufij in pranja denarja seveda bi se znižala. Kako bi se znižala? Če bi se sredstva za lokalne skupnosti, kot tudi dividende bi se znižale. Goljufije in pranje denarja pa bi se povečalo, se opravičujem. To se pravi, vsi izgubljajo, kar smo že prej rekli. Delničarji Loterije Slovenije kot država vsako leto prejme tako država kot obe fundaciji. Med tem pa bi se dobički namesto k obema fundacijama, športne organizacije in države stekli v zasebne žepe. To so te raziskave, pa mislim, da so irelevantne, če je bilo javno to narejeno. Pri tem je potrebno posebej poudariti še, da v primeru loterijskih iger niti do tega učinka sploh ne bi prišlo, saj v primeru, ko bi sredstva za glavne dobitke v loterijskih igrah namesto enega, zbiralo več prirediteljev, to povzročilo razdrobitev in znižanje vrednosti glavnih dobitkov. Ti so ključni motivator za vstop igralcev v igro. Učinek pa bi bil ravno nasproten od pričakovanega, manjši in ne večji v skupnem prometu. To se pravi, nekaj je le, kjer opozarja tudi ta študija analiza, da pa seveda na socialni vidik, na zasvojenost in potem te posledice pa so zelo velike in tudi, bom rekel, kot minister, in tam sem jaz to tudi poudaril, da ministrica, ki pokriva šport in nekdo za delo in šolstvo in ostalo, ne pa vprašanje ali se ta dva ministrstva strinjata s to zakonodajo ali ste jih dobesedno prisilili v to. Kajti, posledice na socialnem vidiku so lahko katastrofalne. In še enkrat, jaz si ne želim, da država Slovenija postane, bom rekel, na tem področju, da se gremo, v narekovajih, hazard in da potem določen procent ljudi zaide v to in na drugi strani nastanejo socialni problem, ki jih mora pa tako in tako potem država reševati. Toliko, hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se mag. Marko Pogačnik.
Izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav! Spoštovani gospod minister, kolegice, kolegi!
Sedaj nimam več dosti časa, zato bom skušala čim krajše in povedati vse to, kar sem nameravala. Ugotavljamo mi tudi s tem predlogom zakona, da ta vlada se je očitno odločila, da bo tujcem

