Evidenca zapisa seje

Vsebina zapisa seje

                           DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR

Sejo je vodil dr. France Bučar
Seja se je pričela ob 14.20 uri


PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Pričenjam 1. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije, ki je po določbi prvega odstavka 2. člena Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije sklicala predsednica zbora, ki je doslej opravljala to funkcijo. Dovolite, da se vam predstavim. Sem France Bučar, kot najstarejši član tega zbora po drugem odstavku 2. člena Družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, zato vodim sejo do izvolitve predsednika zbora. Pri vodenju seje zbora mi bo pomagala dosedanja sekretarka zbora Tina Bitenc-Pengov.
Pred nadaljevanjem našega dela sprašujem delegate v zboru, ali so svojo prisotnost javili službi zbora. Menim, da smo sedaj to ugotovili in bi za vsak slučaj še enkrat pregledali in oddali potrdila o izvolitvi. Menim, da je to sedaj opravljeno. Če kdo tega še ni storil, naj to potem stori.
Na seji je navzočih vseh 80 delegatov tega zbora. Zato prehajamo na predlog dnevnega reda, ki ste ga dobili, in sicer:
1. Izvolitev Mandatno-imunitetne komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije.
2. Verifikacija mandata v zboru. Poročilo volilne komisije je priloženo.
3. Obravnava začasnega Poslovnika Skupščine Republike Slovenije, gradivo je prav tako priloženo.
4. Izvolitev predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije.
5. Imenovanje vršilca dolžnosti sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije.
6. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SR Slovenijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, to je projekt za vodovod in kanalizacijo v Istri.
7. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, projekt za vodovod in kanalizacijo v Slovenskem primorju. Oba predloga zakonov sta priložena, prav tako mnenji Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in dodatna obrazložitev.
Prehajamo na izvolitev Mandatno-imunitetne komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije.

ZORAN THALER: Mislim, da bi se bilo, spoštovane poslanke in poslanci, treba izjasniti o predlogu dnevnega reda in ga sprejeti ali zavrniti, če se ne motim, zato se prijavljam k razpravi o dnevnem redu, če je odprto.
Spoštovane poslanke in poslanci! V imenu ZSMS - Liberalne stranke, skupinice 12 poslancev, vas prav lepo pozdravljam v prvi pluralistično izvoljeni Skupščini Republike Slovenije. Predlagal bi spremembo predloga dnevnega reda, ki smo ga pravkar slišali, na naslednji način.
Po opravljeni 3. točki predloženega dnevnega reda 1. seje Družbenopolitičnega zbora naj se opravi 1. skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije s predlaganim dnevnim redom, to je izvolitvijo predsednika skupščine, slovesno izjavo predsednika in članov Predsedstva Republike Slovenije, imenovanjem vršilca dolžnosti generalnega sekretarja in vršilca dolžnosti njegovega namestnika ter izvolitvijo Komisije za volitve in imenovanja.
Nato naj trije zbori nadaljujejo svoje delo po slišanem predloženem dnevnem redu od točke 4 do 7. Obrazložitev je naslednja. Kot vemo, navkljub večkrat izraženi pripravljenosti vseh strank, zastopanih v parlamentu, da se mesta v Predsedstvu Skupščine določajo sporazumno in proporcionalno glede na zastopanost strank v skupščini, do sporazuma, kot vemo, ni prišlo. Verjetno bo še čas ocenjevati, katera stran je s svojo popolno nepripravljenostjo za kompromis botrovala temu, da do vzpostavitve strukture pluralističnega slovenskega parlamenta ne bo prišlo na evropski civilizirani pluralistični način, pač naj bi prišlo s preglasovanjem. V sinočnjih razgovorih predstavnikov vseh strank je bil kompromisni predlog ZSMS - Liberalne stranke in socialistov, da bi ob nemožnosti dogovora predsednikov parlamenta odločitev o tem prepustili glasovanju o dveh kandidatih, očitno Demosa in ZSMS - Liberalne stranke, nato bi se glede na izid glasovanja o predsedniku sporazumeli o ostalih osmih vodstvenih položajih s strani Demosa zavrnjene.
Zavrnjen je bil s formalnim razlogom, med drugim, da dnevni red današnjih zasedanj predvideva najprej izvolitev vodstev zborov in šele nato skupščine. Predlagam, da s sprejeto spremembo dnevnega reda najprej izvolimo predsednika slovenskega parlamenta na skupni seji ter s tem odpremo pot za sporazumno zasedbo ostalih osmih mest v predsedstvu skupščine.
Zelo slabo bi bilo, če ne bi sledili praksi razvitih parlamentarnih demokracij in zagotovili proporcionalne zastopanosti političnih skupin pri vodenju prve slovenske pluralistične skupščine. Da na kratko povzamem. Poprejšnja izvolitev predsednika skupščine o katerem dogovor ni bil mogoč, naj odpre možnost sporazuma o pluralistični zasedbi ostalih vodstvenih mest v slovenskem parlamentu. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Preden dam ta predlog v obravnavo, prosim.

MAG. SPOMENKA HRIBAR: Dovolite, da se najprej predstavim. Sem Spomenka Hribar, članica SDS Demosa. Glede na to, da sem bila pri obeh delegacijah na obeh pogajanjih, bi morala tu nekaj stvari pojasniti. Strinjam se z ugotovitvijo Liberalne stranke, da je, čas bo v prihodnosti povedal, kdo je bil pripravljen oziroma kdo ni bil pripravljen na pogajanja. Interpretacija, ki je tu zapisana, je današnja in bom potem povedala o njej nekaj misli.
Ne drži, da je Demos oziroma delegacija zavrnila predlog o pogajanjih za nadaljnjih osem mest, s strani Demosa s formalnih, torej ne vsebinskih razlogov. Kot filozofinja bi si dovolila pripombo, da nobene vsebine ni brez sporne in da najbrž so liberalci oziroma pisci tega teksta menili s formalnim formalistično. To sta dve stvari. Ampak, to so terminološke zadeve. Dejansko ni bil Demos tisti, ki ni bil pripravljen na pogajanja. Mediji so si pač razlagali in pisali po svoje, resnica pa je ta, da je Demos od devetih vodilnih mest zase, bi rekla, zahteval tri. Ostalih 6 je prepustil liberalcem, komunistom in socialistom. Res je, da vseh teh 9 mandatov ni po vsebinski teži enakovrednih. Dejstvo pa je, da Demos meni, in seveda tudi izvoljeni poslanci Demosa, da programa, ki si ga je zastavil in ki ga je obljubil svojim volivcem, ne bo mogel izpeljati, če ne bo imel vendarle nekaterih ključnih mest v skupščini, to je predsednika skupščine in predsednika Družbenopolitičnega zbora.
Problem je bil ne v tem, ali se pogajamo za ostalih 8 mest ali ne, problem je bil takoj na naslednji točki, in sicer pri vprašanju predsednika Družbenopolitičnega zbora. Dr. Pučnik je včerajšnjo delegacijo vodil in izrecno vprašal, kako je potem, če ne pristanemo na volitve, kar seveda niti ne moremo pristati, kako je potem z vprašanjem predsednika Družbenopolitičnega zbora in seveda je bil takoj odgovor, da bodo liberalci vztrajali na predsedniku Družbenopolitičnega zbora, to se pravi, ni šlo tukaj za formalistično zavrnitev, ampak za vsebinsko razliko.
Glede tega leporečja od začetka tega predloga o civilizacijskih in drugih normah pa bi vendarle še enkrat tudi pred tem avditorijem opozorila, da sestavljamo oblastno strukturo za največ 4 leta, ne za 40 let in da bo v tem parlamentu močna opozicija in torej nekakšne primerjave te vrste zavračam.
Glede na to bi predlagala, da se predlog liberalcev o spremembi dnevnega reda zavrne. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Gospod Juri Franco.

FRANCO JURI: Sem Franco Juri, poslanec Liberalne stranke. Bom čisto kratek, da nadaljujemo to razpravo. Najprej ne razumem, zakaj ta zadnji del razprave gospe Hribarjeve in ni bil argumentiran, pravzaprav predlog je bil, da bi spremenili dnevni red, gospa Hribarjeva je v glavnem govorila o vsebinski plati včerajšnjih dilem, mislim da predlog Liberalne stranke, da se začne s skupno sejo in da se šele potem preide k različnim zborom, še vedno drži, protiargumentov še ni bilo. Sam pa menim, da je jasno, da je naša seja zgodovinska predvsem v dejstvu, da imamo prvič po demokratični poti tudi možnost postaviti celotno zgradbo parlamentarne demokracije in na tak način, da politični monopoli ne bodo več možni. Menim, da je to tista kvalitetna sprememba današnjega trenutka. To se v parlamentu lahko doseže le z upoštevanjem vseh možnih segmentov parlamenta, vseh njegovih sestavin, saj so vse stranke v njem popolno legitimne. Nobena, čeprav manjšinska ni manj legitimna stranka od drugih, to je prva ugotovitev.
To seveda ne velja za vse poslance, ki sedijo v tem parlamentu, saj se je v marsikaterem primeru zgodilo, da so, kot vemo, volivci glasovali za določene kandidate, bili pa so izvoljeni drugi, no skratka, volilni sistem in brezbrižnost nekaterih t.i. demokratičnih strank, ki toliko zagovarjajo demokracijo, je omogočila, da danes tukaj sedijo ljudje, ki niso bili nosilci list in ki niso niti dobili največ glasov na listi. Sprašujem se, kje je legitimnost vseh poslancev, pa jo seveda oporekam.
No, da se lahko smejemo, ampak to drži in menim, da bo tema naših razprav morala biti tudi nov volilni zakon, ki bi dejansko legitimiral te poslance, ne pa obratno. Da se zdaj ne bi ustavil pri tem, še enkrat predlagam, naj bo sprejet smotrno predlog Liberalne stranke, ker je edini način, da se potem res gremo zares, resno gremo parlamentarno demokracijo, saj ni treba opozarjati, da se v parlamentarnih demokracijah po zakonu po navadi določene funkcije, nekaj glavnih funkcij, pusti predsednikom strank, ki niso nosilci oziroma nosilke vlade.
V nasprotnem primeru bomo ponovili to, kar smo že doživljali 40 let, čeprav bomo seveda imeli opozicijo, ampak vse glavne funkcije, to je predsednik Skupščine, predsednik Družbenopolitičnega zbora itd. bodo v rokah parlamentarne večine, kar pomeni, da si večina prilasti poleg vlade, kar seveda legitimno lahko počne tudi parlament. Parlament pa ni lastnina te ali druge stranke, ampak je prostor, kjer se vsi parlamentarni interesi morajo tudi uveljavljati enakopravno in kjer morajo biti zagotovljene pravice političnih manjšin.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Bekeš.

PETER BEKEŠ: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik oziroma predsedujoči, dovolite, da se najprej predstavim. Sem poslanec ZKS - SDP in izrabljam to priložnost, da najprej izrazim prošnjo naše delegatske oziroma poslanske skupine, da pri tituliranju predstavnikov naše stranke uporabljate naziv, ki je registriran in ki ga že mi od spremembe imena uporabljamo, enako bomo mi ravnali, kadar bomo titulirali predsednike še ostalih strank. Oglasil sem se zaradi vprašanja dnevnega reda. Kolega Jurij iz ZSMS - Liberalne stranke je govoril o legitimnosti te skupščine. Njegovim argumentom bi dodal naslednjo ugotovitev: legitimnost, če jo vzpostavlja skozi formalni akt izvolitve in vzpostavlja se vedno sproti skozi delo skupščine, skozi demokratično držo, skozi toleranco, skozi občutek za mero, ki ga vsaka pametna politika upošteva pri svojem delu. Ne bi natančneje razlagal teh vprašanj, v tem vidim razloge za to, da naša poslanska skupina podpira predlog ZSMS - Liberalne stranke za spremembo dnevnega reda, ker se nam zdi smotrn, racionalen in ker se nam zdi, da prispeva k razvidnemu, demokratičnemu postopku konstituiranja te skupščine. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospod Pirnat.

DR. RAJKO PIRNAT: Spoštovani poslanci in poslanke, lepo vas pozdravljam! Kolega Juri je opozoril na problem legitimnosti te skupščine. Tu seveda ni nikakršnega problema. Prav proporcionalni sistem, za katerega se je odločno zavzemala ZSMS - Liberalna stranka, je privedel jasno do tega, da nismo volili samo osebe, ampak smo volili zlasti programe strank in jasno je, da če se voli program strank, potem ima, in to je nujna sestavina proporcionalnega sistema, stranka določeno ingerenco nad tem, kdo misli, da najbolje zastopa njen program in to je bilo vkorporirano tudi v volilni zakon, ki res kaže t.i. kamelski sindrom, ker je velika spaka kompromisa, vendar menim, da je dovolj ustrezen za izvolitev tega zbora, tako da menim, da nikakor ne moremo razpravljati o legitimnosti poslancev.
Kar pa zadeva spremembo dnevnega reda, je edini vsebinski razlog predlagatelja spremembe dnevnega reda to, da bi bilo mogoče po izvolitvi predsednika doseči kompromis o ostalih funkcijah, seveda če sem predlog razumel. Vsaj tako je nekako implicirano v njem. Demos - združena opozicija je dala predlog kompromisa za enakomerno porazdelitev funkcij v skupščini, ki pa je izrecno obsegal tudi funkcijo predsednika. Torej nemogoče je sprejemati kakršenkoli kompromis, ki ne bi obsegal tudi funkcijo predsednika, pri čemer je seveda Demos vztrajal, da ima pravico predlagati predsednika. Ko se o tem ni bilo mogoče sporazumeti, in predlog spremembe dnevnega reda kaže, da se tudi še sedaj o tem ni mogoče sporazumeti, potem Demos zavrača vsakršno možnost sporazumevanja o ostalih funkcijah, zato seveda ni nobenega realnega vsebinskega razloga za zapletanje dnevnega reda, da se prekinejo seje zborov, pa potem spet nazaj gre na seje zborov, ker bi to samo podaljšalo zasedanje skupščine. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Gospod Šetinc.

MILE ŠETINC: Menim, da je treba dati še eno dodatno pojasnilo, ker gre tudi zaradi javnosti, ki spremlja to sejo, da so stvari popolnoma jasne. Ni problem v tem, katera konkretna imena naj zasedejo ta mesta. Gre za vprašanje delitve oblasti oziroma ravnotežje oblasti v novem parlamentu in ne le za lepe običaje, za katere vemo, da narekujejo v modernih parlamentarnih ureditvah, da je na čelu Skupščine predstavnik opozicije. Demos tu, kot je očitno, ni popuščal in gospa Hribarjeva je rekla, da gre samo za 3 od 9 ljudi in je malo kasneje dodala, da gre pa vendarle za ključne funkcije. To so pač ključni ljudje, ne pa samo 3 od 9. Gre za trmasto vztrajanje, ki mu je težko najti neko racionalno obrazložitev, razen, v kolikor ne gre zgolj za neko pogoltnost na zasedbo vse oblasti, neko silno željo po zasedbi vse oblasti.
Menim, da je to slab začetek tega parlamenta, ne zato, ker bi bilo to samo po sebi nenavadno ampak zato, ker novo vlado, ki jo bo sestavil prav Demos, čakajo tako hude naloge, kakršne niso čakale še nobene slovenske vlade do zdaj in bi tudi verjetno vsaj v Zahodni Evropi težko našli kakšno pametno primerjavo glede na težavnost problemov, da gre tu za večino, ki ni tako impresivna, da bi omogočala zelo močno in zelo stabilno vlado. Zlasti še, ker bo šlo za vlado, ki bo imela v vsakem primeru precejšnje začetniške težave, vse to pa v času, ko bo ravno vlada potrebovala konstruktivno opozicijo, kar bi verjetno lahko imenovali brez pretiravanja nacionalno potrebo, na nacionalne potrebe pa se ravno Demos zelo rad sklicuje.
Skratka, to bo slaba iztočnica, ki bo vodila v zelo ostro polarizacijo že v samem začetku med režimom in opozicijo in to v trenutkih, ko sploh še ni jasno, kakšen bo vladni program. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Obvestiti moram zbor, da ste dobili na klop predlog predsednika Potrča, kot predstavnika skupine delegatov članov ZKS - SDP, ki približno vsebuje več ali manj isti predlog, kot ga je dala ZSMS - Liberalna stranka. Želi kdo ta pisni predlog še obrazložiti?
Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Spoštovane delegatke in delegati, spoštovani predsedujoči, hvala, ker ste delegate obvestili, da so delegati naše stranke predložili predlog.
Naš prvi predlog je, da naj bi predsedujoči tega zbora s predsedujočimi ostalih zborov ocenil, kako naj glede na predloge tečejo današnje seje. To je običajen način vodenja sej, kadar prihaja do odprtih vprašanj.
Menimo, da je predlog, ki so ga dali predstavniki Liberalne stranke, vsebinsko ustrezen in podpiramo tudi argumente, ki so v tej smeri bili izrečeni. Osebno bi povedal še enega. Čudim se, da v začetku demokracije tako zelo razmišljamo o tem, ali bomo eventualno predsednika skupščine volili izmed dveh kandidatov. Ali je res nemogoče, da bi lahko po poslovniku v skladu s proceduro tudi skupine delegatov predlagale predsednika, o katerem bi se potem mi, kot delegati, odločali. Posebej zato, ker vsi dosedanji poskusi, ki smo jih skupaj opravili, do sporazumnega predloga niso pripeljali. Če želimo ta predlog realizirati, potem je edino logično, da prekinemo dnevni red po 3. točki oziroma, da se že zdaj predsedujoči vseh treh zborov sestanejo in skupaj ocenijo, kakšno je razpoloženje v vsakem posameznem zboru, ker takšne predloge so delegati naše stranke dali pisno tudi v drugih zborih in ocenijo, kaj za nadaljnje vodenje sej storiti.
Naj povem še dvoje: mi smo predlagali tudi konkretno sklepanje o dveh predlogih. Če predlog Liberalne stranke ne bo dobil potrebne večine, bomo predložili naše predloge in zahtevali, da se o njih sklepa skladno z obrazložitvijo, ki smo jo pisno predložili.
In povem naj, ker sem za govornico še to, če bo naš
zbor sklenil, da se takšne predloge, ki jih dajemo, ne sprejme, bomo predlagali odmor, da lahko v naši poslanski skupini ocenimo, kako v takšnem primeru in v takšnem ravnanju, ko nismo pripravljeni in sposobni zbirati med več kandidati in s tem odpreti možnost tudi skupnega dogovora o razdelitvi funkcij v Skupščini Republike Slovenije, v bodoče ravnati. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Capuder.

DR. ANDREJ CAPUDER: Dober dan vsem skupaj, sem Andrej Capuder od krščanskih demokratov Demos. Spoštovani zbor, vsaka stranka ima seveda pravico, da predlaga spremembo dnevnega reda, tako tudi Liberalne stranka, kot tudi stranka, ki je vložila še dodatno municijo, to je stranka prenoviteljev. Tu ne vidim problema, o tem lahko čisto preprosto glasujemo, to je evropska norma.
Izrečene so bile pa že kar besede o preglasovanju in še drugo, kar ne sodi v naš politični vokabular, predvsem pa ne sodijo taki prejudici v tole stanje prvega slovenskega parlamenta po 45 letih, ki ni imel nobene evropske parlamnetarne izkušnje, ki jo šele zdaj v teh klopeh pridobiva. Vsako sklepanje o tem, kaj je evropska civilizacijska norma in kaj ni, je zdajle v tem trenutku govorjena na pamet. Toliko. Predlagam čisto preprosto, da damo predlog o spremembi dnevnega reda na glasovaje tako tudi dodatni predlog, ki je bil podan kasneje. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo diskutirati o tem vprašanju? Potem, ja prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Seveda se zdajle ustvarjajo novi običaji v tej skupščini, mi bi želeli, da se ustvarjajo v tem skladu s pluralistično naravo volitev in pluralistično naravo sestave te skupščine. Tisto, kar gotovo v naši stranki znamo ocenjevati in ločiti, je razlika med sporazumom ali konsenzom in preglasovanjem ali organizacijo. Za to smo imeli zelo veliko, bi rekel, grenkih izkušenj in tudi danes vidimo, da so težave, da ne moremo doseči sporazuma, ampak da se skuša s preglasovanjem razdeliti najpomembnejše funkcije v skupščini, se pravi, funkcije, ki bi morale po naši skupni opredelitvi biti sporazumno določene na temelju ali ob upoštevanju proporcionalnega načela.
Oglasil sem se tudi zaradi tega, da rečem, da naša stranka v teh pogajanjih ni terjala zase več, ampak je bila pripravljena pristati na manj kot ji pa pripada po proporcionalnem načelu. Naš poslanski klub danes šteje 46 poslancev in mi smo bili zadovoljni, smo se strinjali s predlogom, da je glede naše stranke predložil Demos, s tem, da ni običajno, da nekdo pride na sporazumevanje s predlogom in jasno pove, ne samo, kaj terja zase, ampak tudi jasno pove, kaj ponuja drugim.
Ampak, ne glede na to lepotno napako, se nam je v ZKS - Stranki demokratične prenove zdelo ustrezno, da dobimo podpredsedniško mesto in mesto predsednika v Zboru združenega dela. Bili smo pripravljeni pogovarjati se tudi o nekaj manj, če bi s tem zagotovili socialistom oziroma narodnosti ustrezno zastopstvo pri najpomembnejših funkcijah. Tisto, zaradi česar je nastal problem in za katerega menimo, da je tudi problem, je predlog Liberalne stranke kot s strani socialistov in s strani naše stranke, da bi veljalo predsednika skupščine iskati izven Demosa. Argumentacija je tukaj dokaj enostavna in iz naše stranke je izšel kandidat za
predsednika predsedstva republike, ki je izvoljen in ki od včeraj tudi ni več član našega centralnega komiteja. Iz vrst Demosa bo izšel mandatar za sestavo vlade in nam se je zdelo povsem naravno in smiselno pogovarjati se o tem, da bi bil iz vrst Liberalne stranke predsednik skupščine. To so bili motivi, zaradi česar smo skušali storiti vse, da bi na tej podlagi dosegli konsenz o razdelitvi funkcij, če pa to ni mogoče, pa, da bi skušali doseči konsenz potem, ko bo z glasovanjem določeno, kdo bo predsednik.
Še vedno mislimo, da je s tem drugim poskusom vredno poskusiti v tej skupščini, in da potem, ko bo predsednik znan, bi bilo smiselno, da predstavniki strank ponovno sedejo za mizo in poskušajo doseči sporazum.
Menimo, da bi to koristilo ne samo ali predvsem opoziciji, ampak pluralističnemu mavričnemu sestavu te skupščine in uspešnosti delovanja te skupščine. Menim, da bi vlada v interesu vlade in interesu strankarske večine, ki stoji za vlado bila, da je vodstvo skupščine sestavljeno pluralistično, da bo veliko uspešnejša s svojimi predlogi v delovnih telesih in v zborih skupščine, če bo dosežen sporazum o teh funkcijah in obratno. Opozicija bo seveda težko konstruktivna, če ne bo imela možnosti prvih poskusov usklajevanja in sodelovanja že v vodstvu skupščine. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim, še kdo želi razpravljati? Prosim.

MARJAN PODOBNIK: Predvsem bi želel povedati to kot član včerajšnje skupine pri dogovarjanju o delitvi skupščinskih mest, da te stvari in trditve v predlogu ZKS - Stranke demokratične prenove oziroma skupine delegatov, ne držijo. Poskuša se ustvariti, da zaradi nepopustljivosti naših stališč ni moglo priti do dogovora. To preprosto ni res. To je bilo že danes dvakrat povedano, želim pa še enkrat poudariti, mi smo prišli pošteno, s polno ponudbo takoj na pogajanja. In smo povedali, kot koalicija, z rezultatom, kakršnega smo dosegli, hočemo zase ta mesta, ponujamo pa ta mesta, to je bila polna ponudba, mogoče je bilo taktično ne najbolj pametno da smo takoj prišli s polno ponudbo, vendar je bila jasno povedana. Zato je zelo narobe po mojem, da se skuša zdaj stvari obračati v tem smislu, da mi nismo želeli odstopiti. Naša ponudba je bila jasna, če pa ni bila sprejeta, pomeni, da dogovor tukaj ni bil možen. In potem vzemimo to dejstvo, da ta dogovor na včerajšnji seji, ki jo je vodil gospod Miran Potrč, pač ni bil možen. Osebno moram reči, da nisem videl pripravljenosti na drugi strani, da bi se dalo nekaj kakor pravite konstruktivno tam dogovoriti, ob tem, ko smo prišli s polnim predlogom, zato tudi predlagam, da se da stvar na glasovanje. Še enkrat pa bi želel reči, predvsem zaradi javnosti, da obešanje Demos krivdo, zato, da do dogovora ni prišlo, za mene ni resno.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospod Šuklje.

BORUT ŠUKLJE: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predsedujoči! Zahvaljujem se za besedo, sem Borut Šuklje iz Socialistične stranke Slovenije. Želel bi ob vsem, kar smo slišali, povedati samo še dve stvari.
Prva je ta, da predloga Liberalne stranke ne moremo razumeti samo formalno, saj je to očitno premalo, torej razumeti samo v smislu gole številčne delitve vodstvenih položajev v Skupščini Slovenije. Očitno gre za več, pravzaprav, za večobrazno lahko rečemo tako piše v predlogu Liberalne stranke, za tudi proporcionalno delitev skupščinske oblasti med vse politične grupacije, ki so zastopane v parlamentu. Gre pa seveda tudi še za nekaj več, za vzpostavitev delitve med zakonodajno in izvršno oblastjo, za katero so se mimogrede zavzemale, mislim, da kar vse stranke in vse politične grupacije, ki so zastopane v parlamentu v svojih programih, torej delitev, ki je pomembna glede na dejstvo, da Demos sestavlja vlado, o čemer je malo pred menoj govoril Mile Šetinc.
V skladu s tema razlogoma predlagam, da sprejmemo pobudo Liberalne stranke in da vse politične grupacije, ki so zastopane v parlamentu, naredijo še zadnji poskus uskladitve v skladu s tema razlogoma, ki sem ju predlagal. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Tomšič.

FRANCE TOMŠIČ: To, kar je bilo zdaj tukaj predstavljeno, se vidi, da gre za dve fronti in nobena noče niti za milimeter odstopiti. Mojim kolegom bi se priključil. To smo skušali,  smo bili skozi in skozi za proporcionalni sistem v delitvi funkcij v parlamentu, vendar to ni šlo. Mi smo, kot vsi vi, imeli prej klub poslancev in smo zavzeli določeno stališče, in jasno, da moji kolegi tukaj zdaj nekje se čutijo tudi zavezani temu, tako kot se vi čutite, tako se vsak. Vendar menim, da se pravi parlament prične šele takrat, ko se situacija spremeni, da se tudi lahko, da tudi mi lahko začnemo lahko drugače razmišljati.
Moje mnenje, ne social-demokratov, ne Demosa, predloga mladincev ni kar zavreči, če oni predlagajo, da se naj najprej voli najbolj pomembna funkcija, torej lahko kandidirano 2, 3, lahko se zmenimo, menim, da je o tem potrebno razmišljati. Namreč, če bi prišli tako skozi, da se lahko zgodi, da bi Demos dobil vseh 9 mest tukaj v parlamentu. Bi bili mi to zadovoljni, ali bi bil Demos zadovoljen? Ne bi bil. Skratka, podpiram to možnost. Mi bomo držali, kadar bo šlo za načelne stvari, skupaj kot blok, tukaj pa menim, da odpiram razpravo o tem. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Pirnat.

DR. RAJKO PIRNAT: Opravičujem se, da moram ponovno diskutirati. Torej razlogi, ki so bili navedeni zato, da bi se spremenil dnevni red in zato, da bi se dosegel sporazum v skupščini o vseh, ne pa o eni funkciji, so nesprejemljivi. Ti razlogi lahko veljajo samo za vse funkcije ali pa za nobeno in kot veste, je Demos bil za to, da se sprejme kompromis o tem, da se funkcije razdelijo, vendar je vztrajal, da vse funkcije, zato me preseneča pravzaprav, da predlagatelji spremembe dnevnega reda uporabljajo iste razloge za dve različni odločitvi. Ena odločitev naj bi bilo glasovanje o eni funkciji, drugo pa naj bi bil konsenz o vseh ostalih. Menim, da mora biti konsenz o vseh ali o nobeni in to je edino dosledno, zato so torej ti razlogi nesprejemljivi.
Drugo pa je, seveda da obstaja čas za konsenz in čas za glasovanje. Čas za konsenz je bil včeraj zvečer, ko je bil zadnji sestanek o tem in od takrat seveda je Demos kot koalicija imel določene sestanke in sprejel odločitve, ki ga zavezujejo in od katerih ne more odstopiti. Zato tudi če bi obrnil vrstni red, do konsenza ne more več priti, žal je to tako. Zato je sprememba dnevnega reda iz praktičnih razlogov nepotrebna, kajti to bi samo, kot sem že prej poudaril, zavlačevalo dnevni red in delalo to zasedanje skupščine zelo zapleteno. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod
Školč.

JOŽEF ŠKOLČ: Ne bi se javil k besedi, če ne bi slišal tega, da gre tukaj pravzaprav za vse ali nič, kar je bilo zdaj na koncu slišati in da je to logika, ki zna pač to skupščino obvladovati. To je tisto, česar se bojim in zaradi česar se mi zdi, da je, ne glede na to, da relativno mlad ali relativno najmlajša skupina, da bomo tako rekoč kljub vsemu najdalj časa v opoziciji.
Naš predlog, ki smo ga danes dali, ni bil zaradi tega, ker bi se čvrsto oprijemali tega predsedništva skupščine, pravzaprav smo v samem začetku predlagali, da je mogoče tega predsednika predlagati iz vrst socialistov, iz vrst komunistov oziroma naše stranke kot treh strank, ki so ostale zunaj tega spektra zmagoslavnega Demosa, ki počasi briše razlike med strankami in postaja neke vrste, bom rekel organizacija, dosti podobna če ne
še bolj rigidna bivši in kritizirani SZDL ampak, to ni stvar, ki bi jo tukaj razpravljali.
Rekel bi to: kar smo mi predlagali, je način, kako pač politiko jemljemo in dogovor jemljemo. Dogovor seveda ni vse ali nič, dogovor je mogoč z ene točke, z druge točke, s tretje točke itd. Vsem je bilo jasno, da se ni mogoče dogovoriti o predsedniku, tudi nam je to postalo jasno, čeprav spet neumljivo, zato smo rekli, v redu, pojdimo s predsednikom na volitve in naredimo potem dve varianti sporazuma o tem, kako naprej podeliti funkcije. Žal se to šteje za neodgovor, logika je seveda vse ali nič.
Vem in sem tudi prepričan, da seveda niti ni mogoče vladati, in to se je izkazalo, niti ni mogoče voditi politike na to, kar se je včasih pač reklo, da je oblast ena in nedeljena in da tukaj pač ni nobenih stvari, zato naš predlog danes prihaja
kot kompromis. Vemo, da bomo vnaprej o tem glasovanju za predsednika izgubili, konec koncev je Demos čvrsta zadeva, ima toliko in toliko glasov, ima 55% in več, se pravi, je obramba tega moža več kot enostavna, če bi šli v to računico in gre preprosto za nek princip, ki ga je treba...
To, da se ne dogovarjamo o naslednjih mestih, seveda povzroča hud zaplet, zato je pač predlagana sprememba dnevnega reda. Če se voli predsednike zborov in podpredsednike zborov prej, potem se bojim, da bo imel samo Demos kandidate. Ne bojim se, da ne bodo izvoljeni, zgodilo pa se bo to, da bomo imeli vseh 9 kandidatov iz vrst Demosa, glasovalni stroj to lahko omogoča in mi bomo v lagodni ali pa nelagodni opoziciji odrešeni vsake odgovornosti za to, da meljemo določene stvari in tukaj je tisto, kar gre na strukturo oblasti, na način dogovarjanja in kjer se začne način dogovarjanja, obsega, če ni mogoče do tega od naslednje točke itn., to je vsebina te ponudbe za spremembo dnevnega reda.
Če to ni možno, lahko steče glasovalni stroj, to točno vem in tudi vem, koliko štejemo v takem glasovalnem stroju. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Kolešnik.

CIRIL KOLEŠNIK: Sem Ciril Kolešnik iz Slovenskih krščanskih demokratov. Oprostite, ne vem, kakšne občutke imate vi, ampak imam občutek, da se dogovarjava dva gluha. Menim, da to ne vodi nikamor drugam kot tja, kjer smo že zdavnaj bili. Kompromis na kompromis in dogovarjamo se in dogovarjamo in bomo imeli zopet nočne seje. Tu je bilo že rečeno jasno in glasno, dogovarjanje je bilo, sedaj je drugi čas, torej čas odločitve. Možnosti smo imeli več kot dovolj. Mi smo pa sedaj tukaj tisti, ki moramo odgovorno, pred tem ljudstvom, katerega zastopamo, tudi odločati. Zakaj potem tu zavlačevanje? Gospod predsednik, predlagam, da gremo na volitve in tudi tako odločimo. Posebej pa zato, ker so bile tudi izrečene besede, ki smo jih verjetno napačno razumeli, če jih pa nismo, potem pa verjetno ne sodijo sem. To so grožnje, izsiljevanje in podobno. Menim, da to sem notri ne sodi. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim.

DR. LEV KREFT: Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, drage poslanke in spoštovani poslanci! Sem Lev Kreft, poslanec ZKS - SDP. Veseli me, da je začel delo prvi slovenski pluralni parlament, menim, da ga tudi pred več kot 45. leti nismo imeli. Zdi se mi povsem normalno, da začenjamo z izrazito proceduralno razpravo, kajti procedura je tisto, kar je manjkalo vsemu dosedanjemu, izrazito v doseganje cilja in to čim hitrejšem doseganju vsebinskega cilja usmerjenemu delu. Dnevni red, ki nam je bil predložen, je bil očitno narejen na osnovi predpostavke, da bo dosežen na osnovi predloga, ki ga je posredoval Demos - sporazum. Ta sporazum ni bil dosežen, zato je umesten predlog, da se dnevni red spremeni, na osnovi tega, da do sporazuma o t.i. delitvi funkcij v parlamentu ni prišlo. Sprejemam željo strank, združenih v Demosu, da kandidirajo s svojim človekom za mesto predsednika skupščine kot zanimivo in podpiram, da ZSMS - Liberalna stranka tudi kandidira za to mesto in ugotavljam, da zaradi tega, ker do dogovora ni prišlo, je potrebno spremeniti dnevni red ter omogočiti, da se najprej dejansko glasuje o tem predlogu za to najpomembnejše skupščinsko mesto. Glede na to, da, kot smo slišali gospoda poslanca Podobnika, stališča Demosa niso nepopustljiva, ne vidim razloga, zakaj ne bi poslanci strank skupine Demosa pristali na to, da se najprej voli predsednik skupščine izmed več kandidatov in se potem po tej skupni seji vseh zborov pač nadaljuje z dnevnim redom. To bo omogočilo, da se bomo v skladu z neko normalno proceduro dogovorili ali pa ne dogovorili, torej dogovorili ali pa glasovali potem še o ostalih, in volili
še ostale funkcije. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, potem ugotavljam, da je razprava o tem vprašanju, se pravi, o določitvi dnevnega reda zaključena. Preden glasujemo, menim, da je potrebno preiti na verifikacijski postopek, ker preden lahko karkoli polnomočno odločamo in glasujemo, moramo dobiti verifikacijo za svoje mandate. Zato bi odložil glasovanje o tem na fazo po zaključenem verifikacijskem postopku in zato prehajam na izvolitev MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE. Menim, da je bil tu pripravljen še predlog, ki ga kar preberem.
Mandatno-imunitetna komisija naj bi imela devet članov v Družbenopolitičnem zboru. Predlog je tak: Anton Tomažič kot predsednik. To je iz Slovenske demokratične zveze, Slavko Kmetič social-demokrat, Ciril Kolešnik demokristjani, Ivan Pučnik Slovenska kmečka zveza, Aleksandra Pretnar Zveza zelenih, Zvone Žagar Obrtniška stranka, Zdenka Vidovič iz Liberalne stranke, Peter Bekeš ZKS - SDP in Darja Lavtižar-Bebler iz SZDL.
Je mogoče ta predlog sprejemljiv, ali želi kdo kak drug predlog? V kolikor ne, dajem ta predlog na glasovanje.
Kdo je za? (74 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Nekaj ne gre skupaj, če smo ugotovili navzočnost 80-ih poslancev.

TINA BITENC-PENGOV: Najprej ugotovimo prisotnost. Mogoče kdo manjka. Navadili se bomo in predlagam, da prisotnost ugotovimo. Prosim, da glasujete. (78 prisotnih.) Še enkrat bomo ponovili glasovanje v zvezi s predlogom za Mandatno-imunitetno komisijo.
Kdo je za? (79 delegatov.)
Bomo pač šteli.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Če smo to komisijo srečno izvolili po vseh težavah, bi predlagal, da se ta komisija kar sestane v sobi 129. Mi bomo imeli pa pavzo.

(Seja je bila prekinja ob 15.20 uri in se je nadaljevala ob 16.30 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Preden preidemo na nadaljevanje našega dnevnega reda, bi si dovolil, da še posebej pozdravim med nami gospoda Karla Smolea, državnega poslanca avstrijskega parlamenta, ...(Aplavz.)... dr. Wolfa Zonegerja, tajnika Narodnega sveta Koroških Slovencev, ...(Aplavz.)... in tukaj vidim tudi gospoda Brezigerja, župana, ki ga tudi lepo pozdravljam. ...(Aplavz.)...
Prosim, da predsednik Mandatno-imunitetne komisije poda poročilo.

ANTON TOMAŽIČ: Mandatno-imunitetna komisija je v smislu drugega odstavka 3. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije na današnji seji obravnavala poročilo Republiške volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije, z dne 24. aprila 1990, ki ste ga delegati prejeli s sklicem za današnjo sejo.
Komisija je obravnavala tudi pritožbo na volilne rezultate, ki jo je predložila Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov in v kateri v odprtem roku predlagajo in prosijo, da se izvrši arbitražni pregled in preverba volilne dokumentacije. To pritožbo ste tudi prejeli danes na klop.
Na podlagi pregleda poročila Republiške volilne komisije, volilnih spisov in potrdil o izvolitvi delegatov ter gornje pritožbe zoper volilne rezultate, je komisija enoglasno ugotovila naslednje:
1. Volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije so bile 8.4.1990 in za drugi krog volitev dveh delegatov narodnosti 22.4.1990.
Glasovanja 8.4.1990 se je udeležilo 1.241.212 volivcev, od tega pa je bilo 1.228.435 glasovnic veljavnih.
2. Na podlagi določb 90. člena zakona o volitvah v skupščine je bilo v posameznih volilnih enotah izvoljenih 17 delegatov, ki so poimensko razvidni iz poročila Republiške
volilne komisije, ki so ga delegati prejeli.
V drugem krogu sta bila na ponovnem glasovanju izvoljena dva delegata narodnosti, ki sta tudi razvidna iz poročila Republiške volilne komisije.
Iz tega sledi, da je bilo potrebno na republiški ravni razdelati še 61 mandatov.
3. Glede na ostanek glasov istoimenskih list na ravni republike - 91. člen zakona o volitvah v skupščine, je bilo ugotovljeno, koliko mandatov pripada posameznim listam. Tako je bilo izvoljenih 61 delegatov, katerih imena so razvidna tudi iz poročila Republiške volilne komisije.
4. Mandatno-imunitetna komisija je ugotovila, da niso predložili potrdil o izvolitvi naslednji delegati: France Bučar, Buser Stanko, Franco Juri, Vano Gošnik, Janez Janša, Janez Kocijančič in Janez Kopač, Sonja Lokar, Mojmir Ocvirk, Borut Pahor, Hubert Požarnik, Ciril Ribičič in Mile Šetinc.
Komisija je za te delegate vpogledala v volilno gradivo in ugotovila, da so pravno pravilno izpolnjeni in zato predlaga zboru, da se tudi tem delegatom mandat verificira. Delegati pa naj ta potrdila predložijo komisiji čimprej.
5. Ugotovitev v zvezi s pritožbo Zveze za enakopravnost občanov. Pritožba se zavrne kot neutemeljena, ker navaja predvsem nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ne navaja pa nobenih nepravilnosti volilnih komisij 14 volilnih enot za Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije, zoper katere je ta pritožba smiselno naperjena. Naj povem, da so bili tudi predlagatelji prisotni in tudi nekateri člani in predsednik Republiške volilne komisije in da smo slišali precej, ne vendar dovolj argumentiranih. Tudi dodatne dokumentacije, ki bi kakorkoli utemeljevala pritožbo, nismo dobili.
6. Na podlagi navedenih ugotovitev Mandatno-imunitetna komisija Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije ugotavlja, da izvolitev nobenega delegata ni sporna, zato predlaga Družbenopolitičnemu zboru, da sprejme to poročilo in s tem verificira izvolitev vseh delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Dajem poročilo v obravnavo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Hvala lepa.
Po poslovniku glasujemo o verifikaciji mandatov v celoti, če ni spora o verifikaciji posameznih mandatov. Glede na to, da kot sledi iz poročila komisije, spora o tem vprašanju ni, dajem zato predlog komisije na glasovanje v celoti. Ugotovimo prisotnost! (79 prisotnih.)