38. TRAK: (SC) – 13.15

(nadaljevanje) podelila dober del srebrnine slovenske. Sedaj če se spomnimo samo na lekarniško dejavnost, ki smo jo hvala bogu uspeli preprečiti tukaj. Danes govorimo o koncesijah pri igrah na srečo. Jaz se sprašujem zakaj ste se gospod minister pravzaprav tako odločili glede na vsa nasprotujoča mnenja vseh vpletenih v ta zakon? Pa ne bom o tem špekulirala, preberemo pa lahko marsikaj, ampak kakorkoli. Ni nam jasno kakšen je cilj Ministrstva za finance s predlogom novele? Namreč v odgovoru na moje poslansko vprašanje, ki sem vam ga postavila že pred časom ste mi odgovorili, da predlagani sistem dodeljevanja koncesij bo omogoči aktivnejše vodenje koncesijske politike, ki bo obstoječo igralniško ponudbo postopoma preusmerila na tista področja, kjer obstajajo tržni pogoji in povpraševanje, konec navedka. Ali torej zasledujete cilj liberalizacije trga ali varstvo potrošnikov in preprečevanja negativnih vpliv pretiranega igranja iger na srečo torej odvisnost? Če se želi namreč ščiti igralce mora biti ponudba omejena in ne sme omogočati ali pa da rečem spodbujati nekega lova na nove igralce. Danes so tudi že moj kolega Igor in Jože povedala, da analiz pripravili niste. Zakaj ne? Je to zelo zanimivo. Vse to, kar se je s tem zakonom pravzaprav dogajalo s tistim skrivanjem pa za objavljanjem takšne in drugačne verzije in potem na koncu prileti nekaj notri, kar zadeva seveda Loterijo Slovenije in tako dalje. To je zanimivo ravnanje sploh pa zanimivo ravnanje, če to počne minister za finance in najmanj kar je seveda takoj poslanci začnemo sumiti, da se nekaj čudnega dogaja. No in potem dobimo pisma oziroma vsak dan maile vse možnih vpletenih, ki jih ta zadeva mislim ta zakon zadeva in potem sestavimo zgodbo skupaj. Gospod minister vi ste sami dejali, citiram: »Ta zakon daje možnost, da se še komu kaj podeli.«, konec navedka. A za to torej skrivate kateri lobisti so sodelovali pri nastajanju tega zakona, da se še komu kaj podeli? In vprašanje je komu in zakaj boste kaj podelili? Še več. Kaj se je zgodilo pri tem zakonu praktično vse humanitarne, invalidske in športne organizacije nas opozarjajo na nevarnost in škodljive spremembe tega zakona, saj bo pravzaprav z liberalizacijo trga se bo zmanjšala preglednost in pa invalidskim in športnim organizacijam se bo znižalo prihodke. Pa vam bom naštela samo tisti invalidske organizacije, ki so nam pisale, da temu zakonu nasprotujejo: Društvo Distrofik v Sloveniji, Svet za invalide Republike Slovenije, Društvo za kronično, vnetno, črevesno bolezen, Zveza Sožitje, Zveza Društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Zveza Društev slepih in slabovidnih, Združenje Invalidov, Zveza Slovenskih društev za boj proti raku, Zveza Društev gluhih in naglušnih, Društvo Vita za pomoč pri nezgodni poškodbi glave, Zveza Invalidskih društev ILCO Slovenija, Društvo Paralitikov Slovenije to je že 12 organizacija in pa 13 Nacionalni Svet invalidskih organizacij. To je samo 13 invalidskih organizacij, ki so nam pisale, da se ne strinjajo s spremembami tega zakona. Da ostalih humanitarnih in športnih niti ne bom naštevala. Torej v bistvu gospod minister tukaj gre za eno čudno »mučko«, ki se jo greste mučko v navednicah seveda z zelo nejasnimi cilji oziroma vi jih verjetno imate, ampak nam jih niste povedali niti jih niste z analizami dokazali in predstavili poslancem, zato ne vemo točno kakšni bodo učinki te ureditve. Tudi ni jasno kaj se bo zgodilo s sofinanciranjem tistih projektov, ki so jih sedaj te raznorazne organizacije lahko iz tega denarja, za katerega so vedela koliko ga bodo dobile in seveda izvajale te projekte, zato vam moram povedati, da v LMŠ kategorično nasprotujemo temu predlogu in zavračamo ta predlog sprememb. Upamo, da bodo tako ravnali tudi drugi kolegi, zato ker v situaciji, v kateri smo tudi z vsemi temi pufi, ki ste jih nenazadnje v tej Vladi naredili v letu in pol bo zelo zelo težko preživeti v naslednjih