TINA BITENC-PENGOV: Ali lahko interveniram? Mi smo ugotovili navzočnost delegatov in sedaj lahko preidemo na glasovanje.
V dvorani je 79 delegatov. Zdaj lahko ugotovimo, koliko delegatov potrebujemo za pozitivno opredelitev za to, da poročilo sprejmemo. Tako da predlagam, da preidemo na glasovanje o poročilu.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Kdo je za poročilo? (78 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da so mandati poslancev verificirani.
Prehajamo na glasovanje o dnevnem redu, glede na to, da smo razpravo zaključili. Dajem predlog dnevnega reda na glasovanje, pri čemer vas moram še opozoriti, da mi nismo posebej razpravljali o vprašanju, ali damo predlog zakona o ratifikaciji sporazuma, točka 6 in 7, ali ju sprejmemo na dnevni red ali ne. Razprava je bila sicer odprta na splošno o dnevnem redu, vendar o tem posebej nismo diskutirali. ali menite, da je potrebno, da še posebej diskutiramo o tem? Gre za preprosto vprašanje, ali to na tej konstitutivni seji sploh sprejmemo na dnevni red ali ne.
Da umaknemo iz dnevnega reda točko 5, imenovanje sekretarja Družbenopolitičnega zbora, ker za to ni nobenega predloga.

TINA BITENC-PENGOV: Še ni bilo oblikovanega predloga in bi v zvezi s tem poseben sklep sprejeli za pripravo naslednjih sej oziroma kako bi se to vprašanje razrešilo. O tem v nadaljevanju seje.
Ali bi lahko prosila, da se dnevni red kot bo šel v glasovanje, prebere.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Saj smo ga že prebrali. Gre za vprašanje, ali glasujemo o predlaganih spremembah. Za to gre.

TINA BITENC-PENGOV: Ali lahko posežem v toliko, da bi zbor nekako vedel odločati. Mi smo imeli predlog za načelen potek seje, ki so ga dali Liberalci in Stranka prenove - oprostite, da se vmešujem - in imamo pač posamičen dnevni red seje zbora, ki ga pač ravno tako moramo še sprejeti. zato smo tudi prej verificirali mandate.
Na zboru je, da se odloči, o kateri zadevi se bo odločal prej. Samo opozarjam zaradi tega, ker, če gremo na določanje dnevnega reda, se bomo morali o poteku same seje potem izreči. Ne smemo tega pozabiti.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Torej, najprej razpravljamo o amandmajih na predloženi dnevni red. Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (76 prisotnih.)
Dajem predlog teh amandmajev. Upam, da lahko dajem oba amandmaja tako amandma, ki ga je predložila ZSMS in zveza prenoviteljev, ker menim, da sta identična. Če se s tem strinjamo?

TINA BITENC-PENGOV: Če lahko identificiramo predlog, da se potek današnje seje zbora opravi tako, da se najprej opravi takoj po začasnem poslovniku skupna seja, na kateri se izvoli predsednika skupščine. To je predlog, ki je bil vložen.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: To je amandma. Prosim, da se glasuje o tem.
Gre za to, ali sprejmemo amandma k predlogu dnevnega reda kot ga je predložila Liberalna stranka.
Kdo je za ta predlog? (33 delegatov.) Je kdo proti? (36 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog... Ne "štima". Nekdo ni glasoval.

DR. RAJKO PIRNAT: Zdi se mi, da bi morali to glasovanje opraviti javno, z dviganjem rok. Tudi glasovanje s to napravo je javno in ne gre za spremembo načina glasovanja. Predlagam, da zaradi težav s tehniko glasujemo z dviganjem rok.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospod Ocvirk.

MOJMIR OCVIRK: Imam dve pripombi. Prva, glasovanje je bilo pravkar opravljeno in druga pripomba. Je že tako, da je razlika med dviganjem roke in pritiskanjem na te gumbe in glede na to, da je oprema takšna kakršna je, bi želeli, da se tudi uporablja takšna oprema. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Gospod Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Če bomo glasovali s temi sivimi tipkami, moramo zagotoviti, da bodo glasovali samo izvoljeni poslanci. V dvorani so tudi drugi ljudje.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospa Pretnar.

ALEKSANDRA PRETNAR: Sem prvič v skupščini in se moram opravičiti. Sem ena tistih, ki so očitno napačno glasovali, ker ne obvladam teh treh tipk in menim, da še najmanj dva moja soseda sta naredila isto. Upam, da nam boste to začetniško napako oprostili in povedali, da se vedno pritiska, v vsakem primeru, na prvo tipko.

TINA BITENC-PENGOV: Ali lahko predlagam zboru, ker je prišla delegatka zbora gor, povedala da imajo delegati težave. Identifikacija je bila na prisotnih 76. Izid glasovanja ne velja in da bi ugotovili v skladu s poslovnikom, ker je mogoče, da je prišlo do tehnične napake pri glasovanju in bi glasovanje ponovili. Če je treba v zvezi s tem, kar se da na glasovanje še kaj razjasniti, potem pa, prosim.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: (Bere navodila za glasovalno napravo.) ...pritisnemo na sivo glasovalno tipko in to
šele takrat, ko predsednik opozori h glasovanju in se na semaforju pojavi napis za ustrezno glasovanje ali za ali proti, vzdržani. S pritiskom na tipko se bo hkrati prižgala luč... lučka, ki bo sama ugasnila, ko je naprava oddani glas registrirala.
Delegat lahko svoj glas umakne, preden je predsednik zaključil posamezno fazo glasovanja, če pritisne na korekcijsko tipko, ki je levo od kontrolne lučke. S pritiskom na to tipko rdeča kontrolna luč ugasne in s tem jasno vse.

TINA BITENC-PENGOV: Ali je to zdaj jasno, so potrebna
še kakšna pojasnila v zvezi z načinom glasovanja? To je delegatova opredelitev, to vemo.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Dobro. Še enkrat bi prosil za to, da tisti, ki je za predlog Liberalne stranke, amandma k dnevnemu redu. Pritisnite. (33 delegatov.) Tako kot prej. Je kdo proti? Zdaj pritisnite. ...(Smeh.)... (44 delegatov.) Se je kdo vzdržal? Hvala lepa.
To se pravi, da predlog Liberalne stranke ni bil sprejet.
Glasujemo za predlog ZKS, da se spremeni predlagani dnevni red, in sicer v smislu njihovega predloga.
Kdo je za? (29 delegatov.) Je kdo proti? (45 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Vendarle ta rezultat... Dobro, zdaj pa lahko preidemo na naslednjo točko dnevnega reda.

TINA BITENC-PENGOV: Prosim, da se še izglasuje dnevni red. Mi smo zdaj izglasovali potek seje, dnevni red seje, ki jo bo Družbenopolitični zbor opravljal, pa še ni bil izglasovan. Želela bi ta dnevni red po čistopisu delegatom prebrati zato, da se bodo lahko izjasnili o posameznih točkah.
1. Izvolitev Mandatno-imunitetne komisije; 2. Verifikacija mandatov delegatov v zboru, kar smo že opravili, zato, da bi lahko veljavno sklepali; 3. Obravnava začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije; 4. Izvolitev predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije, obvestilo smo pač dobili, da glede na to, da ni bilo predloga, da ne bi glasovali o vršilcu dolžnosti sekretarja zbora; 5. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (projekt za vodovod in kanalizacijo v Istri) in 6. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (projekt za vodovod in kanalizacijo v Slovenskem primorju.) Še o tem bi se morali izreči.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Kdo je za tako oblikovan dnevni red? (48 delegatov.) Je kdo proti? (28 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tako predložen dnevni red sprejet.

Prehajamo na naslednjo 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAČASNEGA POSLOVNIKA SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki vam je bil predložen. Moram povedati, da je začasni poslovnik rezultat dogovora med predstavniki različnih strank v tej skupščini, da predstavlja v bistvu provizorij glede na to, da je obstoječi poslovnik zbora v veliki meri v nasprotju z ustavo in tudi ni več ustrezen takemu načinu poslovanja, zaradi tega je bilo potrebno v dogovoru z vsemi strankami v bistvu sprejeti osnutek začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije, ki se za to konstitutivno sejo uporablja tudi v zborih, to se pravi, tudi v tem zboru.
Ne bi posebej razlagal posameznih rešitev, kot so vsebovane v začasnem poslovniku, ker ste lahko prebrali, poleg tega so zastopniki strank pri njegovi koncepciji sodelovali. Samo bi opozoril, da je k temu poslovniku prispela vrsta spreminjevalnih predlogov, in sicer, delegati so dali naslednji predlog: v 26. členu navedenega poslovnika se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta glasuje javno, se glasuje tako, da predsedujoči skupne seje zapored kliče posamezne delegate, poklicani delegat pa glasno pove svojo odločitev, tako imenovano poimensko glasovanje. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postaneta četrti, peti in šesti odstavek.
V 28. členu navedenega poslovnika se v slovenski izjavi črta Ustavi SFR Jugoslavije; za Klub delegatov Demos Spomenka Hribar.
Ker ugotavljam, da se ne prekrivajo amandmaji s predlogom, ki jih je dala Liberalna stranka, bi zato najprej dal na glasovanje, hočem reči razpravo, potem bi pa lahko glasovali tudi, ker se ne križajo, potem bi pa lahko dali v razpravo in glasovanje tudi predlog Liberalne stranke, ki ga bom prebral in sledi:
K 10. členu v drugem odstavku se številka "10" nadomesti s številko "5" oziroma sprejme varianta.
K 11. členu v drugem odstavku se stavek konča z besedico "tajno", preostalo besedilo drugega in tretjega odstavka pa se črta.
K 12. členu v drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: "V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov.", preostalo besedilo drugega odstavka se črta. Doda se nov odstavek z naslednjim besedilom: "Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim
številom glasov."
In potem še en amandma k 29. členu: besedilo drugega odstavka se v celoti črta in nadomesti z naslednjim stavkom: "Stalno delo v skupščini je omogočeno tudi vsem drugim delegatom, ki to želijo." Za poslanski klub Boštjan Kovačič, Jože Zakonjšek in Janez Kopač.

TINA BITENC-PENGOV: Tovariš predsedujoči, ali lahko dam zboru, še preden se odpre razprava, pojasnilo? Prejeli ste osnutek poslovnika. Ti pisni predlogi se v tej fazi razprave lahko štejejo kot amandma, oblikovane pripombe na osnutek. O osnutku bomo seveda morali potem še tudi razpravljati in v nadaljevanju vodenja seje boste videli, da imamo pripravljeno preoblikovano tudi to, kako bomo prišli do predloga tega akta, ker imamo predloge za skupino, ki bo skupaj s skupinami drugih zborov pregledala razpravo, pregledala predložene tudi pisne pripombe, za katere prosimo, če bodo v razpravi, da bi se eventualno še pisno tudi vložile tukaj zaradi lažjega dela in na tej podlagi pripravili usklajen predlog, besedilo usklajenega predloga, ki ga morajo sprejeti v enakem besedilu, če ne, ne velja, lahko o predlogu odločali.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Za skupino: Rajko Pirnat, Peter Bekeš in Mojmir Ocvirk, naj bi spremljali delo in rezultate razprave o tem predlogu in potem, v kolikor bi ugotovili, da ni skladno, je treba pač preverjati.
Ali lahko najprej štejemo ta osnutek kot izhodišče za razpravo? Dajem kar na glasovanje. V redu, torej sprememba. Zoran Thaler namesto Mojmira Ocvirka. Se ta predlog sprejme? Ne predlog, da je iz vsake stranke eden. Torej, če ste za? Da se poleg teh treh delegatov, ki jih je predlagal predsedujoči, da se poleg tega še komisija dopolni z zastopniki vseh strank v Demosu.
Najprej se moramo odločiti, ali sploh gremo v to ali ne, ker stvar močno zakompliciramo. Se pravi, če ste za ta predlog, da se razširi komisija s poslanci vseh strank, prosim.

TINA BITENC-PENGOV: Ugotovimo prej, koliko nas je v zboru. Opozarjam zbor, da odloča z večino prisotnih delegatov, zato je treba pred vsakim glasovanjem ugotoviti prisotnost delegatov.
Ustavni amandmaji so to določbo pač uveljavili in je malo bolj komplicirano, ampak postopajmo tako kot je treba. Ugotovimo prisotnost. Kdor je tu, naj prosim, pritisne. Prisotnost. Zbrisati, še enkrat. Ali lahko, prosim, pritisnete delegati na sivo tipko? (74 prisotnih.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Zdaj glasujemo o predlogu, da se komisija dopolni z zastopniki drugih strank.

MOJMIR OCVIRK: Spoštovani poslanci, samo en problem imam. Mogoče tudi nisem dobro razumel. Če bodo vse stranke zastopane, potem predvidevam, da delegat ali pa poslanec Demosa kot celota ne bo. To se pravi, da se ne dopolni ampak ostaneta, dobi vsaka stranka enega.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ja, se razume. Torej, ali lahko glasujemo za ta predlog.
Kdo je za? Pritisnite zdaj! Ne še, ne še. Dajmo tole.

TINA BITENC-PENGOV: Ko pozovete, kdor je za, pritisnite, prosim, glasuje.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Kdo je za? (53 delegatov.) Je kdo proti? (13 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (7 delegatov.)

TINA BITENC-PENGOV: Se pravi, predlog je sprejet.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Dobro. Potem bi prosil, glede na ta rezultat glasovanja, da nekdo oziroma vsaj predlagatelj, da predlog.

TINA BITENC-PENGOV: Ali lahko prosim, zaradi zapisnika, da pridejo predstavniki strank in povedo svoje predstavnike v skupino, ki bo spremljala razpravo o poslovniku.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Slovenski krščanski demokrati - Ciril Kolešnik. Marija Markež za Slovensko kmečko zvezo. Socialdemokrati predlagamo Vitodraga Pukla. Demokratska zveza vztraja pri dr. Raju Pirnatu. Zeleni Slovenije - dr. Leo
Šešerko. Slovenska obrtniška stranka - Golija Franc. Socialisti predlagajo tovarišico Darjo Lavtižar-Bebler.
Še kak predlog? Ja, potem samo ugotovimo, ali smo. Ali je potrebno glasovanje? (Ni potrebno.) Dobro. Zdaj ugotavljamo, da so v Komisijo za poslovnik za spremljanje razprave in za usklajevanje izvoljeni Ciril Kolešnik, Marija Markeš, dr. Rajko Pirnat, Peter Bekeš, Zoran Thaler, Vitodrag Pukl, dr. Leo Šešerko, Golija Franc in Darja Lavtižar-Bebler.
Mislim, da naj bi se komisija sama konstituirala. Se strinjamo s tem? Dobro. Ali lahko preidemo na razpravo o posameznih amandmajih? Glede na to, da smo vse prebrali, bi šel kar po vrsti, in sicer najprej razprava o...

TINA BITENC-PENGOV: Najprej razpravljamo o aktu. Zdaj smo povedali, da so dvoji že vložili, pa začnimo o osnutku poslovnika razpravo. Dvoje imamo že tu. O tem se bo skupna... Tovariš Semolič želi besedo. Prosim.

MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Sem delegat Zveze socialistov Slovenije. Spoštovane delegatke, spoštovani delegati! Včeraj sem bil prisoten na sestanku, kjer se res nismo dosti sporazumeli. Menim, da v eni točki smo se, in v tistem delu zahtevamo tudi korekcijo tega osnutka. To je 21. člen, ko govorimo o izvolitvi Komisije Skupščine Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Če sem dobro razumel, na koncu je bil naš
dogovor za 19 članov. Zaradi tega predloga v 21. členu spremenimo 15 v 17. Seveda, če pa je z moje strani nesporazum o tem dogovoru, lahko hitro tudi umaknemo ta predlog.
Drugo, kar bi predlagal je, da glasujemo - no o tej točki nismo sami, ker so tudi liberalci predlagali, da kandidate za predsednika in podpredsednika zbora predlaga tudi skupina najmanj petih delegatov. Samo kratka utemeljitev v zvezi s tem predlogom petih. Menim, da se bi s tem okrepil demokratični standard tega poslovnika. Namreč, vsi delegati v vseh zborih niso v strankah in je, vsaj za mene, zelo pomembno, da je ta meja vendarle nižje postavljena kakor 10. Tudi ne bi bilo dobro vis-a-vis delegatov postavljati strožji kriterij kakor do nas - strank.
Kaj imam v mislih: v prvem odstavku 10. člena imamo 5-člansko skupino. Tukaj smo v skladu z nekaterimi drugimi določbami vse stranke notri, ne glede na to, koliko nas je v posameznem zboru. Vemo pa, da nas je po 5, 6, 7. Tudi za stranke smo bolj dobrodušni pri tem, pri delegatih kot varianta, če se stranke ne sporazumemo, tudi - zato je ta drugi odstavek in to je tudi zdaj v igri med nami, ki je pa ta kriterij neprimerno hujši. To je zaradi enega razloga.
Drugi razlog je naslednji. Poglejte, če bi sprejeli 10 delegatov, očitno med strankami sporazuma ne bi bilo. Tako da prvi odstavek praktično ne bo prišel v veljavo. Bi to v praksi pomenilo, da v Zboru združenega dela kar 5 strank, ki štejejo manj kot 10 članov, ne more predlagati v lastnem zboru svojega kandidata za predsedujočega, za predsednika zbora. Ker za to gre. V našem zboru vendarle menim, da nas je več kakor tri, štiri skupine, kar štiri stranke ne morejo predlagati samostojno, ne da bi se naslonile na močnejšega, svoje kandidate za predsednika oziroma podpredsednika zbora. V Zboru občin sta dve taki stranki. Skratka, predlagam, da bi - seveda bomo o tem glasovali, pa se še kaj pomenili, da v prid temu, samostojne drže strank tudi, izglasujemo, da je limit 5 delegatov, ne pa 10. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Kocijančič.

MAG. JANEZ KOCIJANČIČ: Želim nasprotovati amandmaju, ki ga je v imenu delegatov Demosa podala delegatka Spomenka Hribar glede 26. člena poslovnika, kjer se predlaga nov tretji odstavek.
Delegat Kolešnik je danes že omenjal nočne seje v Beogradu. Imel sem priložnost si te seje ogledati tudi nekaj bližje. In tista, ki je bila najbolj dramatična, namreč tista o slovenskih ustavnih amandmajih, se je zjutraj končala z javnim glasovanjem. Takrat sem se na lastni koži prepričal, da je javno glasovanje sredstvo discipliniranja ljudi. V nekem smislu tudi rezultat nezaupanja v člane lastne ali pa lastnih strank. V tem smislu bi želel to izjaviti, da je tajno glasovanje mnogo demokratičnejše in da ZKS - Stranka demokratične prenove ne čuti potrebe, da bi na tak način disciplinirala svoje delegate. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim, nadaljnjo razpravo. Prosim.

JANEZ KOPAČ: Hvala lepa za besedo. Res je, da smo dali nekaj kratkih amandmajev, vem, da jih bo obravnavala skupina, ki se bo s tem posebej ukvarjala. Kljub temu bi samo v nekaj stavkih, zaradi reda, rad dal kratko obrazložitev.
Glede 10. člena je že poslanec Semolič iz Socialistične stranke obrazložil in se z njegovo razlago strinjam. Amandma k 11. členu, ki govori o tem, da bi se 11. člen v drugem odstavku končal z besedico "tajno", preostalo besedilo drugega in tretjega odstavka pa bi črtali, se pravzaprav na nek način naslanja tudi na razpravi o tajnih volitvah. Mi vseskozi zastopamo tajne volitve, za vsakršno glasovanje. V skupščini, kjer se glasuje o političnih funkcijah. Tukaj gre za predsednike in podpredsednike zborov.
K 12. členu naj bi se dodal - gre pravzaprav za tehnični popravek, ker smo menili, da v začasnem poslovniku tekst ni dovolj natančen in ni zadosti demokratičen in smo zaradi tega dodali ta amandma, ki je pravzaprav sam po sebi povsem jasen.
Pri 29. členu pa smo se zavzeli v naši stranki, tak je tudi naš kongresni sklep, da se omogoči stalno delo v skupščini vsem izvoljenim poslancem v določenem mandatnem obdobju, ki to želijo. Naš argument je, da je tako v vseh demokracijah v svetu, da so se vse opozicijske sile vedno za to zavzemale, da je argument za to nastajal v 300 letih zahodne parlamentarne demokracije, kjer so končno ugotovili, da profesionalni poslanci pomenijo profesionalnost ne samo, kar se plač tiče, pač pa tudi po svoji kvaliteti, da so le na ta način neodvisni, nepodkupljivi in na sploh samostojni.
O začasnem poslovniku bo še govora. Za sedaj pa hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim.

TINA BITENC-PENGOV: Naj se predstavljajo delegati, drugače bo treba pozvati.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Saj se predstavljajo.

EMIL MILAN PINTAR: Rad bi vas opozoril na lepotno napako, ki jo ima predlog začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije. Tole namreč ni začasni poslovnik zbora, ampak skupščine. Ko pa pogledamo tretje poglavje vidimo, da začenja pri volitvah predsednika zbora, ne pa skupščine, kar je seveda nekaj smešnega za mene in menim, da je treba poglavje ena in dva oziroma glavo ena in dva v tretjem poglavju pod III. zamenjati, da najprej poslovnik govori o izvolitvi predsednika skupščine, nato šele se govori o izvolitvi predsednika zbora. Sicer je smešno, da začnemo nek organ konstituirati pri sestavnih delih, namesto, da bi ga začeli konstituirati pri glavi. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim.

ROBERTO BATTELLI: Glede profesionalizacije nekaterih mest v skupščini v zboru menimo, da bi morale biti ravno narodnostne manjšine profesionalno zastopane, predvsem iz razloga, da ne razpolagajo s strukturo, z aparatom, na katerega lahko računajo pripadniki strank. Profesionalizacija te funkcije bi omogočila boljše koordiniranje in organiziranje interesov manjšin, tako v bazi, da tako rečem, kot tudi na relaciji baza - skupščina oziroma baza - Družbenopolitični zbor. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim.

VITODRAG PUKL: Govoril bi na kratko samo o profesionalnem delu poslancev. Menim, da določba oziroma predlog, da bi vsak lahko po svoji želji postal profesionalen poslanec, ni primeren. To, če bi šli na profesionalno delo in če bi šli na enake okoliščine, kot  so na zahodu običajne, potem bi morali biti obvezno vsi delegati oziroma vsi poslanci profesionalci, sicer bi pa lahko prišlo do situacije, da poslanci, ki ne delajo drugje kot v politiki, bi prešli s tem političnim znanjem in s političnim delom kot profesionalci v skupščino, medtem ko bi bili vsi drugi poslanci prikrajšani za temeljito in študiozno politično delo, ker se pač ne bi odločili za profesionalizacijo.
Zato  menim, da bi bilo primerno, da se samo nekatere funkcije profesionalizirajo, bilo bi primerno, da se profesionalizirajo vse funkcije oziroma obe funkciji narodnostnih manjšin, glede drugih delegatov pa od primera do primera, ko bi se ocenilo, če delo zahteva profesionalizacijo. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim.

MARIJA MARKEŠ: Slovenska kmečka zveza je na svojem klubu poslancev izoblikovala naslednji predlog, da so vsi poslanci plačani polovično, za druge, se pravi tiste, ki bi želeli biti polno zaposleni, se pa tudi glede na potrebe o tem razpravlja. To je naš predlog.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim.

MILE ŠETINC: V bistvu se pridružujem temu, kar je prej povedal poslanec Janez Kocijančič, ampak vseeno moram še nekaj dodati. Če drugega ne, za javno ali za dodatno argumentacijo gre. Da me fascinira, da tak predlog, kot ga je dala gospa Spomenka Hribar, prihaja od nečesa, kar se imenuje demokratična opozicija Slovenije.
Spominjam se še iz časov, ki so danes splošno stigmatizirani kot svinčeni, nedemokratični, da se je ta dilema med javnim in tajnim glasovanjem zelo pogosto pojavljala, da je bila polemika zelo ostra oziroma polemike veliko niti ni bilo, ker je večina oziroma tisti, ki je držal oblast tako ali pa drugače v rokah, vedno polemiko zaprl z argumentom, da je zavest ljudi, zlasti pa delegatov in drugih, ki opravljajo pomembne funkcije, že tako dovolj visoka, da lahko glasujejo javno, da je tajno glasovanje oziroma izogibanje javnemu glasovanju predznak strahopetnosti oziroma šibkosti značaja in da tak človek, ki si ne upa javno predstaviti svojega mnenja in svojega glasu, sploh ne zasluži, da bi opravljal neko pomembnejšo funkcijo, kaj šele delegatsko. Vedno, ko je bilo v teh razpravah doseženo, da se glasuje tajno, je bilo vsem jasno, da je dosežen eden zelo pomembnih postulatov demokracije. Tudi jaz si, tako kot Janez Kocijančič, ne znam predstavljati tega predloga drugače, kot da gre za discipliniranje lastnih delegatov oziroma še več, za strah pred lastnimi delegati.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Želi še kdo razpravljati? V kolikor... ja prosim.

MOJMIR OCVIRK: Spoštovani! Moja razprava bo zajemala problem profesionalizacije. Izvzeto na nek način mi je všeč to, kar so delegati Kmečke zveze predlagali. Me pa seveda vznemirja eno vprašanje. Kateri bodo kriteriji, po katerih se bo presojalo, ali je nekdo lahko polno zaposlen , če ni to želja tistega, ki bi se rad zaposlil. Problem seveda ne sprejeti predloga, ki je bil dan pisno ali pa kmetu, je po mojem, eden bolj problematičnih. Lahko je seveda priti v skupščino in reči, mi imamo toliko in toliko glasov, zdaj pa bo vse tako kot si bomo mi zamislili. Problem profesionalizacije je seveda problem neodvisnosti delegatov. Neodvisnosti poslancev, kakor že hočete. Nekdo, ki je plačan tu v tej skupščini, če sem to jaz, na mene, recimo moj predsednik Školč, ne bo vplival tako kot če mi da plačo. Menim, da je to vsem jasno, in mora biti nam vsem jasno.
Druga stvar. Problem profesionalizacije je poznan tudi iz prejšnjega obdobja, v katerem smo znali oporekati prevladujoči stranki, da je zanalašč amaterizirala skupščino zato, da bi lahko od zadaj vlekli določene niti. Problem profesionalnega poslanca je seveda problem kompetentnosti v skupščini. Kompetentnosti proti vladi, kompetentnosti proti vsem dogodkom, ki so v družbi. Zaradi tega izrazito apeliram, da ima vsakdo, ki je bil izvoljen v skupščino, pravico biti profesionalni delegat, ima pravico do svoje neodvisnosti in ima pravico tudi v primeru, da je zaposlen drugje, se odločiti, da bo tu pač amater. To, kar smo prej slišali od social-demokratov, seveda drži. Ta človek bo moral veliko več svoje energije vložiti, poleg svojega rednega dela, še v skupščinsko. Ampak to je stvar vsakega posameznika. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Še kdo želi razpravljati? Prosim.

MAG. SPOMENKA HRIBAR: Glede tajnega in javnega glasovanja. Tu natančno piše v našem predlogu, kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta glasuje javno. To se pravi, dana je omejitev in je seveda to že neka diferenca. Mislim, da smo izvolili dovolj široko komisijo, ki bo o teh predlogih razpravljala in jih uskladila. Menim, da so vse te misli neke vrsta podtikanja.
Glede profesionalizacije poslancev bi takole rekla. Demos je šel na volitve z obljubo, da bomo pocenili našo državo. To je eno. Drugo bi rekla, da ta parlament oziroma skupščina še ni tista prava, v tem smislu poslanskih mest kot si je želeti. To je čudno telo z 240 delegati, ne poslanci, in zamislimo si, kam bi to prišlo, če bi se vseh teh 240 ljudi odločilo, da postanejo profesionalci.
Predlagala bi, da bi tudi o tem komisija našla pametno solucijo, v nobenem primeru se mi ne zdi oportuno, da bi se sedaj profesionalizirali vsi od A do Ž, ker s tem bi podražili našo državo, ne pa pocenili. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Še kdo?

FRANCO JURI: Se opravičujem, ker z gospo Hribarjevo imava vedno direktno konfrontacijo, to je slučajno. Kar se tiče profesionalnosti in profesionalizacije. Liberalna stranka zagovarja princip profesionalizacije, kar ne pomeni, da bomo takoj jutri vsi postali profesionalci in obremenjevali to državo z novimi dajatvami oziroma novimi plačami. Pomeni pa sprejeti princip, ki je temelj vsakršne normalne parlamentarne demokracije. Na poizvedbeni anketi smo že videli, da niso vsi pripravljeni sprejeti takoj to profesionalno funkcijo, ampak to moramo že danes s pravilnikom omogočiti.
Glede načina glasovanja. Tudi eden glavnih principov demokracije je seveda upoštevanje tajnosti in če stranka oziroma koalicija ne zaupa lastnim poslancem, je to zaskrbljujoče, ker pomeni, da bi bila ta koalicija zelo nezanesljiva tudi v vladi.
Glede tega predlagam in opozarjam na napako, ki bi bila sprejemanje principa, absolutiziranja principa takega netajnega glasovanja. Zato se zavzemam za predlog naše stranke in stranke demokratične prenove, da se glasuje tajno. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Naslednji, prosim.

DR. LEV KREFT: Ker poslanka Spomenka Hribar dobro razločuje med totalitarnim in totalnim, o predlogu za poimensko glasovanje ne bi razpravljal, pač pa o vprašanju profesionalizacije. Obstajata dva tipa enakosti. En tip enakosti govori o enakih možnostih za vse, ki jih uporabi tisti, ki jih želi in ne uporabi tisti, ki jih ne želi uporabljati. Drugi tip enakosti je obvezna enakost. Menim, da predlog, ki pravi v tej situaciji, ki je bila čisto dobro opisana, da gre še vedno za nekakršno prehodno, hibridno stanje, najbolj ustreza stališče, da se profesionalizira tisti, ki to želi. Drugi tip pomeni, da se moramo odločati, ali se profesionalizirajo vsi delegati te skupščine ali vsi delegati enega zbora ali vsi delegati drugega zbora. Ne, ali vsi, 50% ali nihče itd.
V tej situaciji se je najbolje odločiti za prvo možnost, ki pomeni enake možnosti za vse, ne pomeni pa enako rešitev za vse in omogoča zlasti pomembne in vidne razlike med Družbenopolitičnim zborom in Zborom združenega dela, verjetno glede te izražene želje po uporabi te možnosti, pravzaprav pocenitev skupščine. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Prosim.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Rad bi pojasnil stališče Slovenske kmečke zveze, kot je povedala Marija Markeš. Mi smo se o tem pogovarjali, ker je bilo navrženo, da obstaja predlog za profesionalizacijo, vendar ne z namenom, da bi o tem karkoli danes sklepali. Mnenje je bilo, da profesionalizacija vseh ne pride v poštev, vprašanje samo tistih, ki bi jo želeli, je vprašljivo. Menili smo, da bi morda skupščina pretresla kasneje, ne danes, možnost delnega nadomestila vsem in seveda profesionalizacijo tistih funkcij, ki jih drugače ni mogoče opravljati. Ta zadeva ne sodi danes v razpravo. Zato bo čas pozneje in o tem bomo morali razpravljati tudi na osnovi boljše analize, kot jo lahko mi danes v razpravi opravimo. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Glede na to, da imamo pred seboj ta osnutek poslovnika, je potrebno najprej, da poverimo tej komisiji, ki smo jo izvolili mandat, da stopi v stik s podobnima komisijama drugih zborov, da z njima skupaj, upoštevajoč to razpravo tukaj, poskuša oblikovati definitivni predlog in ga kot predlog predloži temu zboru, da potem zavzamemo dokončno stališče. Zato bi pozval komisijo, da takoj začne delati v sobi 217, mi bomo imeli pavzo.

(Seja je bila prekinjena ob 17.30 uri in se je nadaljevala ob 21.15 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Lahko pričnemo sejo. (68 prisotnih.) Zbor je sklepčen.
Prosim poročevalca skupine, ki je delala pri
USKLAJEVANJU PREDLOGA POSLOVNIKA, DA ZBORU POROČA O DELU oziroma o uspehu pri tem delu.

DR. RAJKO PIRNAT: Komisija za medzborovsko usklajevanje kot se je imenovala, v bistvu pa je bila komisija za medfrakcijsko usklajevanje, se je sestala že ob 18.00 in je delala do 20.00 ure, pri čemer je v marsičem prišla do sporazumnih rešitev. Sporazumne so bile tiste rešitve, ki so se nanašale na nekatere predloge, ki sploh niso bili sporni, ostali pa so neusklajeni
štirje predlogi oziroma štirje členi, in sicer  10., 11., 26. in 29. člen poslovnika. V poročilu, ki ga je strokovna služba napisala o delu te skupine, je pomotoma zapisano, da je bil 29. člen usklajen, kar pa ni bil.
Gre za naslednja vprašaja. V 10. členu gre za to, koliko delegatov lahko predlaga kandidata za predsednika oziroma podpredsednika zbora. V predlogu poslovnika je zapisano 10, predlog amandmaja, ki ga je dala ZSMS, je bil 5 in ta ni bil usklajen. Neusklajen je bil 11. člen, kjer je ZSMS dala amandma, da se v drugem odstavku črta možnost javnega glasovanja pri izvolitvi predsednika ali podpredsednika zbora. Neusklajen je ostal 26. člen, kjer je frakcija Demosa predlagala posamično glasovanje, t.i. poimensko glasovanje o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta, kadar se o njih glasuje javno in ostal je neusklajen 29. člen, ki govori o profesionalizaciji delegatov skupščine, pri čemer je ZSMS predlagala, da se dopusti polna možnost profescionalizacije delegatu, ki to želi.
Po posvetovanju na frakcijah. Povedati moram to, da je bilo v tej skupini od teh štirih spornih kljub vsemu doseženo soglasje o nekih formulacijah. Pri tem bi Klub poslancev Demosa popustil pri 10. in pri 29. členu, ki govori o profesionalizaciji, medtem ko bi bil sprejet njegov predlog za poimensko glasovanje in njegovo vztrajanje, da se lahko o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora glasuje tudi javno, da to ostane tako kot je v predlogu. Na tak kompromisen predlog frakcija ZSMS ni pristala, s čimer bi bil potem ves trud, ki ga je ta skupina vložila v usklajevanje, vržen stran in če mi je dovoljeno reči svoje osebno zapažanje, je bilo to zelo nekonsiliantno stališče, torej tako stališče, ki je v bistvu po moji oceni povsem zablokiralo možnost kakršnegakoli nadaljnjega dela današnje skupščine. Verjetno bo v različnih zborih sprejeto različno besedilo poslovnika, poslovnik ne bo sprejet, skupščina ne bo konstituirana in predsedstvo ne bo imelo pred kom priseči. Priznam, da nisem pričakoval takega stališča.
Zbor ima dve možnosti. Prva je, da glasuje o originalnem predlogu, ki je bil poslan že z vabilom, s tem da, tako kot je bilo prej, dajemo različne amandmaje. Ti amandmaji so bili dani, o teh amandmajih glasujemo in potem vidimo, kaj bo prišlo iz različnih zborov kot rezultat tega glasovanja.
Druga možnost je, da se glasuje o predlogu začasnega poslovnika, ki ga je na podlagi današnje razprave o tej skupini pripravila strokovna služba skupščine, v katerem so neusklajeni samo 10., 11., 26. in 29. člen. Predlagam, da se ta zbor najprej odloči o tem vprašanju in glede na to vprašanje je seveda odvisno, kakšne amandmaje bo predlagala posamezna skupina delegatov. Poslanci Demosa imamo pripravljene predloge tako za amandmaje k izvirnemu tekstu poslovnika, z dne 26.4., tistega, ki ste ga dobili po pošti kot tudi na tega novega, če se zanj odločimo, bi vam ga predstavil, v čem so razlike med novim in prejšnjim.
To je odločitev, ki bi jo morali najprej sprejeti, potem bi predstavil amandmaje, o katerih bi morali glasovali. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi kdo razpravljati?

ZORAN THALER: Spoštovane poslanke in poslanci! Ker je bilo to poročilo, ne o delu usklajevalne komisije ali skupine vseh zborov glede odprtih vprašanj začasnega poslovnika, pač pa predvsem videnje tega dela s strani predsednikov Demosa, gospoda Pirnata, čutim dolžnost da dopolnim to poročilo. Zanimivo je, da se gospod Pirnat ni posluževal papirja, ki se imenuje poročilo medzborovske skupine delegatov, ki zelo korektno prikaže, kaj se je na tej usklajevalni skupini dogajalo in bi ga zato na kratko povzel. To poročilo poudarja, da se je skupina uskladila glede predlaganih sprememb in dopolnitev k 12., 13., 14., 20., 21., 28. in 29. členu začasnega poslovnika. Tako da mislim, da to približno dveurno delo skupine ni bilo zaman. Te usklajene spremembe in dopolnitve, kot gospod Pirnat omenja, so strokovne službe skupščine vnesle v nov tekst začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije, predloga tega začasnega poslovnika.
Ni pa bilo doseženo soglasje glede spremembe drugega odstavka 10. člena, sprememb in dopolnitev k 11. členu in sprememb in dopolnitev k 26. členu. Dogovorjeno je bilo, da se bodo o teh vprašanjih ponovno sestali klubi delegatov in predlagali spremembe in dopolnitve oziroma predlog, da ostane prvotno besedilo. Kot vemo, so se ti prvi poslanci sestali in po odločitvi se je ponovno sestala tudi skupina oziroma vodstva frakcije. Na drugem sestanku skupine smo bili informirani, da je bila t.i. uskladitev 29. člena pomota, da smo to napačno slišali, ker uskladitve pri tem členu ni bilo in da naj štejemo tudi ta člen kot neusklajen. To pomeni, da bi bili v tistem trenutku 4 členi neusklajeni. Potem smo bili prav tako informirani, ko smo šli skozi stališča teh 4 členov, da Demos veže pristanek na dogovor o 29. členu, za katerega smo menili, da je bil usklajen glede na opredelitev predvsem ZSMS glede 11. in 26. člena. Tako da smo trenutno v situaciji, da ugotavljam, da ti 4 členi niso usklajeni, da imamo glede ostalih členov usklajen nov tekst začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije, da za te 4 neusklajene člene obstajajo amandmaji. Tudi mi smo jih vložili, upam, da so do gospoda predsedujočega že prišli v pisni obliki in predlagam, da se glasuje o teh 4 amandmajih in potem  o tem, glede ostalih členov usklajenem predlogu začasnega poslovnika skupščine.

TINA BITINC-PENGOV: Lahko samo vprašam, predložili ste tri amandmaje. Ali je to v redu, 11., 26., 29. člen. Ravnokar ste omenili štiri amandmaje.

ZORAN THALER: Se opravičujem, na tem dodatnem sestanku je bilo ugotovljeno, da je 10. člen, če se ne motim, glede pet ali deset delegatov bil usklajen: pet delegatov. Tako da ostajajo trije členi neusklajeni.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo?

FRANC PIVEC: Zahvaljujem se predsedujočemu za besedo. Spoštovane delegatke, spoštovani delegati! Imeli smo kar precej časa za razmislek o tem, kaj kljub naši iskreni želji, da bi delo skupščine na samem začetku uspešno steklo, lahko nocoj še pričakujemo. V naši delegatski skupini ocenjujemo, da možnosti za uspešno izvedbo dnevnega reda prvega zasedanja naše skupščine, tako v zboru kot v skupnem zasedanju, ni. Zato predlagamo dvoje. Da opravimo tisto točko dnevnega reda skupne seje vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, ki po vseh predvidevanjih ne more biti sporna, kot bi to označil dr. Pirnat. In to je slovesna izjava predsednika in članov predsedstva Republike Slovenije. Ta predlog utemeljujemo s tem, da bi lahko takoj stekel usklajevalni postopek v zvezi z mandatarjem za novo vlado. In drugo, da nato prekinemo zasedanje ter pozovemo vse stranke, da se njihovi predstavniki v zvezi s predlogi za ključne funkcije v Skupščini Republike Slovenije in v zborih te skupščine in v zvezi z začasnim poslovnikom še enkrat sestanejo in pridejo na nadaljevanje zasedanja ob vloženem dodatnem naporu, s pripravljenim usklajenim predlogom, o katerem se bomo delegati vseh treh zborov in na skupnem zasedanju lahko opredelili. Predlagam, da se zbor o tem izjasni. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Naslednji razpravljalec, prosim.

JANEZ JANŠA: Spoštovane poslanke, poslanci! Očitno je, da način usklajevanja, kot smo ga bili vajeni v enopartijski skupščini, v večpartijski ne more funkcionirati. Ta medzborovska skupina za usklajevanje poslovnika ali česarkoli drugega, o čemer odločamo, je seveda slepa veja v teh poskusih, da bi prišli do rezultata. V pluralistični skupščini poteka usklajevanje med strankami oziroma med klubi poslancev, frakcijami poslancev, ne pa med zbori. To je jasno, to je bilo verjetno jasno tudi tistim, ki so ali ki so na nek način pripeljali vso to zadevo v zagato.
Ta seja skupščine se je pripravljala na več usklajevalnih sejah s predstavniki vseh strank. Na teh usklajevalnih sejah smo predlagali različna imena za različne skupine delegatov za različne komisije, ki naj bi danes opravile svojo funkcijo. Nihče pa ni omenil, da je potrebno tudi imenovati neko skupino za usklajevanje poslovnika. To je bilo dogovorjeno danes že med samim zasedanjem oziroma mi smo bili pred tem, da damo delegate, poslance v to skupino med samim zasedanjem zborov. Če bi mi to naprej pripravili, te zagate gotovo ne bi bilo in bi se najbrž poglobili v to, kaj pomeni usklajevanje med zbori skupščine, ker se stvari sploh ne morejo uskladiti.
Menim, da bo nujno v prihodnje, ta izkušnja kaže, da bo  ta skupščina o enakih oziroma istih problemih razpravljala na skupnih zasedanjih. Drugače ne bomo organ, ki bi sprejemal odločitve, ampak bomo organ za izgubljanje časa, kot smo danes. Menim, da bo to edina rešitev, dokler bo skupščina taka kot je. V zvezi s tem problemom predlagam skupno zasedanja vseh zborov, razpravo in glasovanje skupščine kot celote o poslovniku, o posameznih amandmajih in potem normalno nadaljevanje po dnevnem redu. Nikakor pa nisem za to, da predsedstvo zapriseže pred dekonstituirano skupščino.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim.