39. TRAK: (IP) – 13.20

(nadaljevanje) letih, zato bi vas jaz vljudno prosila, da se zadržite vseh teh škodljivih praks in od ministra za finance bi pričakovala, da bo prvi branik javnih financ.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Minister, imate besedo, izvolite.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Zelo na kratko. Zdaj, karkoli je bilo že razumljeno ali pa izsek iz celotnega mojega podajanja obrazložitve, tukaj lahko pač rečem, da zakon na podlagi sprejetja ali nesprejetja, se pravi, če se sprejme zakon v Državnem zboru, potem določa kriterije, komu lahko, ni nujno, da minister za finance podeli koncesijo. Tako da, da bo popolnoma jasno, se pravi, zakonski pogoji za dodelitev katerekoli koncesije so določeni v samem zakonu, kar pomeni, da na podlagi izpolnjevanja pogojev se dodeljuje koncesija.
Zdaj, že večkrat sem danes ponovil in tako naprej. jaz sem imel mislim da dva stika z igralniškim sektorjem, oba sta prijavljena na KPK, tako da to si lahko pogledate na spletnih straneh. Vse ostalo so nedobronamerne insinuacije in nimam z nobenimi tujimi igralniškimi družbami nobenih stikov, kakršnikoli drugih, razen tisto, kar je bilo prijavljeno. Pa zgleda moram tukaj ponavljati, mislim da zdajle tretjič to ponavljam.
Naslednja zadeva. Kar govorite o igralništvu, danes je na razpolago 45 koncesij za igralne salone, danih jih je 22 mislim ali 23. Tudi na podlagi javnih razpisov in tako naprej, se v bistvu ne prijavljajo drugi, tako da tukaj je nenazadnje ponudba večja od povpraševanja že po sedanji zakonodaji, tako da s tega zornega kota, če govorimo zdaj o igralniškem trgu, posebnih iger na srečo, tule je treba ločiti posebne igre na srečo pa klasične igre na srečo, tako da seveda tudi te insinuacije, ki jih pač tukaj govorite, glede na to da sem že to nekajkrat ponovil, ne jemljem kot dobronamerne, vam pa to zagotavljam 100 %.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Replika Lidija Divjak Mirnik, izvolite.

LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Gospod minister, če je že zdaj na razpolago 23 teh koncesij na podlagi razpisov, potem pa sploh ni jasno, zakaj širite in odpirate še to polje enkrat. / znak za konec razprave/

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Gremo naprej. Besedo ima mag. Marko Pogačnik, pripravi naj se Matjaž Nemec.
Izvolite.

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice, kolegi.
Zdaj so, bom v tem prvem branju bom jaz ta predlog zakona spremembe o igrah na srečo podprl. Prepričan sem, da današnja razprava je tukaj konstruktivna in na osnovi današnje razprave sem jaz prepričan, da lahko pridemo vsi do spoznanja, da potrebujemo določene spremembe na področju Zakona o igrah na srečo. Nedvomno pa ne morem, bi rekel, se strinjati z, bi rekel, veliko večino opozicijskih poslank in poslancev, ki pa ostro temu nasprotujejo. Spremembi tega zakona.
Jaz sem prepričan, da stanje na področju igralništva v Sloveniji ni idealno in da ta, bi rekel, segment potrebuje spremembe. Zdaj, če gremo že na področje športnih stav, sem jaz prepričan, da danes tukaj nismo izpostavili, bi rekel, ene ključne zadeve ali pa, bi rekel, bolj malo se izpostavlja to, koliko denarja, bi rekel, odteka v tujino na osnovi vplačil preko tujih spletnih stavnic ali pa obiska, bi rekel, stavnic v tujini v sosednjih državah. To se mi zdi, bi rekel, ključni problem in, bi rekel, pridobiti informacijo, koliko denarja na ta način, bi rekel, država tudi izgublja. Prepričan sem, da tega nekaj je.
Zdaj, spoštovani minister, mogoče če razpolagate s kakšno študijo, s kakšnim podatkom, koliko letno, bi rekel, nekako igralcev se odloči za igranje po tujih spletnih stavnicah in da ta, bi rekel, slovenska država, slovenski proračun, bi rekel, izgubi na osnovi tega.
Zdaj, nekaj je bilo tudi rečeno o odgovornem igranju, bi rekel, zasvojenosti z igrami,

34. TRAK: (VP) 13.25

(nadaljevanje) dostop igre do mladoletnikov. Tukaj se mi zdi, da je potrebno narediti, bi rekel, tudi kar precejšnje spremembe. Dejstvo je, da potrebno zaščititi, bi rekel, predvsem mladoletne, ki se verjetno vsak dan več poslužujejo teh iger, ki so jim dejansko dostopne. Zdaj tudi se ne morem strinjati, bi rekel, z nekaterimi, ki govorijo, da te igre niso dostopne. Glejte, vsak bencinski servis, vsaka pošta danes razpolaga z možnostjo, da igralci pač te igre uporabljajo in igrajo, to pomeni, dostopnost v Sloveniji je precejšnja. Prepričan sem, da pri navedbah o zmanjšanju koncesijskih dajatev tukaj, da gre predvsem, bi rekel, za zlorabo tega in da gre za zlorabo tako, bi rekel, FIHO kot FŠO. Prepričan sem, da s tem zakonom o igralništvu, ki je pripravljen v danem trenutku, se koncesijske dajatve ne bodo zmanjšale, in tudi ne vidim nobenih razlogov po zmanjšanju teh prihodkov za FIHO in za FŠO. Sploh s tem, ker bi se, bi rekel, s tem zakonom v Sloveniji vzpostavila, bi rekel, še večja regulativnost in, bi rekel, še večji nadzor. In verjamem, da pa nekomu v Sloveniji, bi rekel, odprtje nekega trga ne odgovarja. Vemo že sami, da smo imeli mi to temo v letu 2018 na mizi. Dejansko je Državni zbor takrat izglasoval ta zakon, potem pa po nekih pritiskih, bi rekel, po četrtem glasovanju oziroma po vetu Državnega sveta predlog sprememb o liberalizaciji oziroma odprtju trga športnih stav, takrat zadeva ni dobila, bi rekel, zelene luči kljub temu, da so nekateri klubi in pa celo nekatere panožne zveze, bi rekel, sam sistem odpiranja takrat podprle.
Zdaj, kot sem že rekel, ključna zadeva se mi zdi, da tukaj si nekateri poskušajo zatiskati oči tudi recimo, da se te koncesije podeljujejo tujcem. Res je, podeljujejo se tujcem, vendar z namenom, da bo Slovenija dobila denar. Danes pa denar, bi rekel, državljank in državljanov Republike Slovenije odteka v tujino in Slovenija, bi rekel, od tega nima nič. In moje mnenje je tukaj v primeru, da ta zakon iz takšnega ali drugačnega razloga ne bo podprt, da se pa potem, bi rekel, res uvede, bi rekel, spremembe na tem področju in da se prepreči, bi rekel, odtekanje denarja v tujino in, bi rekel, prepreči odtekanje tudi, bi rekel, zmanjševanja sredstev za slovenski proračun. Še enkrat, zadeva je v prvem branju in zato res ne vidim razloga, da na takšen način, bi rekel, opozicija temu predlogu zakona nasprotuje. Prepričan sem, da z določenimi popravki, nekateri, bi rekel, predlogi in pa opombe, opozorila s strani opozicije verjetno so utemeljeni, v veliki večini pa po moje je tukaj precej strah nekaterih in pa, bi rekel, zagovarjanje obdržatve monopolnega položaja. Monopolni položaj pa se mi zdi, da vsekakor ni optimalno stanje.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Matjaž Nemec, pripravi naj se Primož Siter.
Izvolite.

MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.
Danes podpiramo neko temo, ki na prvi pogled ne deluje, vsaj za večino ljudi, zelo pomembno, ampak kako je, kako še bo pomembna ta tema. Namreč ne samo iz vsebine, v katero neposredno obravnava, ampak tukaj gre za odločitve, ki bodo usodno vplivale ne samo na tiste posameznike, ki radi gamblajo oziroma igrajo, se poslužujejo možnosti igranja iger na srečo, tako klasične kot posebne, ampak tudi kar se tiče financiranja neposredno v šport kot tudi v invalidske organizacije. Sam nastanek dokumenta, ko smo pred meseci bili seznanjeni, da je nastal prvi dokument, ki praktično v ničemer ni več podoben temu dokumentu, katerega obravnavamo v Državnem zboru, vzbuja nek upravičen dvom o početju predvsem s strani vlade, ministrstva in posledično stranke SDS. Kajti jasno in glasno so se oglasile praktično vse relevantne organizacije