DR. STANKO BUSER: Če dovolite, bi samo podprl predlog kolega Janeza Janše. Po tolikih urah čakanja tukaj smo dočakali zopet novo natezanje vrvi v eno in v drugo smer, ki nam, poslancem prvega svobodno izvoljenega parlamenta, ni v čast. Dežela se bo spraševala, kaj tu delamo. Da zapravlja toliko sposobnih ljudi tu čas, ko bi lahko kaj koristnega, sicer mi, ki smo v službah, drugi ste plačani, še kje drugje kaj postorili. Da premaknemo, da deblokiramo stvar predlagam, glede na to, da sta oba poslovnika samo začasna, da sprejmemo iz operativnih namenov prvi poslovnik in da gremo naprej po vrstnem redu, medtem pa komisija skrbno in vestno, z vsemi močmi, ki jih ima, pripravi drugi poslovnik. To nam omogoča deblokacijo sedanje situacije. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Še kdo želi razpravljati?

MIRAN POTRČ: Kaže da bomo vsi res morali veliko storiti, da bi našli nove običaje našega dela. Najbrž bo moral biti eden teh tudi, da, kakorkoli bomo šteli, kaj so medzborovske skupine ali skupine posameznih medparlamentarnih skupin, da bodo tisti, ki bodo v imenu skupin poročali, poročali to, kar je bilo na skupinah dogovorjeno. Samo na ta način bo mogoče seveda vedeti, kaj je usklajeno in hkrati bomo morali imeti vsi pravico, da povemo, ali s tem soglašamo ali ne in vlagamo amandmaje. Menim, da bomo morali kar precej narediti za to, da se bomo pripravljeni tudi o nekaterih stvareh objektivno informirati.
V zvezi z razpravo delegata Janeza Janše ker zadeva to tudi moje angažiranje kot dosedanjega predsednika skupščine bi vam rad ponovno povedal, da je bilo nekaj poskusov za to, da se začasni poslovnik pripravi in  da so bili ti poskusi za to, da so bili ti poskusi potem, ko so bile volitve opravljene, uspešni. Poslovnik, ki je kot osnutek ali delovno besedilo osnutka vsem predložen, je bil pripravljen v skupini, v kateri so sodelovali predstavniki vseh, v naši skupščini zastopanih parlamentarnih strank. Dan je bil relativno pravočasno, glede na to, koliko je bilo pač časa za sklic. Vsem delegatom je razumljivo, da ima vsak od nas po razpravah v skupinah kakšne amandmaje in predloge, vendar očitati komurkoli, da ni bilo priložnosti in možnosti, da bi poskušali priti do usklajenega besedila, ni resnica in menim, da je prav, da to vemo.
Tretje, prosil bi predsedujočega tega zbora, da nam pove, ali je mogoče upoštevati po načinu odločanja v naših zborih in v skupščini predloge, ki so bili dani, namreč, ali je mogoče in ali je v skladu z ustavnimi rešitvami, da preskočimo enakopravne pristojnosti treh zborov za sprejemanje poslovnika, ki je akt skupščine, pa čeprav le začasen, in da gremo na skupno sejo in tam odločamo. Preden tega ne vemo, menim, da ne moremo o tem sklepati. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo razpravljati? Prosim.

JANEZ JANŠA: Ne vem, tovariš Potrč, ali res niste razumeli, kaj sem povedal ali pa se delate, da ne razumete. Ta poslovnik, ki smo ga dobili s pošto, je bil res usklajen na skupini, ki se je sestala s predstavniki vseh strank. Tudi vi osebno ste vložili dosti truda, da je do tega prišlo in tega truda vam nihče ne oporeka. Samo. Če smo takrat, ko se je ta začasni poslovnik delal, do konsenzov smo zelo hitro prihajali, opozarjali na različne stvari, ki bi lahko ovirale delo pluralistične skupščine, bi seveda lahko opozorili tudi na ta problem, ki se je sedaj pojavil med usklajevanjem. Menim, da ste se tisti, ki ste bili že doslej delegati in ki ste bili doslej navajeni na tako delo, da ste se tega zavedali. Mi, ki tega nismo bili navajeni, se tega nismo zavedali in je to tudi naša krivda, da tega nismo upoštevali, ali ne? Menim pa, da zaradi tega ne bomo tu sedeli in čakali, da rešitev pade z neba, lahko gremo naprej, naj se to preveri, če je to možno, da se sprejme na skupnem zasedanju, če ustava to dopušča, sem za to, da se to stori. Menim, da to dopušča. V vsakem primeru mora biti predvidena možnost, kako se stvar sprejme, če stvar ni usklajena na zborih. Mislim, da je to možno. Odvisno je samo, kakšna procedura je vmes, samo to proceduro lahko skrajšamo. Skupina se je enkrat že sestala, da stvari ni uskladila. Če se še enkrat sestane, se lahko za dve minuti in isto ugotovi. Potem pa je skupno zasedanje.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o tem vprašanju? Moram povedati, kar tudi gospod Potrč dobro ve, kakšna procedura je v poslovniku. Če ne pride do skupnega predloga oziroma usklajenega predloga, potem se mora pač formirati posebna komisija za usklajevanje in če tudi tam ne pride do soglasja, potem se pač predloži stvar na skupno sejo vseh zborov. Ker smo mi to komisijo že formirali, usklajevanje je praktično že teklo in dejansko lahko ta vzorec ponavljamo kolikor časa hočemo. Menim, da bomo prišli do istih rezultatov. Zato bi prosil... (Tina Bitenc-Pengov: Lahko interpretacijo podam.)... Moment, moment prosim, zato bi predlagal, da se najprej odločimo o tem, kaj vzamemo kot osnovo za našo nadaljnjo razpravo, ali prvotni predlog poslovnika, ki ga nam je predložila Skupščina za to zasedanje ali vzamemo za osnovo predlog že toliko modificiranega in popravljenega poslovnika, kot ga je predložila ta komisija in da upoštevamo amandmaje, ki so bili predloženi. Prvo ali drugo.

TINA BITENC-PENGOV: Lahko dam zgolj v pojasnilo, ki bo mogoče pomagalo razjasniti poskus interpretacije?
Poglejte. Sprejemanje začasnega poslovnika je v enakopravni pristojnosti zborov. Ker je bil zborom predložen šele osnutek, smo imenovali zato, da bi lahko zborom bil predložen predlog, skupino delegatov, ki je s skupinama iz drugih dveh zborov opravila kar veliko delo in prišla do bolj usklajenega besedila, ki, kot sem razumela, prosim poročevalca skupine, je to vendarle malo drugače predstavil, bi lahko predstavljal predlog tega akta s štirimi odprtimi vprašanji, kjer se bodo predvidoma pojavili amandmaji. Zbor mora zato, da se usklajuje z drugimi zbori, sprejeti odločitev, ker zbor mora vedeti v čem ni usklajen. Ta komisija oziroma skupina, ki smo jo imeli sedaj, ni bila v funkciji usklajevanja akta, ampak je bila v funkciji uskladitve vsebine tega akta, zato, da bi lahko čimbolj usklajen predlog predložili zborom. Menim, da je bilo veliko dela opravljenega. Prosim, to kot strokovna služba sedaj poskušam pomagati in zato...

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Pri čemer bi prosil, da se omejujete res samo na strokovne zadeve. Nič drugega.

TINA BITENC-PENGOV: Samo to poskušam povedati, da je ...(Aplavz.)... zato, da bomo lahko rekli, da smo po ustavi usklajevali, potrebno o predlogu akta v zboru odločiti. Kaj bo zbor vzel kot predlog akta, je res njegova stvar. Ali bo upošteval delo usklajevalne skupine, ki je bila predhodna, to je bila skupina, ne usklajevalna komisija, poudarjam, ali bo njeno delo zavrgel in bo vzel v obravnavo kot predlog prvotno besedilo, ki je nosilo oznako osnutek. Šele potem, če bo zbor neko odločitev sprejel, bodo podani pogoji za usklajevanje med zbori in v kolikor ne bi bilo uspešno, to je lahko zelo hitro. Mi lahko ugotovimo, da so zbori v različnem besedilu sprejeli, mi bomo dobili obvestilo od drugih zborov, kakšne so razlike v besedilu. Videli bomo, recimo, da so za nas sprejemljive ali ne in potem ugotovili, da se ne moremo uskladiti in bo dan lahko že predlog za skupno sejo.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. ...(Smeh v dvorani.)... Torej, dajem temu zboru v odločitev predlog, to se pravi, ali vzamemo za osnovo naše nadaljnje razprave ta predlog začasnega poslovnika kot ga je predložila ta skupna medzborovska komisija.

TINA BITENC-PENGOV: Ali bi lahko najprej navzočnost ugotovili, ker so delegati prišli in jih ni samo 68. Prosim, če identificirate navzočnost. (71 prisotnih.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Smo sklepčni
Kdo je za to, da vzamemo za osnovo za odločanje ta poslovnik v besedilu, kot nam ga je predlagala skupna medzborovska komisija? (51 delegatov.) Je kdo proti? (1 delegat.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je ta zbor sprejel to besedilo začasnega poslovnika kot osnovo za nadaljnjo razpravo.

TINA BITENC-PENGOV: Bilo bi dobro, da ga obrazložimo, ker so razlike v...

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Prosim. Oprostite prosim, sejo vendar jaz vodim, ne. No prosim. ...(Smeh v dvorani.)... Torej, prosil bi poročevalca te skupne komisije, da obrazloži predlog.

DR. RAJKO PIRNAT: Sedaj smo se odločili, da bomo obravnavali predlog začasnega poslovnika, ki je bil oblikovan na tej usklajevalni komisiji, s štirimi odprtimi vprašanji. Predlogi oziroma spremembe prejšnjega so naslednje:
V 10. členu se doda v prvem odstavku pred besedo "pet-člansko skupino" beseda "najmanj". Ja, saj nimajo vsi, zato berem. Ker te pisne verzije nimajo vsi.
V 12. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni, tako da se glasi: "V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov." Doda se še nov stavek: "Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim
številom glasov."
Smisel tega amandmaja, ki ga je dala ZSMS - Liberalna stranka je  tem, da se, če je bilo več kandidatov kot dva, še enkrat glasuje o dveh in šele potem samo o enem. Vsaj tako razumem. Mogoče boste še podrobneje pojasnili. V zvezi s tem je bil spremenjen tudi 13. člen. V 13. členu so bile črtane besede "oziroma, če noben kandidat tudi pri drugem glasovanju ni dobil potrebne večine." Kajti glede na spremembo 12. člena so te besede nepotrebne.
V 14. členu se črtajo besede "na predlog skupine delegatov iz prvega odstavka 10. člena tega poslovnika" ter oklepaj z varianto. Tako da je v bistvu sprejeta varianta.
V zvezi s to varianto se moram vrniti na 10. člen, kjer je ravno tako usklajeno, da se v prvem odstavku črtajo na koncu besede "ter sekretarja zborov". Kajti na sekretarja zborov se zdaj nanaša 14. člen, brez skupine delegatov.
V 20. členu se enako kot v 14. členu tudi pri generalnem sekretarju skupščine in njegovem namestniku črtajo besede "na predlog skupine delegatov iz prvega odstavka 16. člena tega poslovnika" in beseda "varianta". Tako da ostane "na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve".
V 21. členu se pravi odstavek glasi: "Komisija ima predsednika, podpredsednika in 17 članov."
V tretjem odstavku se beseda "skupine" nadomesti z besedo "komisije", ker je šlo zgolj za napako pri tipkanju, kajti smiselno je jasno, da gre za komisijo, ne za skupino.
V 28. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: "Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonih ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost." Izpustijo se besede "Republike Slovenije, ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije".
V prvem odstavku 29. člena se dodajo na koncu odstavka besede "ter delegati narodnosti". Gre za to, da se delegati narodnosti lahko profesionalizirajo v skupščini, torej, da se praviloma, tako kot predsedniki delovnih teles.
V izvodu, ki ga je pripravila strokovna služba skupščine, je tudi drugi odstavek 29. člena predstavljen kot usklajen. Ker je seveda formalno ta papir predlog za glasovanje, bo Demos na drugi odstavek tega člena dal amandma, da se glasi tako kot se je glasil v prvotnem osnutku. Ampak to bom predstavil pozneje. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi kdo diskutirati o tej stvari? (Ne želi.) Če ne, potem mislim, da vzamemo ta predlog kot osnovo za razpravo in začenjamo z razpravo o amandmajih, ki so bili dani na to besedilo, in sicer najprej gre za amandma, ki ga je Liberalna stranka dala k 11. členu in ki se glasi: v drugem odstavku se stavek konča z besedico "tajno", preostalo besedilo drugega in tretjega odstavka pa se črta.
Želi kdo k temu dati kakšno dodatno pojasnilo ali ugovor? Če ni, potem dajem ta amandma na glasovanje.
Najprej spet ugotovimo prisotnost. (73 prisotnih.) Torej, sklepčni smo.
Kdo je za ta amandma k 11. členu, da ga še enkrat preberem: v drugem odstavku se stavek konča z besedico "tajno", preostalo besedilo drugega in tretjega odstavka pa se črta. (34 delegatov.) Je kdo proti? (36 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (2 delegata.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil potrebne večine.
Prehajam h glasovanju, najprej k razpravi o 26. členu. amandmaju k 26. členu. Ravno tako amandmaju Liberalne stranke, in sicer glasi se takole: drugi odstavek se črta. Četrti odstavek pa se spremeni, tako da se glasi: "Volitve so tajne, glasuje se z glasovnicami."
Kdo je za ta predlog? (32 delegatov.) Je kdo proti? (43 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je tudi ta amandma zavrnjen.
Prehajamo k razpravi o amandmaju k 29. členu, ki se glasi: besedilo drugega odstavka se v celoti črta in nadomesti z naslednjim stavkom: "Stalno delo v skupščini je omogočeno tudi vsem drugim delegatom, ki to želijo."
Umikam predlog in dajem stvar v razpravo.

JOŽEF ŠKOLČ: Vse drugo, kar gre v tem oslavljanju, kot sem danes že uporabil, bom spustil. Povedal bi pa to, da pri teh predlogih, ki jih zdaj na nek način zavračamo, postavljamo strukturo parlamenta in zavračamo neke principe, ki običajno veljajo in v tem smislu se mi je zdelo umestno še enkrat govoriti o določenih stvareh.
Tajnost volitev na vseh, ampak, ta stvar je že mimo, je tista stvar, ki jo je potrebno ščititi. Samostojnost poslancev, ki je na nek način seveda gotovo ravno s to profesionalizacijo, je druga stvar, ki jo je treba ščititi.
V tem pogledu se tukaj ni bati, da bi, recimo, naši stranki v hrbet skakali naši poslanci. Mi se pač svojih poslancev ne bojimo, konec koncev, naša pravila notranjega življenja dopuščajo veliko stopnjo samostojnosti v odločanju in tudi v glasovanju. Daleč od tega, da bi imeli to odstopno klavzulo, kadar se glasuje proti volji stranke ali pa proti volji grupacije, s katero bi se eventualno povezali. In tukaj seveda, preden se o tem glasuje, je treba računati tudi na to, kaj se bo kasneje dogajalo. Da je potrebno vsem poslancem zagotoviti, da imajo to možnost. Ne trdim, da bodo vsi to možnost tudi izrabili. Nam se očita to, da bi si radi zagotovili to zadevo pri koritu. Ne bom rekel, da ni ljudi v naši stranki, ki se ne bi hoteli profesionalizirati. Po anketi, ki smo jo opravili, pa je več kot 50% ljudi, ki se za nobeno ceno ne bi hoteli profesionalizirati. Ne bi jih tukaj naševal. In gre za princip, da imajo možnost, da to delo opravljajo profesionalno. Del teh ljudi v tej slabi polovici bi se pod določenimi pogoji profesionaliziral. Del ljudi bi verjetno zelo želelo, da se profesionalizira. Tisto, kar je nevarno, ni nevarno to, kako se bodo naši poslanci obnašali. Konec koncev nas ne bo sram celo, da naredimo ta korak, da kot poslanci skupščine gremo na Zavod za zaposlovanje in tam jemljemo minimalni osebni dohodek, če bo to potrebno. Tisto, kar bo treba urediti, bo pač strah, ki je v tej glasovalni mašini, predvsem tokrat Demosa. In si tu prvič dovolim te kvalifikacije, bom rekel, naših konkurentov kolegov v skupščini. Ni mogoče imeti na eni strani profesionalnega vodstva, ljudi, ki bodo profesionalno vodili skupščino, ki bodo eventualno profesionalno delali v Izvršnem svetu in tako naprej, na drugi strani, bom rekel, popoldansko opozicijo. Tega se več ne da. In odgovornost večine je, po moje, da seveda omogoči opoziciji, in v opozicijo tokrat štejem nas, da svoje delo opozicija dostojno opravlja. Če ni velike potrebe znotraj Demosa, da se to profesionalizira, potem ni velikega strahu, da bo 240 ljudi naenkrat zaposlenih, s čimer se tukaj kalkulira. Jih pač ne bo. Povedal sem, da pri nas gre za slabo polovico. Treba je delati anketo in nikar s temi demagoškimi "štosi", da je potrebno po eni strani zmanjševati te stroške uprave, če pa ni volje, da se te stvari opravlja. Gre za princip, ali se lahko solidno opravlja poslanske funkcije in gre za princip, ali se lahko solidno opravlja funkcijo opozicije. In v tem vztrajanju, da se ne glasuje o tem, gre za to, da se poskuša onemogočiti opozicijo. To zelo odgovorno trdim. In to je treba povedati v začetku in naravnost. In tukaj bi lahko spet končal s tistim, kar sem prej začel. Gre za vse ali nič. Za politiko, ki pač poskuša potisniti tiste, ki niso v Demos, tako rekoč v nič. Ta stvar, ali bo katastrofalna ali ne, ne bi napovedoval. Ne želim si, da bi bila. Je pa stvar, ki se ji bomo vsakič in z vso močjo, ne glede na to, kakšne pogoje bomo imeli v skupščini, upirali. V tem smislu se mi je zdelo pametno poseči pred tem glasovanjem še enkrat tukaj.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Želi še kdo razpravljati?

JANEZ JANŠA: Zdaj tukaj vsi govorimo velike besede, lepe zveneče besede. Vsak jih obrača po svoje. Argumentira v svojo korist. Dejstva pa se seveda zaradi tega popolnoma nič ne spreminjajo.
Kar se tiče profesionalnosti poslancev, mi pač izhajamo iz dejstva, da se večina izvoljenih poslancev Demosa takrat, ko so kandidirali, ni odločala za profesionalno poslansko funkcijo. Oni niso šli na te volitve s to zavestjo, da bodo profesionalni poslanci. In se seveda velika večina ne želi, ampak vsaj v nekem kratkem času tudi ne more profesionalizirati.
Ob tem se pa seveda tukaj niti ne pogovarjamo o možnosti, da se vsi poslanci profesionalizirajo, ampak samo tisti, ki to želijo. In seveda, roko na srce in odkrito povedano, mi tukaj vidimo oziroma obstaja pri nas bojazen, da se bodo funkcionarji bivših DPO preselili za 100 metrov stran od dosedanjih sedežev, v skupščino, in rešili finančni problem, ki bo nastal s tem, ker so sredstva za delo glede na prejšnje stanje bistveno priškrnjena. Ta bojazen obstaja. Mi jo upoštevamo. Meni se zdi tudi realna.
Prej je kolega poslanec Kopač dejal, da se opozicija v vseh parlamentih zavzema za to, da bi bili poslanci plačani. Seveda, če lahko on to trdi za opozicijo, bi lahko rekel, da se potem, jasno večina zavzema za to, da niso plačani. S tem  argumentom. Tudi jaz se zavzemam za to, da bi dobili normalni parlament, s plačanimi poslanci, ki bi to svoje delo normalno opravljali. Ampak, mi moramo iti zavestno o tem že na volitve. Tako da bodo ti poslanci vedeli kaj jih čaka, da se vsi enakopravno odločajo.
Ne glede na to, kar sem zdaj dejal, pa poslovnik, tak kot je bil usklajen oziroma, tak kot je bil poslan vsem delegatom za to sejo, pušča možnost nadaljnje profesionalizacije dela poslancev, ki je najbrž potrebna. Pušča odprto možnost.
Drugi odstavek nalaga Komisiji za volitve in administrativne zadeve, da malo bolj natančno pogleda, kaj je s to možnostjo. Mi smo šele danes med našimi poslanci izvedli anketo. Nimamo še vseh rezultatov o tem, kakšne so te želje, kakšne so dejanske možnosti. Zato se tudi zaradi tega danes ne moremo odločati, obstajajo pa tudi pri nas različna mnenja. Zato to, o čemer glasujemo, o tem začasnem poslovniku, ni sprejem nekega dokončnega stališča o tem, ali je samo poskus, da se to odloži do naslednje seje. Vmes pa se seveda lahko tudi stranke dodatno še naprej usklajujejo.
Kar se tiče besed o tajnosti ali javnosti volitev, je treba povedati dvoje. Prvič, naj ne nastane vtis, da se mi zavzemamo samo za javne volitve. Mi smo samo za to, da sta tukaj obe možnosti, s tem da hočemo precizirati glasovanje o vladi, ker je to pač pomembna stvar.
Najbrž bodo volitve vedno tajne, ko bo več kandidatov. Več kandidatov pa bo takrat, ko predlogi ne bodo usklajeni. Takrat bodo tajne volitve v vsakem primeru. Zato ne delajmo iz tega problema, ker ga ni. Javne pa bodo najbrž tam, kjer bodo usklajeni. Tudi danes, če bi se stranke med seboj dogovorile, za kar je bilo vloženo veliko truda vsaj z naše strani, sploh ne bi bilo nobenega problema o tem. Bi lahko glasovali javno, tajno, stvar bi bila verjetno podobna.
Zato prosim, ne ustvarjajte tega vtisa, kot da se mi zavzemamo za nekaj, za kar se prej nismo zavzemali.
Potem je treba pa še nekaj povedati. Tajne ali javne volitve so nekaj drugega v enopartijski, nekaj drugega pa v pluralistični skupščini.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Še kdo?

JOŽEF ŠKOLČ: Seveda nisem med tistimi, ki mislim, da je tukaj katerakoli ura, ki jo presedimo zgubljena, čeravno vidim ljudi, ki so po svoje že obupani, ker se ni stvar iztekla ob pol
šestih ali ob šestih in tako naprej.
Kar se tega tiče, sem nepoboljšljiv optimist in mi je dosti bolj všeč, da se že na prvem zasedanju delamo, tako kot da imamo demokracijo že, zdaj je uveljavljena ta lestvica 45 let. Lahko bi rekel 70, ali pa, želel bi si seveda 200. Zato seveda ne morem pristati na to, kar se tukaj govori, da se bo nekatere principe lahko uveljavljalo ob naslednjih volitvah ali čez deset let ali čez trideset let, ali, recimo, spet čez 45 let.
Zadeva, ki se tiče profesionalnosti tega aparata, tajnosti volitev in tako naprej, je parlamentarni princip po moje. Zato ga je potrebno danes in tukaj izglasovali. In v tem smislu seveda, ne bom rekel, da me zdaj  preseneča, kdo je kaj prej zagovarjal pa kdo ni zagovarjal, vem, da ko smo pač usklajevali stvari okrog ustave in okrog političnega sistema, da je večina političnih grupacij, katere pripadniki danes tukaj notri sedijo, z izjemo tovarišev, ki sedijo bolj stran, na drugo stran, zagovarjala profesionalnost skupščine. Če ne rečem, da nimajo pravice premisliti si in tako naprej. Gre pa preprosto za princip in gre za to, da je ta grupacija obljubljala, ki ima danes večino, da bo demokracija takoj, ne pa čez štiri leta oziroma čez osem ali pa deset. In mi se obnašamo tudi v skladu s temi vašimi obljubami, ne samo z našimi načrti.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, še kdo?

BORUT ŠUKLJE: Poslanci in poslanke, najprej o javnih in tajnih volitvah. Menim, da danes ne moremo mimo tega, da je splošna stopnja, do katere smo prišli ali, da je splošni standard, do katerega smo prišli, da so tajne volitve in da so javne volitve lahko zgolj precedens, ki se dobi v tej skupščini. Torej sam se zavzemam za to, da je bil eden izmed amandmajev že izglasovan, da se o vseh pomembnih zadevah omogoči delegatom, poslancem neodvisno glasovanje. Pravico do neodvisnega glasovanja, mislim glasovanja z lističi, ki se obkrožajo z "za" ali "proti" je vsak izmed nas, ki tu sedi, dobil na osnovi volitev. Mimo tega ne moremo več iti, in vsako zagovarjanje apriornih volitev je bistven korak nazaj.
Na to se veže tudi drugo vprašanje. o katerem je govoril Janez Janša pred menoj. Res je, da so sredstva za delo bivših političnih oziroma družbenopolitičnih organizacij bistveno priškrnjena, verjetno je dobro tako in del ljudi iz teh bivših družbenopolitičnih organizacij se je prav zaradi tega, da lahko pridemo do demokracije, v kateri bomo svojo voljo opredeljevali z glasovanjem "za" ali "proti", z glasovanjem, pri katerem bom to lahko navedel, neovedeno in tajno smo se tudi za to zavzemali.
Vendar, ob vprašanju profesionalizacije ali neprofesionalizacije delegatov ne gre zgolj za našo osebno eksistenco. Za člane parlamentarne skupine Socialistične stranke lahko rečem, da imamo svojo nadaljnjo profesionalno eksistenco zagotovljeno, gre verjetno za drugo vprašanje, na katero bomo morali vsi odgovoriti. Ali pomeni nasprotovanje možnosti profesionalizacije posameznih poslancev samo prvi korak k nadaljnjemu priškrnjevanju sredstev za delo posameznih političnih grupacij, to pomeni, da posamezne politične grupacije, mislim na opozicijske politične grupacije, torej tudi na svojo stranko, Socialistično stranko, ne bodo mogle kot opozicija sodelovati pri tem, kar nas vse skupaj čaka. Menim, da to ni samo ozko strankarsko vprašanje ampak, da je to vprašanje tega, kar je v tem trenutku pred nami in menim, da brez dobre, sposobne, lahko rečem tudi konstruktivne opozicije ni moč izpeljati. Toliko, hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, kdo še želi?

PETER REBERC: Vendarle bi rad opozoril, da gre tukaj za začasni poslovnik, ki ga moramo sprejeti predvsem zato, da se konstituira skupščina. Menim, da mora biti vsak resen predlog oziroma amandma o tem v tej smeri. Da bi se profesionalizirala poslanska mesta, moramo imeti temeljito analizo za predvideno obremenitev proračuna, kaj bi to pomenilo za stanovanjski sklad, ki ga ima skupščina na voljo. Zato predlagam, da se da ta amandma na glasovanje, da se ga danes zavrne, da pa vendarle ostane še vedno v razpravi oziroma kot je možna razprava pri sprejemu poslovnika skupščine ne pa sprejemanju začasnega poslovnika. Seveda je potrebno narediti zato analizo obremenitve proračuna stanovanjskega sklada, treba je ugotoviti, koliko poslancev bi se bilo pripravljeno profesionalizirati, tukaj je cel kup opravil, ki jih je treba storiti, preden se tak amandma sprejme.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Še kdo?

MOJMIR OCVIRK: Spoštovani1 Prvo načelo, o katerem se moramo sporazumeti, je naslednje. Zaradi tega, ker smo nekateri profesionalci in drugi niso profesionalci, zakoni ne bodo šli nič hitreje skozi. To je načelo, ki ga je naša stranka imela v prejšnji skupščini in ga bo zanesljivo imela tudi sedaj, kolikor nam bo pač poslovnik dovoljeval.
Naslednja stvar. Opozarjam na to, da princip profesionalizacije ne pomeni to, da vi, gospoda, ne boste čez dve leti v isti poziciji, ko nekdo ne more več planirati, ali bo lahko izvrševal vse funkcije, ki jih ima v skupščini, ali čez dve leti ne boste ugotovili, da pravzaprav skupščina zahteva celega človeka, ne pa popoldansko obrt, kar mi menimo danes, vemo, da je to tako. Če odgovorim tudi Janši, res je, da smo nekateri delegati tule predstavniki, imamo za seboj tradicijo depeojstva. Res pa je tudi, da smo ravno tako bili izvoljeni v to skupščino, kakor ostali delegati ali poslanci. Tako, da zanesljivo ne more biti merilo za to, da se danes odločamo o nekih principih. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim.

EMIL MILAN PINTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Menim, da se začenjamo zgubljati ob nekaterih vprašanjih in da nam polagoma koncentracija popušča. Evidentno pa je, da pravzaprav nismo prišli do resničnih pogajanj in parlamentarnega dela, ampak nekako drug drugemu merimo mišice, med tem pa se seveda stvari dogajajo mimo skupščine v gospodarstvu, v družbi in pravzaprav povzročamo neko zavlačevanje, ki stanje samo poslabšuje. ...(Aplavz.)...
Hvala lepa, za aplavz se zahvaljujem. Meni ni nerodno, če ga dobim z druge strani. Nisem povsem dobro razumel predloga, da naj bi o neki stvari glasovali in jo zavrnili in kljub temu potem o njej še dalje razpravljali. Bojim se, da je to način, ki je bil doslej v veljavi, da smo nekaj sprejeli, potem dalje o tem razpravljali. Predlagal bi, da imamo obratne principe, da najprej razpravljamo, ko pa glasujemo in sprejmemo, pa o tem ne razpravljamo več, ampak to tudi uresničimo.
Poglejte, zapletli smo ob vprašanju profesionalizacije, kot da sta na razpolago samo dve možnosti. Ena, da se v trenutku vsi profesionaliziramo in rečemo, živeli bomo na plečih ljudi; druga, nihče se ne sme profesionalizirati oziroma v ozadju tega bo nekdo odločal, kdo se sme kdo se ne sme. Če nam je res do tega, da ta problem rešimo, imamo celo lestvico možnih rešitev. Predlagam naslednjo:
Prvič, da rečemo, v Družbenopolitičnemu zboru, ki je pravzaprav po svoji funkciji drugačen kot sta druga zbora, ker gre za ljudi, ki naj bi se praviloma ukvarjali profesionalno s političnim vprašanjem, dovolimo bistveno višjo stopnjo profesionalizacije kot pa v drugih dveh zborih, kjer je evidentno, pravzaprav je smisel zborov, da prihajajo ljudje iz drugega okolja in prenašajo stališča, mnenje, mišljenje iz teh okolij. Moj predlog, da rečemo, vsaka stranka v Družbenopolitičnem zboru lahko profesionalizira 50%, ali pa rečemo, dve tretjini svojih poslancev, med tem ko v drugih dveh zborih lahko profesionalizira samo tiste, ki bodo opravljali vodje medzborovskih skupin v tem parlamentu. To je en predlog, lahko ga modificiramo. Ne vztrajam točno pri tem. Hočem vam pokazati, če nam je do rešitve, da imamo celo lestvico rešitev in zakaj se "klofamo" okrog dveh, ki sta vsaka zase nesprejemljivi. Trdim, da je nesprejemljiva rešitev vsi se zdaj takoj profesionalizirati, je nerealna in je tudi nesprejemljiva. Seveda, enako nesprejemljiva je druga, nihče oziroma mi bomo določali, kdo se sme kdo se ne sme. Določimo princip različno po zborih in stvari lahko v hipu rešimo. Prepričan sem, da toliko pameti imamo, da lahko to stvar mimogrede rešimo in da se ne zapletamo dalje v spore. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, dr. Pirnat.
DR. RAJKO PIRNAT: S svojim predgovornikom se globoko strinjam. Pošastno izgubljamo čas, medtem se pa stvari dogajajo, vendar moram tudi povedati svojo oceno, da je za to blokado seveda krivo prav nepopustljivo stališče o poslovniku. Sprejem poslovnika je prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti, brez poslovnika nikakor ne moremo konstituirati skupščine, ne bo mogoče konstituirati predsedstva in ta zagata je popolna. Zato seveda je prišlo do tega položaja v katerem smo zdaj. Smo pa zdaj v takem položaju, da moramo čim prej glasovati, da čimprej pridemo do odločitve, kajti videli smo, da je treba zaradi nesmiselnosti ustavne določbe, ki jo imamo, narediti dva kroga po zborih, šele potem lahko gremo na skupno sejo, kar je seveda povsem noro za pluralistično sestavljeno skupščino, vendar, tako je.
Kar zadeva problem profesionalizacije, je bilo tukaj že vse povedano. Navedel bi samo še dodaten razlog. Seveda drži, da bo o poslovniku, torej o starem poslovniku, in tako je kolega Reberca treba razumeti, treba diskutirati, da bo, tako kot je tovariš Pintar predlagal, treba sprejeti diferenciran pristop.
Vendar, sedaj govorimo o začasnem poslovniku, ki naj bi veljal mesec, mesec in pol. Dokler ne sprejmemo stalnega poslovnika, je rešitev, ki je bila predlagana v prvem osnutku, povsem ustrezna, saj ne zapira v celoti profesionalizacije, ni pa tako
široka, da bi čisto odpirala pot. To je druga skrajnost in tukaj se seveda spet s tovarišem Pintarjem strinjam, da je to povsem skrajno stališče.
V zvezi s tem bi k 29. členu povedal v bistvu zdaj še amandma delegatov Demosa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospod Pirnat, najprej glasujmo o amandmaju, ki ga je dala Liberalna stranka, ko bomo to glasovanje opravili, boste pa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem dajem amandma Liberalne stranke k 29. členu, ki se glasi: besedilo drugega odstavka se v celoti črta in nadomesti z naslednjim stavkom: "Stalno delo v skupščini je omogočeno tudi vsem drugim delegatom, ki to želijo", na glasovanje,.
Kdo je za? (29 delegatov.) Je kdo proti? (43 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je amandma v celoti zavrnjen.

JOŽEF ŠKOLČ: ali lahko kljub vsemu povem? Hvala lepa. Ugovora sem imel sicer dva. Za enega sem kriv, ker nisem agresiven, ker sem hotel še razpravljati. O tem ne bom več, kar sem hotel še povedati glede na to, kako se pač klobasa odmika od začasnega poslovnika. O tem pač ne bom govoril. Ugovarjam pa zato, ker je bilo to glasovanje napačno izvedeno. Najprej je treba preveriti, kdo je v dvorani itn., da ne ponavljam in zato nekaj ljudi tudi ni glasovalo, ne verjamem pa, da bo stvar tekla drugače. Če komu popušča koncentracija, moram reči, da tej vrsti sedaj še ne.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Dobro, če menite, da je potrebno še enkrat glasovati lahko ponovimo. Ugotovimo najprej vprašanje prisotnih. Vprašanje prisotnih, prosim. Prosim, da pritisnete na tipko. (77 prisotnih.) To se pravi, dajem še enkrat amandma na glasovanje.
Kdo je za amandma? (33 delegatov.) Je kdo proti? (42 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je amandma zavrnjen.
Prosim gospoda Pintarja.

EMIL MILAN PINTAR: Gospod predsedujoči, spoštovani! Predlagal bi, da se o mojem predlogu kot amandmaju izjasnimo in rečemo, gre za začasni poslovnik, določimo zdaj začasno. Predlagam, da dovolimo v tem zboru družbenopolitično profesionalizacijo. Ker gre za začasnost, saj več problema ne bo do ene polovice, v ostalih v tem času, dokler bo začasen poslovnik veljal, samo za tiste, ki vodijo na zborih imenovane medzborovske skupine. Pričakujemo, da bo takšen začasni pravilnik veljal pol leta ali kaj podobnega. V tem času so vsi problemi s tem pokriti in takrat bomo lahko veliko bolj realno ocenili, kaj bomo potem dali v novi pravilnik. Prosim, da to vzamete kot amandma. Dobro potem bom predložil pisno, ampak menim, da je predlog popolnoma jasen k tej točki, zato ker menim, da je to praktična rešitev. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, dr. Pirnat.

DR. RAJKO PIRNAT: Najprej predlagam amandma k 26. členu sedanjega predloga poslovnika, to je v bistvu isti amandma, ki je bil dan že k prejšnjemu osnutku poslovnika. Predlog je naslednji: za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta glasuje javno, se glasuje s posamičnim izjavljanjem." Tekst tega amandmaja je bil usklajen z besedilom veljavnega skupščinskega poslovnika, ki predvideva to t.i. glasovanje s posamičnim izjavljanjem in ki ga celo natančno opredeljuje, kako poteka in ki ni razveljavljen z začasnim poslovnikom ali z ustavo. Torej, ki ga je mogoče v tem delu, načinu glasovanja uporabljati, zato je ta tekst našega predlaganega amandmaja nekoliko krajši. Menim, da je bilo o vsebini tega predloga povedano že vse. V skupini, kjer smo se usklajevali, smo pravzaprav ugotovili, da večina zahodnih parlamentarnih demokracij predvideva tako glasovanje prav o tem najbolj ključnem vprašanju, o zaupnici vlade, nekatere pa tudi o izvolitvi vlade. To je za stabilnost političnega sistema tako pomembno vprašanje, da ta poslančeva in politična intimnost ne more več veljati in da mora poslanec glasovati s svojo odgovornostjo za tako odločitev, ki mora biti njegovim volivcem tudi znan.
Več ne bom razlagal tega našega predloga. Imamo pa še drug amandma. Ali bi ga prebral?
Torej, k 29. členu je zdaj položaj tak, da je osnovni tekst spremenjen in zato kot amandma predlagamo prejšnje besedilo drugega odstavka 29. člena, torej tisto, ki je bilo v osnutku z dne 27.4., ki ste ga dobili na mizo ali 26.4. že zapisano. Tak tekst amandmaja, ki pa je potreben, ker o tem, o čemer danes glasujemo, ta drugi odstavek 29. člena ni tak, torej ta tretji odstavek, ki ga predlagamo se glasi: "Skupščina Republike Slovenije lahko na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve določi kriterije za opravljanje delegatske funkcije v smislu prejšnjega odstavka tudi za druge delegate.
Kriterij mora zagotoviti učinkovito in enakopravno udeležbo političnih organizacij oziroma njihovih delegatov ter neodvisnih delegatov v delu skupščine, zborov in delovnih teles." Ponovno naj poudarjam, da je to tisto, kar je bilo že prej predvideno, kar je bilo pred prvim sklicem skupščine še nekako usklajeno in kar je taka varianta, ki ne zapira povsem možnosti profesionalizacije. Veže jo pa na kriterije, ki se oblikujejo v Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Želi kdo razpravljati? Najprej o amandmaju k 26. členu, želi kdo razpravljati? Če ne želi, potem dajem ta amandma na glasovanje. Počakajte, še enkrat prosim, prisotnih je 60, koliko. Prosim, da še enkrat poskusimo ugotoviti. Torej, ugotavljamo navzočnost, da bomo lahko glasovali, prosim, da se identificirate, kdo so delegati, ki so tu. (71 prisotnih.) Hvala lepa.
Dajem na glasovanje amandma k 26. členu poslovnika, ki se glasi: "Kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta glasuje javno, se glasuje s posamičnim izjavljanjem." Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postaneta četrti, peti in šesti odstavek.
Kdo je za ta amandma? (46 delegatov.) Je kdo proti? (30 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (2 delegata.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje, najprej v razpravo potem pa na glasovanje o amandmaju k 29. členu poslovnika, želi kdo razpravljati? Prosim.

ANTON TOMAŽIČ: Proti temu amandmaju sem pa zdaj še bolj kot pa proti končni rešitvi. Kako si moremo mi zdaj privoščiti, da bi zdajle reki, v začasni poslovnik bomo dali neka merila, kako naj se zaposluje, kasneje pa bomo to šele uredili. Vedeti moramo, da človek, ki se bo zdajle odločal, bo pustil svojo službo in to so težke odločitve, če bi potem čez en mesec to odločitev spremenili. Predlagam, da se ta amandma zavrne. In še nekaj. Sploh se mi zdi nekako čudna in smešna ta formulacija, tisti, ki bi hotel, bi pa bil, ne. Skupščina mora najprej ugotoviti, kakšne so njene funkcije, kakšne so njene naloge in narediti kriterije, da se bo videlo, da je tudi potreba po tistih, ki so plačani, ne pa kdor hoče. Konec koncev bi se potem nekdo, če malo pretiravam, samo prijavil in potem dvakrat na mesec prišel na skupščino in mu ne bi bilo treba nič drugega. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Želi še kdo razpravljati?

DR. RAJKO PIRNAT: Razumel sem razpravljanje kolege Tomažiča kot da bomo še vedno glasovali o predlogu za profesionalizacijo, kajti razpravljal je proti profesionalizaciji. Vendar predlog, ki sem ga dal, predlog amandmaja, in to je predlog poslanskega kluba Demos je, da se ohrani prejšnji tekst, tekst iz prvotnega osnutka začasnega poslovnika in tega sem tudi prebral, ga ne bom ponovno bral. Razumem kolega Tomažiča, da se je zmotil in da je diskutiral proti prejšnjemu predlogu, misleč, da bomo glasovali o obeh hkrati. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Gospod Tomažič.