41. TRAK: (TB) – 13.30

(nadaljevanje) s področja prirejanja iger na srečo, kot tisti, ki so neposredni prejemniki, bom rekel, denarja iz tega naslova, kajti, vsem se zdi popoln nesmisel predlagati zakon, ki tako neposredno škoduje vsem vpletenim, kar je povsem razvidno z dopisi vseh, ki so nas obiskali v poslanskih skupinah in vseh tistih, ki so nam pisali.
Tako najdemo kar nekaj anomalij in posebnosti za naš slovenski prostor in mi imamo relativno omejen trg, tako za posebne, kot za klasične igre na srečo. Vsaj pri posebnih smo nekoliko bolj odvisni od tujine, med tem ko, kar se tiče klasičnih, smo pa v bistvu zelo omejeni na dva milijonski trg. Tudi, ko so se pojavili, v preteklosti, produkti, ki jih je recimo slovenska loterija, Loterija Slovenija uvozila, govorimo Super loto ali pa o Vikinglottu, je bilo moč skozi analize razumeti, da se trg ni povečal, ampak se je preprosto samo prerazporedila ta pogača igralcev, torej tisti, ki je nekoč igral samo v Loteriji Slovenija, danes mogoče igra za kakšno, skandinavsko-slovenski navezi, ki je oblikovala Vikinglotto ali pa katero drugo ponudbo.
Prav neverjetno je, kako neposreden vpliv bi imelo sprejetje na pravice zaposlenih, ko govorimo o igralništvu. Sam prihajam iz Nove Gorice, slovenski Las Vegas, kjer praktično smo odraščali ob igralništvu. Ne samo ob njegovih pozitivnih plateh, ampak tudi ob negativnih. Pozitivnih plati je bilo kar precej. Govorim o zlatih devetdesetih, tudi kasneje, ko je dejansko podjetje Hit, največji igralniški ponudnik, relativno veliko vračal v lokalni skupnosti, ne samo v obliki koncesnin, ampak dejansko z sponzoriranjem kulture, športa in vsega, kar pride zraven. Napredek je bil takrat izjemen. Po drugi strani so tudi, bom rekel, negativne posledice, kar je povzročilo odprtje klinike za odvajanje iz iger na srečo in seveda je tudi v tem smislu Nova Gorica center, mimo katerega ne moremo it. / nerazumljivo/ obogateni z izkušnjo tako posebnih, kot klasičnih iger na srečo, lahko z popolno zavestjo opozarjam, da ta liberalizacija bo neposredno škodila ne samo socialnemu vidiku, ampak zdravstvenemu vidiku, kot tudi finančnemu vidiku. Torej, vse tri ključne plati, ki bi, kot posebna vrsta gospodarske panoge, morala biti pokrita s strani odgovorne države, bo dejansko okrhan in oslabljen.
Zakaj temu tako govorim? Ker nas izkušnje potem, ker nas izkušnje učijo. Namreč, v Sloveniji ni pogojev več, da bi odpirali trg na tak način, da ne bi država izgubljala nadzor nad tem, kar se dogaja. Novi ponudniki, se opravičujem, jaz vidim 52. člen, ki(?) kateri od ponudnikov, ko govorimo o igrah na srečo, teh klasičnih, je pripravljen ponudit pol milijona, zato, da bi dejansko konkuriral lahko vsem ostalim za relativno majhen trg. Torej odpiramo, bom rekel, neko nekonkurenčnost za ponudnike, ki »oslabljuje« predvsem slovenske invalide, po eni strani, in slovenski šport po drugi strani. Gre za to, da odpiramo paleto možnosti agresivnega oglaševanja, zaradi tega, ker bodo ponudniki primorani biti za relativno majhen trg bistveno bolj agresivni, da ne govorim o tem, da se s tem znižajo kvote in prispevki, ravno tako, ki se potem vračajo v šport, v kulturo ali pa, če želite, invalidnim organizacijam.
Torej, tisto, kar predvsem bode v oči in kaj se sliši glas iz Nove Gorice je to, da s to odločitvijo neposredno obdavčujemo napitnine, ki so do zdaj veljale eden od glavnih prihodkov, kjer je / nerazumljivo/ dejansko bil pripet k plači in je bil obravnavan kot takšen. Do sedaj smo dejansko obdavčitev napitnin obdavčevali le enkrat. S tem predlogom zakona bomo to storili dvakrat. Torej, že tako panogi, ki se je zaradi razmer, ne samo zaradi gospodarske krize izpred desetih in več let, ampak predvsem zaradi Covida in celotne gospodarske situacije, ki je dejansko okrog 400 kilometrov, kjer so ponudniki dnevni migranti oziroma igralci, dnevni migranti, ki uporabljajo naše igralnice, v bistvu postavljeni v položaj, ko bodo naši delavci v bistvu siromašeni za konkreten zaslužek, predvsem iz naslova dodatne obdavčitve.
Torej, evropska sodišča v šestdesetih primerih so ugotavljala, da je regulacija, torej preprečitev, da bi se trgi odpirali in omejevanje v monopole, duopole, v tem primeru, tej gospodarski panogi, koristno in nujno in tega se poslužujejo vsi. Ne vem, kdo pred menoj je razpravljal