ANTON TOMAŽIČ: Opravičujem se, res sem se zmotil, mislil sem, da gre za amandma, ki ga je gospod Milan Pintar predlagal, ker je ravno gor šel in sem mislil, da je ta amandma, namreč, da bi se začasno. Bila je pomota in seveda sem za ta amandma gospoda Pirnata, sem pa proti amandmaju gospoda Pintarja.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ki še ni predmet razprave, prosim. Se pravi, to zdaj najprej. Pardon, vi želite še razpravljati? Želi še kdo razpravljati k temu amandmaju? V kolikor ne, prosim.

FRANCO JURI: Mi smo zagovarjali že prej profesionalnost ker mislim, da imamo dosti amaterstva in volontarizma. Današnja razprava in današnji potek seje potrjuje še enkrat, da bi rabili večjo profesionalnost. Predlagam, da naj se ponovi zadnje glasovanje, ker je bilo 70 navzočih, 77 glasov. In še to, da o neresnosti tega, oprostite, pri kontroli navzočnosti je bilo 70 ljudi v dvorani, potem pa je bilo 77 glasov. No, zdaj. Ne, nisem pritisnil dvakrat, ne vem, kdo je, ampak. Prosim predsednika, naj se ponovi.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ponovi glasovanje o katerem amandmaju? O 26. Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Temu moram odločno oporekati. Danes se nikdar navzočnost ni ujemala s seštevkom, očitno so nekateri poslanci, in to mislim, da ne poslanci Demos, zelo nedisciplinirani pri pritiskanju. Enkrat pritisnejo, že prej so poslanci ZSMS - Liberalne stranke rekli, da pač poslancu tudi ni treba pritiskati, če se mu ne zdi. Ugotavljam veliko neresnost pri uporabi glasovalne naprave. Danes sem že predlagal, naj se glasuje z dviganjem rok, pri čemer je jasno, da ne more nekdo dvigniti hkrati dveh rok ali pa jo kar držati v vseh primerih dol, kot da ga sploh ni v skupščini. Menim, da bo šele na takšen način mogoče priti do popolne skladnosti. Nasprotujem pa temu, da bi ponavljali glasovanje o našem amandmaju k 26. členu. Sprejet je bil pač tako kot vsi drugi. Z neujemanjem med tistim, kar je bilo pritisnjeno kot navzočnost, kar očitno ni resnična številka in pa potem seštevkom vseh treh možnosti glasovanja. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Še kdo?

JOŽEF ŠKOLČ: Res se opravičujem, ni, da tako rad govorim. Kakor kaže, se je potrebno potegniti za dobro ime stranke. Prosim, lahko odgovorim direktno, gospod Capuder nekaj ste mi rekli? Pardon, sem mislil, da ste me nekaj vprašali. To sem hotel reči. Gospod Pirnat je rekel, da je bilo prej rečeno, da ni nujno, da vsi pritisnejo. Ampak tisto, kar je treba pojasniti, zdaj se je prvič zgodilo, da je bilo več glasov takrat, ko se je glasovalo za, proti in vzdržani, kot ko se je preverjala prisotnost v dvorani. Prejšnjič je bilo tako, da je bilo manj glasov, saj sem tako opazil. Proti čemer pa protestiram, ker smo bili edini tukaj imenovani, in je bilo nekajkrat rečeno, da smo tisti, ki stvari zavlačujemo, da se te stvari brez argumentov Liberalni stranki in njenim poslancem ne podtika.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospod Kreft. Da, prosim.

DR. ANDREJ CAPUDR: Samo kratek odgovor, da se držimo parlamentarnih manir. Meni je dejansko nekaj ušlo, ampak človek lahko pomisli pri dvojnem preverjanju, tu je možna sabotaža, ali nekdo zaspi ali noče, enkrat pritisne in enkrat ne. Tako se mi lahko "zafrkavamo", oprostite neparlamentarnemu izrazu, lahko bi uporabil še težjega srbskega, tja do polnoči in čez. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Prosim, želi še kdo o tem?

BORUT ŠUKLJE: Ker smo ponovno pri glasovanju, naj povem svojim predhodnikom, da je državljan Pančevski že pred časom izumil izvrstno pravilo, kako ugotovi natančno število glasov. To pravilo je zelo enostavno. Izza govorniškega odra, ki je bil sicer malce drugačen kot ta, je klical poimensko vse ljudi, ki so sedeli v dvorani in ob njihovem javnem izglasovanju, ob njihovih imenih risal ustrezne križce. Vsi, ki smo to videli od blizu ali pa, ki smo to videli preko televizijskih ekranov, je najmanj kar si želimo, da bi to doživeli tu, sredi Ljubljane. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Gospa Hribarjeva, prosim.

MAG. SPOMENKA HRIBAR: Očitno je treba v tej skupščini nekatere stvari sedemkrat ponoviti, med drugim tudi to, da enostrankarski parlament ni isto kot večstrankarski, to je prvo. To se pravi, da takšno klicanje na javno glasovanje v večstrankarskem parlamentu ni isto kot v enostrankarskem. In drugo, da imajo razvite parlamentarne demokracije institut javnega izrekanja o določenih zadevah, predvsem kar zadeva vlado, ustaljeno pravilo v zahodnih razvitih parlamentarnih demokracijah. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Kdo še želi?

FRANCO JURI: Ker smo pri tem razpletu, pri razpravi o javnem in tajnem glasovanju. Javno glasovanje je vsekakor poseganje v individualno integriteto posameznega poslanca.
Prvič. Seveda je tudi sredstvo za nujno discipliniranje, strankarsko discipliniranje poslancev zato, da bo vlada, ki nima velike večine, seveda dokaj stabilna, torej s tega stališča je vaša zahteva, Demosa, o javnem glasovanju tudi razumljiva. Bil je večkrat govor o parlamentarnih demokracijah na zahodu, menim, da so to prakso uvedli pred kratkim v Italiji po zaslugi ne zelo demokratičnega voditelja Socialistične stranke Bettinija Craxija in se mi zdi tudi, če se ne motim v Turčiji, kjer je seveda parlamentarizem dokaj vprašljiv, če za prvi maj delavci niso smeli niti demonstritati svoje pravice do praznika. No, ampak pustimo to.
Ko sem kandidiral na listah Liberalne stranke, sem kandidiral predvsem kot neodvisni kandidat, kot kandidat, ki nima nobenega namena biti suženj stranke, kot kandidat, ki se bo odločal tudi po individualni presoji v parlamentu. Menim, da bi se tudi v okviru Demosa marsikdo odločil za tako poslansko vlogo. Ne bi rad, da bi šli iz enostranskega discipliniranja kandidatov in prišli tako nonšalantno, kot se to očitno danes dogaja, v večstrankarsko disciplino. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Popolnoma razumem pravico vsakega delegata, da razpravlja in pove svoje mnenje. Če mi zdaj razpravljamo o amandmaju k 29. členu, prosim, da bi se te vsebine držali, da se ne bi vračali še enkrat na prejšnje stvari, o katerih smo že glasovali. Prosim.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Rad bi samo ugotovil, da nekateri poslanci tega parlamenta zelo uspešno prenašajo prakso celonočnih beograjskih sej v Ljubljano. ...(Aplavz.)...

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 29. členu. Tu imamo zdaj dva amandmaja, najprej glasujemo, če ni več razprave o amandmaju, ki ga je postavil gospod Pirnat. Ali menite, da je treba glasovanje še enkrat ponoviti?

JANEZ JANŠA: Poglejte tukaj je precej ljudi, ki so bili že delegati v tej skupščini in verjetno vedo, da je preverjanje navzočnosti zgolj ugotavljanje sklepčnosti. Zato ni nujno, da se te številke ujemajo. Prosim, da se to razjasni, da se pove in da se gre naprej, ne da se zavlačuje s tem vprašanjem. S tem preverjanjem prisotnosti se ugotovi, če je zbor sklepčen, če je sklepčen, se glasuje, ni nujno, da so te številke. Po mojem nikjer ne piše, da morajo te številke odgovarjati, nikoli najbrž ne bodo. Lahko vi, kot sekretarka tega zbora, to pojasnite.

TINA BITENC-PENGOV: Sprejeti amandmaji k slovenski
ustavi določajo, da zbor odloča z večino prisotnih članov oziroma delegatov. Za točnost izida moramo vedno vedeti koliko delegatov, vsaj kot sekretar moram vedeti, koliko delegatov je v sejni sobi, da vemo, kakšno število je potrebno  za to, da je nek akt, predlog izglasovan. Res je, da se do zdaj to pač ni ujemalo, ampak menim, da se danes spopadamo z glasovalno napravo, ki nam pač povzroča težave, če mi dovolite ta komentar.
Dala bom samo še eno svojo observacijo. Že pri prejšnjem glasovanju je bilo število naknadno glasujočih večje kot je bilo število identificiranih pri navzočnosti in to pri amandmaju 26, ko imam izid 73 prisotnih, 32 za, 43 proti in 1 vzdržan To kot sekretarka lahko povem. To se pravi, takrat se pač nismo vrnili. Zdaj je bil ta predlog dan in prosim, da se zbor odloča, lahko tudi predsedujoči.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Vprašanje, ki je bilo naslovljeno na vas je bilo, ali je glasovanje veljavno v takem primeru ali ni. ...(Pripombe iz dvorane.)... No, če je to tako, torej potem gre samo za strokovno vprašanje, potem menim, da ni potrebno ponavljati glasovanja.
Želi še kdo razpravljati o tem vprašanju? Če ne, potem dajem amandma k 29. členu, tako kot ga je formuliral poslanec Rajko Pirnat, na glasovanje. Zdaj na tipko prisotni. (73 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 delegatov.) Je kdo proti? (29 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo in h glasovanju o amandmaju, ki ga je postavil poslanec Rajko Pirnat k 29. členu, ki se glasi: drugi odstavek naj se glasi: "V Družbenopolitičnem zboru je možna profesionalizacija do polovice delegatov posamezne stranke, v Zboru združenega dela in Zboru občin pa je možna le profesionalizacija funkcionarjev teh zborov, vključno s predsedniki stalnih komisij in odborov." Želi kdo razpravljati o tem? Če ne želi nihče razpravljati, dajem to na glasovanje.
Najprej bi pogledali prisotnost. (72 prisotnih.)
Kdo je za? (23 delegatov.) Je kdo proti? (41 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (7 delegatov.)
Ugotavljam, da je amandma zavrnjen.
Glede na to, da smo prešli vso fazo glasovanja o amandmajih, dajem začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije, skupaj s sprejetimi amandmaji, na glasovanje.
Ugotovimo navzočnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za? (51 delegatov.) Je kdo proti? (25 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (1 delegat.)
Ugotavljam, da je začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije v tako predloženi obliki, z vsemi amandmaji, sprejet.
Zdaj bo potrebno, da ugotovimo, v kakšni obliki in kakšni vsebini sta začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije sprejela tudi oba druga zbora.
Predsedujočemu Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora: "Obveščam vas, da je Zbor združenega dela na seji 7.5.1990 obravnaval predlog začasnega poslovnika Skupščine Republike Slovenije v besedilu, ki ga je predlagala medzborovska skupina delegatov za usklajevanje sprememb in dopolnitev k prvemu odstavku 10., 12., 13., 14., 20., 21. in 28. člena, varianto k drugemu odstavku 10. člena in amandmaje ZSMS - Liberalne stranke k 11., 26. in 29. členu." Zdaj, na prvi pogled ne morem ugotoviti, koliko je ta usklajenost podana. Ali bi lahko gospod Pirnat ugotovil, ki je vodil naš del komisije oziroma našo komisijo,
koliko so ti, tako sprejeti amandmaji usklajeni s tistim, kar smo sprejeli pri nas.

DR. RAJKO PIRNAT: Preden je mogoče reči dokončno stališče, ali je bilo besedilo na obeh zborih sprejeto enako, bi morali pravzaprav videti tekst amandmajev, ki so bili sprejeti, vendar pa iz besedila in amandmajev ZSMS - Liberalne stranke k 11., 26. in 29. členu sklepam, da so bili sprejeti tisti amandmaji, ki jih je naš zbor zavrnil, niso pa bili sprejeti naši amandmaji, torej tisti, ki jih je naš zbor sprejel po tem spornem členu, kajti ostali členi, ki jih navaja, v bistvu niso bili, so bili že prej usklajeni, tako da menim, čeprav morda prejudiciram, da zbora nista sprejela začasnega poslovnika v enakem besedilu.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ali lahko skupščinska služba ugotavlja, kako poteka to v Zboru občin. Prosim.

JANEZ JANŠA: Očitno sprejeta besedila niso identična, zato je seveda potrebno, da ta komisija oziroma skupina za usklajevanje ugotovi razlike, da se sestanemo na skupni seji in odločamo o teh razlikah, to po mojem mnenju lahko naredijo v 10. minutah.

(Krajša prekinitev seje zaradi čakanja na rezultate glasovanja o poslovniku v Zboru občin.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Lahko vas že obvestim o izidu glasovanja v Zboru občin, to je samo ustna informacija, pisne nismo še dobili. Zbor občin je sprejel začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije v enakem besedilu kot naš zbor, razen v 10. členu, kjer smo mi pravzaprav sprejeli možnost, da tudi pet poslancev glasuje za, medtem ko so oni vztrajali pri 10. To je vsa razlika.
Menim, da je zdaj potrebno, da skupina za usklajevanje zdaj uredi oziroma poskuša priti do enotnega besedila z Zborom
združenega dela in da je treba, da komisija takoj začne delati in poskusi z njimi uskladiti. Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Opozoril bi zbor, da to najbrž ne more biti ista komisija, ki je usklajevala osnutek prej, kajti tisto je bil postopek, ki je zunaj ustave, medtem ko sedanji postopek ureja 362. člen ustave in pravi, da mora biti v tej komisiji iz vsakega zbora enako število članov. V prejšnji komisiji je bilo iz našega zbora še enkrat več članov kot iz drugih, tako da moramo potem komisijo našega zbora skrčiti.
Nimam nobenega predloga, samo opozorim na ta problem, da ne bomo kršili ustave.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Torej imamo še drugo možnost, in to je.

TINA BITENC-PENGOV: Da, možnost je usklajevanje besedila med zbori. Preden pride do skupne komisije za usklajevanje med zbori. Poglejte, Zbor občin je zelo podobno sprejemal odločitve kot ta zbor, zelo odstopa Zbor združenega dela, lahko se razpravlja tudi v tej smeri, da pravzaprav zbor predlaga, da Zbor združenega dela opravi ponovno razpravo, in to mogoče predlaga tudi Zbor občin, da bi ta predlog sprejel, da se mu ponudijo naše odločitve in da se predlaga, da ponovno razpravlja o amandmajih, ki jih je sprejel. Na ta način se pač potem usklajuje po navadi besedilo neposredno na zborih, še preden pride do usklajevalne komisije.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Ta predlog je popolno zavlačevanje postopka, kajti s tem bi še nekoliko oddaljili ustavni postopek, ki zahteva medzborovsko komisijo.
Predlagam, da takoj gremo na ustavni postopek, da ga čimprej spravimo skozi, torej ugotovitev na komisiji, ponovno odločanje zborov in potem skupna seja vseh treh zborov. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Predlagate skrčenje vaše komisije na polovico? Kakšen je vaš predlog glede komisije, da ne bi stvari zavlačevali?

DR. RAJKO PIRNAT: Problem je bil v tem, ker je bila naša komisija prej sestavljena povsem pluralno, iz vsake stranke po eden. Glede na to, da ta komisija ne glasuje s preglasovanjem, nikakor ne odloča, predlagam, da sta dva člana, da je en član iz Demosa, eden iz liberalcev, eden mogoče z druge strani, zdaj to niti ni važno. Predlagam, da je najmanj eden iz Demosa, eden liberalcev, kajti tu so bile največje neskladnosti, eden pa mogoče iz Stranke demokratične prenove ali pa Zveze socialistov.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Prosim.

DR. ANDREJ CAPUDER: Če dovolite, korigiral bi predlog kolega Pirnata. To znova postavi naše, že sklenjeno stališče pod vprašaj. Ker mi smo si ga tukaj izborili po trudapolnem večeru, če postavimo to komisijo tja, zaupam v mladince, da bodo znova naredili vse "von Pick auf". Naj mi ne zamerijo tega trenutka dekoncentracije, ampak bi predlagal zaradi sigurnosti, da tega ne podaljšamo, da sta vsaj dva iz Demosa, ki bi garantirala to našo odločitev. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Torej predlagamo komisijo. Ali se lahko zedinimo, da naj bi komisija, torej mi kot paritetni del te skupne komisije postavimo, da ima, recimo, pet članov, bi bilo to v redu? Prosim.
Predlog je, da omejimo naš paritetni del komisije na tri člane. Prosim za predloge. Pirnat je eden, Thaler, Tomažič. Se strinjamo s tem? Prosim. Dajem ta predlog na glasovanje. To se pravi predlog imamo za Rajka Pirnata, Toneta Tomažiča, torej Bekeša, potem rabimo še enega, prosim, torej predlog je za profesorja Ribičiča. To se pravi je Pirnat, Bekeš, Ribičič. Ne. Se pravi imamo samo dva člana, Thaler tretji. Dajem ta predlog na glasovanje. Prvo navzočnost. Za te tri. Še enkrat ponavljam. Tričlanska komisija, ki jo sestavljajo dr. Rajko Pirnat, dr. Ciril Ribičič in Zoran Thaler. Prosim, da ugotovimo navzočnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (68 delegatov.) Je kdo proti? (3 delegati.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta komisija izvoljena.
Komisija bi se sestala na prejšnjem mestu. Upam, za bistveno krajši čas.

(Seja je bila prekinjena ob 23.05 uri in se je nadaljevala 8. maja 1990 ob 00.20 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ali lahko nadaljujemo sejo? No, po utečenem ritualu bomo ugotovili navzočnost, prosim, da pritisnete. (44 prisotnih.) Premalo. Dobro, še enkrat. Dobro. Ugotavljam navzočnost! (63 prisotnih.) Sklepčni smo, vendar še prihajajo. Še enkrat. Zdaj pa. (64 prisotnih.) Zbor moram obvestiti, da je pri usklajevalni komisiji zborov prišlo do soglasja in prosim poročevalca našega zbora, Rajka Pirnata, da poda poročilo.

DR. RAJKO PIRNAT: Člani te usklajevalne komisije smo po posvetovanju v svojih poslanskih klubih sklenili predlagati k
štirim členom skupne amandmaje, torej gre za usklajen predlog, o katerem predlagamo, da se glasuje v vseh treh zborih z enim samim glasovanjem, tako da je v enakem besedilu sprejeto v vseh treh zborih. Gre pa za take predloge, ki k 10. in 11. členu sprejemajo predlog amandmaja ZSMS - Liberalne stranke, pri 26. členu sprejemajo predlog Demosa in pri 29. členu, drugi odstavek, v bistvu predlagajo že prej dogovorjeno kompromisno dikcijo. Ponovno bom prebral te amandmaje. Takole.
V 10. členu se drugi odstavek glasi: "Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlaga tudi skupina najmanj pet delegatov v zboru."
K 11. členu, kot že rečeno, tu je sprejet predlog amandmaja ZSMS in se glasi: v drugem odstavku se stavek konča z besedico "tajno" s piko; vejica in preostalo besedilo drugega in tretjega odstavka se pa črta.
K 26. členu predlaga skupina oziroma usklajevalna komisija naslednji amandma, ki je v bistvu amandma Demosa: za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta glasuje javno, se glasuje s posamičnim izjavljanjem." Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
K 29. členu se predlaga naslednji amandma: drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi: "Stalno delo v skupščini je omogočeno tudi drugim delegatom, ki to želijo, na predlog političnih organizacij v okviru dogovora teh organizacij v skupščini, ki temelji na načelu proporcionalnosti in enakopravnosti." Torej, ta usklajevalna komisija predlaga, da vse te štiri amandmaje sprejmemo, in to z enim glasovanjem v enakih besedilih v vseh treh zborih. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Nihče.) Potem lahko preidemo na glasovanje. Najprej ugotovimo sklepčnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (64 delegatov.) Je kdo proti? (2 delegata.) Se je kdo vzdržal? (5 delegatov.)
Ugotavljam, da je začasni poslovnik skupščine Slovenije s temi amandmaji, ki so usklajeni preko skupne komisije v vseh zborih, v tem zboru sprejet.
Bomo morali še ugotoviti, če so ta paket amandmajev sprejeli v drugih zborih. To moramo najprej ugotoviti, potem pa glasujemo v celoti. Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Kot poročevalec usklajevalne komisije v našem zboru moram povedati, da je komisija obravnavala tudi vprašanje nadaljevanja vodenja te seje oziroma zasedanja skupščine. Problem je v tem, da je Zbor združenega dela sprejel spremembo dnevnega reda in bi po tej točki moral čakati na skupno sejo, medtem ko Zbor občin in Družbenopolitični zbor te spremembe nista sprejela in morata najprej spraviti ves svoj dnevni red skozi, kot se temu reče. V tej skupini je bil pripravljen predlog, da zbori odločajo o svojem dnevnem redu sami, medtem ko je skupna seja jutri. Razlog za to je bil, da so poslanci Zbora združenega dela rekli, da niso pripravljeni čakati na konec sej obeh zborov in seveda je bil tu še dodatni razlog, ker bo ta skupna seja obsegala tudi slovesno zaprisego, ki jo naj prenaša televizija, da se to pač na jutrišnje popoldne prenese. To je samo predlog, o tem se lahko tu glasuje in zato predlagam, da se čimprej glasuje, da o tem obvestimo Zbor združenega dela, če so oni pripravljeni danes čakati, nocoj, na skupno sejo. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Potem lahko zdaj izkoristimo ta intermezzo, da se mogoče pogovorimo o tem predlogu. Vsekakor nadaljujemo z dnevnim redom naše seje do konca. Ostane vprašanje, ali nadaljujemo tudi s skupno sejo? Dobro. Moramo pač počakati rezultate, prosim. Ja, ne moremo nadaljevati, dokler ni rezultatov onih dveh.