42. TRAK: (NB) – 13.35

(Nadaljevanje) o tem, da praktično ni države kjer bi to omejevale. Ni res. Dejansko poznamo večino držav Evropske unije, začenši Španijo in Litvo, ki dejansko to regulirajo in kot že rečeno, 60 sodb evropskih sodišč je temu pritrdilo. Torej to ni navadna panoga, to ni panoga o kateri bi sklepali posle pod mizo in dejansko brez analiz pripravljali take zakone ali pa brez analiz kar se je zgodilo v tem mandatu, dodeljevalo koncesije. Konkretno govorim o primeru na Goriškem. Vtis je pri temu, da se pripravlja teren za enega velikega ponudnika. Zakaj? Kajti se posega v celotno območje Zakona o igrah na srečo, tako tistega klasičnega kot posebnega za pripravljen en prostor, poglej tega zlomka, za enega in edinega avstrijskega ponudnika, ki sliši na ime Novomatic. To je potrebno reči, zato da se bo slišalo. Nič ni narobe, če ponudnik ni prišel v Slovenijo v smislu, da bi dokapitaliziral kakšno pomembno podjetje in sodeloval pri rasti. Ampak temu vemo, da ni tako. Zaradi tega, ker je preveč selektivno pripravljen ta zakon, zato da odpira prostor in to ni težko dokazati, enemu ponudniku, ki nosi to ime katerega sem prej izrekel. Posledice za igralce za tako liberalizacijo so lahko hude. Kot že rečeno, prihajam iz območja kjer so kolegi, prijatelji, tovariši, soigralci, velikokrat se znašli v temu vrtincu zasvojenosti, ki povzroča igre na srečo in s tem se je potrebno navaditi živeti. In vsak manko regulacije na temu področju je lahko usoden, kako si bi lahko predstavljali Slovenijo kot jo za primerjavo, kot bi jo lahko videli v državah zahodnega Balkana ali pa recimo primer Češke je tak, kjer so liberalizirali dostop in praktično so tako imenovane kladionice vsem Slovencem bolj znane ali pa igralnice za vogalom, kjer ponujajo široko paleto vseh oblik iger na srečo brez kakršnekoli regulacije. Torej, imamo bistveno večje število zasvojenosti in verjemite, prihajam iz Nove Gorice in vem o čem govorim. Govorim o tem, da se na takšen način bistveno bolj posega v zdravstveni del, torej v zdravstveno blagajno kot socialni del, da ne govorim vse kaj povzroča s tem, ko se skrhajo odnosi ali pa razbijejo družine zaradi stisk, ki prihajajo iz te panoge. Seveda ta panoga je izjemnega pomena. Hit je za Novo Gorico in za goriško prvi in največji zaposlovalec in zato mi verjemite, da vse kar izrečem in vse kar preštudiramo na ta račun tega zakona, to počnemo iz vidika izkušenj, ki smo si jih v našem okolju ustvarili v zadnjih 30. letih obstoje tega podjetja. Pa ne na moj račun. Jaz imam priložnost govorit s predstavniki sindikatov in s predstavniki delavcev, z vodstvenimi kadri, o tem, da smo rastli ob temu podjetju in vemo kakšne posledice bi ta liberalizacija imela za igralce. In seveda, za celotno družbo kot takšno. Dejansko se ustvarja vtis, da z nepremišljenim rokohitrskim početjem odpiramo Pandorino skrinjico, ki jo bomo bistveno več plačali kot od te priložnosti dobili. Kdor misli, da se bo pogača povečala in da bo kdorkoli od tega imel kaj več… Mogoče bo samo se podjetje neposredno vključilo v našo ponudbo in dejansko s tem onemogočilo tista dobra zdrava podjetja, ki so regulirana na način, da v bistvu se odplačuje družbi vsestranske učinke ali pa večino le njih vrača na način, da se to vrne predvsem invalidskim organizacijam kot seveda slovenskemu športu. Jaz resnično apeliram, veliko je bilo rečenega in nimam več časa na razpolago, ampak da se ob tem predlogu resnično zamislimo kaj s tem počnemo in govorim vam kot nekdo, ki je to živel celotno mladost in se zaveda vseh pozitivnih in negativnih pripetljajev, ki se zgodijo zaradi igralništva. Igralništvo je zanimiva panoga, ampak je potreben državni nadzor in omejevanje ne pa liberalizacija. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
In kot zadnji prijavljen dobi besedo Primož Siter.
Izvolite.

PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi, še enkrat dober dan!
Skupni imenovalec vsega in vseh izzivov, ki smo jih vsaj opozicijski poslanci zdaj v tej razpravi izpostavili, je torej, pa tudi v končni fazi predstavnik ministrstva in koalicije, je deregulacija. Jaz ne bom okolišil, na začetku posvetil se bom trem stvarem,

43. TRAK: (IP) – 13.40

(nadaljevanje) ki se mi zdijo problematične, in utemeljil tudi, zakaj v Poslanski skupini Levica tega niti na tem prvem branju ne bomo podprli.
Najprej seveda deregulacija je najbolj plodno orodje za prihodnjo, enkrat ko se bo zgodila privatizacija. In zdaj, če imamo mi podjetja, ki poslujejo dobro, ki so v bodisi občinski ali državni lasti, ni nikakršne potrebe po tem, da kompliciramo s privatizacijo. Razen seveda, če so tukaj neki osebni, osebne povezave ali pa osebni interesi. Zdaj, kakšna je izkušnja s privatiziranimi podjetji nekoč v državni lasti. Jaz mislim, da lahko napišemo v Sloveniji zelo dolg seznam neuspešnih projektov privatizacije, zadnja, morebiti najbolj boleča, gotovo se vsi spomnite, je primer Adrie, v katero se je vložilo najprej 85 milijonov, pa potem se jo potem prodalo nekemu podjetju, težkemu 25 tisoč evrov, za sto tisoč evrov, kar je smešna številka, in zraven še z dokapitalizacijo podarilo tri in nekaj milijonov evrov in tako naprej in tako naprej. Da ne govorimo o socialnih stiskah, ki so tukaj pestile potem zaposlene v Adriji, posledično. Pa to je zgolj eden in eden od primerov bržkone štirimestnega števila podjetij, ki smo jih na takšen ali drugačen način v zadnjih 30 letih gledali iti skozi proces privatizacije.
Druga stvar, drugi problem pričujočega predloga zakona, ki je danes že nekajkrat udaril ven v razpravi, je seveda problem invalidov in invalidskih organizacij. Pa kaj zaboga ima ta Vlada takšen problem z invalidi in reveži? Mi smo dva, tri dni zdaj tukaj, spoštovani minister, obravnavamo predloge, ki niso vedno, ki niso bili v vaši, v pristojnosti vašega resorja. Zakon o debirokratizaciji, pa Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o osebni asistenci. Vedno pride problem pri financiranju invalidov. In vse, kar delamo v opoziciji, je samo še beremo pozive Zveze slepih in slabovidnih, pa Društva distrofikov, pa Društva za kulturo hendikepa, Sveta za invalide in tako naprej in tako naprej. in zdaj FIHO, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, prihaja z nekim pozivom, prihaja z analizo, s projekcijo tega, kaj zakonske spremembe iz tega zakona prinašajo na področje njihovega financiranja, nekaj kar bi morali na ministrstvu vi sami narediti, pa niste, in pravijo: »Ej, 30 % bo upadlo financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij z naslova iger na srečo.« In ministrstvo je tiho.
Tako da vprašanje ostaja: Kaj imate proti invalidom in revežem na ministrstvu? Tudi argument, da, ej, zdaj, če imamo pa pet koncesionarjev oziroma če bo tukaj pet dejavnih naslovov, bo stvar še vedno, se ne bo nikakor spremenilo na področju za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ni res. Če bo pet playerjev na trgu, to pomeni večjo konkurenco na trgu, to avtomatsko pomeni po tržni logiki večji skladi za dobitke, ker bodo te, ker bodo ti playerji na trgu tekmovali med sabo, to se razume. In ko imamo na trgu večje sklade, se razume, da je razlika med prihodki in odhodki manjša. Ta razlika pa je osnova potem za izračun višine dajatve za invalidske in humanitarne organizacije. To je ta zelo preprosta osnovnošolska računica, ki je na ministrstvu niste uspeli razumeti, očitno.
In zdaj, zadnja stvar pa je seveda tukaj problem deregulacije nekega področja, ko govorimo o zasvojenosti. Zasvojenost je, je že moj predhodnik poudaril, nekaj kar pri igrah na srečo je seveda stalnica, čemur se očitno ne moremo ogniti. Pripelje do marsikatere problematične osebne in družbene prakse, do, ne vem, kaznivih dejanj, dolgov, družinskih tragedij, tudi o samomorih sem

47. TRAK: (SB) – 13.45

(nadaljevanje) uvodoma govoril. In tudi družbena škoda je tukaj čisto finančno merljiva, če je treba zasvojenost zdraviti, to je posledice deregulacije tega področja na tem delu je popolnoma finančno merljiva. Tukaj sem vesel, da so poslanke in poslanci Nove Slovenije v preteklosti kazali neki posluha za družbene korake na tej točki, torej zdravljenju odvisnosti oziroma zasvojenosti in sem od njih pričakoval več doslednosti do svojih lastnih načel, ampak tako, spoštovani minister, na področju privatizacije merljivo slaba ideja rešitve, ki jih predlaga ta zakon, na področju invalidov najslabše civilizacijsko, moralno tudi finančno na vseh ravneh totalno sporno, da ne govorim o osebnih in družbenih aspektih tega kar tovrstna deregulacija pomeni na področju zasvojenosti in družbenega vpliva in zdravljenja le-tega. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.
Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik Vlade, seveda, če to želite. Ne želite.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem splošno razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v torek, 26. 10. 2021 v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

15. minut po prekinitvi današnje seje državnega zbora se bosta pričeli 62. seja Odbora za finance in 55. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Prekinjam 26. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali v ponedeljek, 25. oktobra ob 9. uri.
Hvala lepa.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 22. OKTOBRA 2021 OB 13.48.)
Seje-EvidencaDok