JANEZ JANŠA: Predlagam, da ta predlog izglasujemo, se pravi, da predlagamo tudi drugima zboroma, da potem ko mi končamo in ko Zbor občin konča svoje zasedanje, nadaljujemo s skupnim zasedanjem. To moramo izglasovati in predlagati Zboru združenega dela, da počakajo, če bodo pač hoteli.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Dobro, ali lahko dam ta predlog na glasovanje? Prosim. Gospod Thaler.

ZORAN THALER: Spoštovani poslanci, poslanke! Predlagam, da naj manj maltretiramo Zbor združenega dela in da pristanemo na predlog, ki je bil oblikovan v delovni skupini, da se skupna seja začne jutri ob 14. uri. Danes, se opravičujem, ob 14. uri in da do takrat opravimo z dnevnim redom v našem zboru. Zbor združenega dela se je odločil, da bo šele po izvolitvi predsednika in po skupni seji nadaljeval z volitvami vodstva zbora in da ljudje, ki so nekateri, kot so tarnali, oddaljeni tudi po dve uri vožnje z avtomobilom, hoteli v Ljubljani pa so zasedeni, da gredo lahko domov in se lahko jutri vrnejo ob 14. uri.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, dr. Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Predlagam nasprotno, da nehajmo maltretirati drug drugega in sejo končajmo danes, tudi skupno.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Želi še kdo? Prosim.

DR. STANKO BUSER: Prav tiho sem bil zdaj in za mene se je dan začel že ob pol 5. Normalno bi že zdaj spal marsikdo poleg mene 2 uri najbrž. Vendar rečem, pripeljimo sejo do konca. Tisti, ki ne mislimo postati profesionalci, med njimi sem tudi jaz, ki si pošteno kruh služim, pravim takole: jutri moram kaj narediti, ker nismo računali na jutrišnji dan, verjemite mi, da res ne. Dajmo nekaj vsi, najbrž Slovenci in vsi ostali v naši deželi pričakujejo nekaj resnega od nas po vsej verjetnosti.
Do sedaj sem bil tiho in samo molčim, ampak sem strahotno razočaran, kljub temu pa kljubujemo samo samim sebi. Resnično ne moremo tako naprej. Če bo vsak zbor takšen, saj bomo skupščino sami zminirali. Naj bo samo en mesec, pa bomo prišli v zgodovino, verjetno tudi v enciklopedijo Slovenije. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Dobro, če ni drugih predlogov, dajem ta predlog na glasovanje. Gre za odločitev o tem, da nadaljujemo sejo in da predlagamo drugima zboroma, da tudi nadaljujeta skupno sejo do konca.
Kdo je za tak predlog? (72 delegatov.)
Še enkrat ponavljam, dajem v odločitev predlog, da nadaljujemo to sejo do konca in da potem nadaljujemo tudi s skupno sejo, v kolikor se bosta druga zbora s tem strinjala.
Kdo je za? (51 delegatov.) Je kdo proti? (14 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (2 delegata.)
Še vedno čakamo na rezultate drugih dveh.

TINA BITENC-PENGOV: Zbor občin je sprejel v istem besedilu, torej sporazumni predlog kakor mi. Zbor združenega dela se še ni javil.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: ...(Odgovarja na pobude iz dvorane.)... Ne moremo, dokler nimamo rezultatov.

CIRIL KOLEŠNIK: Dovolite mi nekaj, prej je bila dezinformacija. Sob je kolikor hočete v Ljubljani, to je ena "slonovska", v hotelu Slon je veliko sob, samo toliko.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Po obvestilu, ki smo ga prejeli iz Zbora združenega dela sledi, da Zbor združenega dela ni sprejel skupno predlaganih amandmajev in bo zato potrebna skupna seja. Glede na to, da se bo zdaj začela skupna seja vseh zborov, mora glede na UZS voditi to sejo najstarejši poslanec, tukaj pa nisem najstarejši in bo seveda ta čas vodil sejo delegat iz Zbora občin, ne vem.

(Seja je bila prekinjena ob 00.55 uri in se je nadaljevala ob 02.00 uri.)

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA. Prosim, izvolite sem.

MOJMIR OCVIRK: Spoštovani, to besedo sem želel zaradi naslednjega razloga: Prej se nisem oglasil, ko so bili vsi poslanci tukaj, ker se mi je zdelo nesmiselno o nekaterih stvareh razpravljati. Vem in sem danes že povedal, da so nekatere stranke tukaj v manjšini, ampak to, upam, ne pomeni, da se lahko dela z, na primer našo stranko tako kakor vi ali kdorkoli. Upam, da to, da ima nekdo določeno število vedno možnih glasov pomeni tudi neko dostojno ravnanje. In upam, da bo ta zbor, če ne drugi, zaščitil vsaj soposlance v tem zboru. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ta intervencija ni posegla v sam dnevni red in zato predlagam, da nadaljujemo z dnevnim redom. Glede na to, da smo sprejeli začasni poslovnik v skladu z 10. členom, ki pravi, da zbor na predlog predsedujočega delegata imenuje izmed delegatov v zboru najmanj petčlansko skupino z nalogo, da predloži zboru kandidata za predsednika in podpredsednika zbora. Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlaga tudi skupina najmanj pet delegatov v zboru. Predlogi se vložijo pri predsedujočem delegatu. Poročevalec predlagatelja na seji ima pravico vložiti predlog.
V tem smislu predlagam skupino delegatov, ki je bila vnaprej že nekako dogovorjena, in sicer bi bila sestavljena v tem predlogu: Katja Boh - Socialdemokrati, Rajko Pirnat - Demokratična zveza, Janez Lampret - Demokristjani, Zoran Thaler - Stranka liberalcev, Ciril Ribičič - ZKS - SDP in Jože Smole - Socialistična zveza. Se strinjate s tem predlogom ali želi kdo razpravljati? Prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Klub naše stranke je mene predlagal in menim, da podobno velja za Jožeta Smoleta, v skupno, ki naj predlaga nosilce funkcij na podlagi sporazuma, ki ga dosežejo stranke. Takšna skupina nima zdaj nobene funkcije, sporazum ni bil dosežen, predsednika zbora naj pač predlaga tista stranka oziroma tisti delegati v skladu s sprejetim poslovnikom, ki to želijo. Mi bi se seveda lahko sestali in ugotovili, da sporazuma glede tega vprašanja in glede drugih funkcij ni, tako da je oblikovanje takšne skupine brezpredmetno.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim.

METKA MENCIN: Popolnoma se strinjamo s tem, kar je tovariš Ciril Ribičič rekel in mi tudi ne dajemo predloga za to komisijo. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Torej, potem glede na to, dajem jaz. Prosim.

MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Tudi delegati moje stranke, Zveze socialistov, odstopajo od predloga, da bi bil tovariš Jože Smole član te komisije, ker je prej, ko smo se dogovarjali, ko smo oblikovali, smo imeli predpostavko, da bi ta sporazum med nami bil dosežen. Ker tega ni, tudi mi odstopamo od te kandidature. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Glede na to, da so iz predlagane komisije trije odstopili, potem predlagam, ali da izpopolnimo to komisijo z drugimi člani, ker jih mora biti najmanj pet ali da se poslužujemo tiste možnosti, ki smo jo sprejeli s tem poslovnikom, da skupina pet delegatov predlaga. Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Moram seveda ugotoviti spoštovane delegatke in delegati, da se tu da strinjati z ugotovitvijo, da nima nobenega smisla taka skupina. Predlagam, da kandidate za predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora predlagajo skupine delegatov.
Da skrajšam postopek, nastopam kot predstavnik naslednje skupine delegatov, ki so vsi delegati Demosa. Torej jaz, Rajko Pirnat, Tone Tomažič, Janez Janša, Peter Reberc, Hubert Požarnik. Mi predlagamo, da je kandidat za predsednika Družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak, predstavnik Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Tone Peršak, predstavnik Slovenske demokratične zveze. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Se s tem predlogom strinjamo? Ugotovimo sklepčnost! Še enkrat prosim, pritisnite na tipko. (56 prisotnih.)

TINA BITENC-PENGOV: Treba je pač ugotoviti, ali je zbor sklepčen, vkolikor pač, saj zbor je sklepčen, kljub vsemu menim, da je prej bilo več delegatov. Ne vem, ali so odšli ali bi mogoče
še enkrat poskusili.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Torej še enkrat, prosim.
Pritisnite na tipko! (64 prisotnih.) To bi nekako kazalo na sklepčnost. Hvala lepa.
Zdaj moramo najprej glasovati o tem, se pravi, tukaj smo slišali predlog. Ali želi kdo o tem predlogu razpravljati? Hvala.

DR. CIRIL RIBIČIČ: V imenu delegatov ZKS - SDP bi oporekal predlogu. Ne zaradi kvalitete posameznih kandidatov, o katerih nismo slišali podrobne obrazložitve, ki bi bila običajna pri teh funkcijah, ampak zaradi tega, ker so ti predlogi predlagani brez sporazuma med strankami in menimo, da bi nosilce temeljnih funkcij v skupščini morali voliti na podlagi sporazuma in na podlagi proporcionalne zastopanosti. Ne prvo ne drugo tukaj ni upoštevano in zaradi tega predlogu nasprotujem, hkrati vas pa obveščam, da naša skupina ne bo predlagala svojih kandidatov za te funkcije. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ta prigovor ni proceduralne narave se pravi, to je lahko prigovor, ki ima svojo politično konotacijo, nikakor pa ni to prigovor zoper sam postopek in menim, da ne izpodbija tega, kar smo predlagali oziroma, kar je zbor sklenil.
Zato dajem na glasovanje naslednjo odločitev: po 11. členu se o izvolitvi predsednika zbora glasuje tajno, razen, če zbor na predlog predsedujočega ali delegata v zboru sklene, da se glasuje javno. Prosim.

DR. RAJKO PIRNAT: Prejle smo sprejeli v tistem paketu amandma, ki ga je predlagala ZSMS - Liberalna stranka, ki je v bistvu črtal možnost javnega glasovanja prav pri volitvah predsednika in podpredsednika zbora, zato menim, da moramo ravnati po poslovniku in glasovati tajno. Pripraviti moramo glasovnice, menim, da je treba tudi izvoliti volilno komisijo.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Ima kdo predlog za volilno komisijo? Strokovna služba je pripravila že predlog, in sicer, da bi volilno skupščino sestavljal predsedujoči tega zbora, potem poslanca Miran Balažic in Mojmir Ocvirk. Se s tem predlogom strinjate? Imamo že ugovor. Poslanec Ocvirk se s tem ne strinja. Potem moramo komisijo imenovati na novo. Imate kakšen drug predlog? Rabimo dva poslanca. Predlog je Peter Reberc. Še nekoga, Tomažič. ...(Ciril Kolešnik iz dvorane.)... To je malo neresno, prišli bomo do očitka, da imamo samo Demos v volilni komisiji. Ne vem, kakšen je razlog, da gospod Ocvirk ne more biti član volilne komisije. Glede na pripombe o resnosti, o resnem nastopu poslancev, ko ste nas učili, kakšni moramo biti. To ni resen odgovor na to resnost. Ali lahko bolj glasno ponovite predlog, ker ga nisem razumel? ...(Glasovi iz dvorane - ne sliši se.)... Ja, lahko ime poveste? Tam je nekdo hotel besedo.

GREGOR GOLOBIČ: Želel bi, samo ne s kakršnim koli predlogom. Vendar, ta diskusija se mi zdi, je povsem neprimerna. Vsi tovrstni ugovori so take narave, ki procedure z ničemer ne omejujejo in menim, da tudi, kot je bilo prej rečeno, ni več čas za to diskusijo temveč je čas za glasovanje in glasovalni stroj bo znal to upoštevati. Za mene je reakcija te strani povsem razumljiva, vse je zajeto in izpeljano, in zelo plastično je povedal že Podobnik na začetku naše seje, to je bilo popoldne, ko je predstavil dosti zgoščeno z neko primero, kako si on oziroma jaz vidim, tudi Demos, predstavlja to skupščino in njeno nadaljnje funkcioniranje. Rekel je, s takšnim in takšnim rezultatom smo mi v skupščino prišli in prinesli s seboj kompletno ponudbo, vi tega niste sprejeli, torej, sami ste si krivi.
To je ta način nekega oblastnika, ki je prišel, ki ima vse in potem naknadno deli, naredi ponudbo, ki jo sprejmeš ali pa zavrneš, kakršna ti je bila ponujena. Na to se pač ne da pristati, v tem smislu so te diskusije povsem neumestne in predlagam, da predsedujoči, kot to zna in je danes že pokazal, proceduro izpelje. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Rabimo še eno ime. Gospa Hribarjeva, prosim.

MAG. SPOMENKA HRIBAR: Žal mi je, da se moram ponovno oglasiti. Protestiram proti diskusiji tovariša Golobiča. Tako na pogajanjih ni bilo kot je povedal. Mi smo prišli z jasnim predlogom: tri vodilna mesta. Nobenega nismo posiljevali, nobenega nismo "okrog prinašali". Imeli so naši nasprotniki možnost se dogovoriti za ostalih šest mest.
Potem pa še nekaj o glasovalnem stroju. 45 let nazaj se ni nihče pritoževal o glasovalnem stroju, pa ste dvigali svoje roke kot namazani. ...(Aplavz.)...

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Kdo še želi besedo?

EMIL MILAN PINTAR: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlagal bi, da naše razprave ne speljemo na osebni nivo. Če bomo speljali, se bomo težko tega znebili, zasejali bomo sovraštvo, ne pa sodelovanje. V vas ne vidim nasprotnikov, ampak ljudi, ki so skupaj z mano soodgovorni za to, kar bomo naredili. To kot prvič.
Drugič, Spomenka, tebe osebno prosim, poznava se 20 let, takih pavšalnih ocen, da nihče ni protestiral, nekateri, ki tukaj sedimo in smo bili 20 let v opoziciji, takih besed ne zaslužimo in te lepo prosim, da s takim načinom nehamo, ker nisem za to, da gremo na osebni nivo. Kar pa zadeva, nisem dajal nobene kvalifikacije, nobene diskvalifikacije, zato sem tebe zdaj samo osebno prosil kot staro znanko, ne kot poslanko.
Apeliram pa na vse nas, ker smo skupaj v isti zadevi. Poglejte, samo dve možnosti imamo. Prva možnost je bila, da se dogovorimo, poskušali smo. Nikomur ne očitam, dogovor ni uspel. Posledice so take kot so. Menim, da ni treba nič komplicirati, v vsakem primeru verjamemo tistim, kar bo prišlo iz tega glasovalnega, proceduralnega postopka ven. Imenujte vendarle brez občutka slabe veste in moralizma dva človeka, ki bosta v tej komisiji, speljite postopek, izvolite ljudi, te stvari so popolnoma normalne.
Imeli smo dosti časa, da se sporazumemo, sporazumeli se nismo. Prevzemite odgovornost za to, kar je nastalo, tako kot jo tudi mi prevzemamo in peljimo stvari naprej. Ne vem, zakaj iz tega kompliciramo, stvari so popolnoma jasne, tukaj ne vidim nobenih spornih vprašanj. Samo bi prosil, poglejte, vsi smo utrujeni, tudi jaz, pa precej vzdržim. Da se vsi skupaj izogibamo kakršnihkoli podobnih stvari, ki nas lahko peljejo res samo v konflikte, ne pa v sodelovanje.
Tovariš predsedujoči, menim, da je tako kot ti rečeš, proceduralno stvar jasna. Odklonjena je bila prejšnja komisija, odklonili so ljudje, imajo pravico, ne da bi pojasnjevali, zakaj ne želijo sodelovati v tej komisiji. Prosim, da ti daš dva predloga, taka, za katera verjameš, da bosta sprejela in gremo na volitve, tako kot je normalno. Menim, da moramo še nekaj vsebinskih stvari opraviti, dajmo čimprej ta del skozi. Kakšen bo rezultat, je tako jasno, ampak to je normalno in menim, da ni treba dramatizirati. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Kdo še želi?

GREGOR GOLOBIČ: Se opravičujem, da grem še enkrat. Sem se ves dan vzdrževal diskusije, vendar, žal, pred 45. leti nisem imel možnosti dvigovati kot namazan kakršnekoli roke. Vi ste mogoče to imeli, tako da ta očitek ne gre name. Poleg tega pa tudi navedbe, proti katerim ste protestirali, češ da sem rekel, da je bil kdorkoli "okrog prinešen" ali pa, da mu je bilo karkoli vsiljevano, v tem smislu kot ste rekli, nisem rekel. Imeli smo svobodno možnost, da svobodno izberemo to, kar ste nam ponudili, mi tega nismo storili, ker smo menili, da je izbira premajhna in to je vsa modrost. Drugače je bila pa moja diskusija identična s tovarišem Pintarjem, namreč, procedura naj se spelje. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, gospod Tomšič.

FRANCE TOMŠIČ: Moram priznati, da sem imel danes nekajkrat slab občutek, ker smo dejansko prišli v stanje zamenjave vloge. Vendar, ko smo se spodaj potem pogovarjali z delegati Zbora združenega dela vam povem, prijatelji, da imajo točno isto, kar mi počenjamo z vami, oni počenjajo z nami. Točno isto. Skratka, tukaj smo si še enaki in mi se bomo morali še vedno učiti prave demokracije. To, kar je bilo danes, ni bilo tisto, kar bo. Vendar, menim, še vedno sem prepričan, da moji bi bili še vedno za to, da vztrajamo pri predsedniku našega zbora, podpredsednika pa sem prepričan, če ste pripravljeni vzeti, da ga predlagate, bomo počakali. Sem prepričan, da bi prišlo do tega, če ste za to, še vedno je možno. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Predsedujoči Zbora združenega dela me je obvestil, da so oni zaradi utrujenosti prekinili sejo in predlagajo, da se nadaljuje v sredo. In da se vse obvesti po telefonu oziroma s telegramom. Prosim.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Zdi se mi, da to, kar bom predlagal, ne bo uspešno, ampak poskus bi bil še možen. V sredo, preden gremo na skupno zasedanje, potrebujemo v vsakem primeru nekaj 10 minut, največ pol ure, eno uro, da izvolimo vodstvo našega zbora. Bi bila pa možnost, da se do srede sestanejo predstavniki strank, slišal sem najmanj, ne preden sem predlagal, oceno, kaj se je dogajalo v tej skupščini in ocenjam možnost, ali lahko sporazumno storimo kaj, da bi bilo delo v naši skupščini uspešnejše, in da bi tisti, ki bi bili voljeni po proceduri, imeli občutek, da za njimi stoji širši konsenz kot pa samo podpora v stranki oziroma v strankarski koaliciji, ki jih je predlagala. Seveda, druga alternativa je, da izpeljemo hitro po tem postopku s svojimi ljudmi, svojimi predlogi in to izglasujete. Zato ni nobenega problema, čeprav ne vidim, da bi bilo v sredo kaj težje narediti, svetoval bi pač drugačen postopek. Menim, da bi bilo smiselno predstaviti kandidate in dati možnost, da povedo, kako si predstavljajo delo zbora, zato, da bomo imeli občutek, da so te stvari, čeprav so bile izpeljane na način, ki ni sporazumen, vendarle speljane na takšen način, kot funkcija, za katero posamezni kandidati kandidirajo, zasluži. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Kdo še želi?

DR. ANDREJ CAPUDER: Če dovolite, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, predlagal bi, izraz je bil iz vrst Liberalne stranke, da nehamo maltretirati drug drugega in vendarle damo piko na i. Nismo zastonj do dveh tukajle, predlagam, da speljemo
še to glasovanje, pa naj bo komu všeč ali ne. Saj bodo še priložnosti za nova glasovanja, bodo pa drugi prišli bolj na svoj račun. Danes pa naredimo piko. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, izvolite.

DR. LEO ŠEŠERKO: Spoštovane poslanke, poslanci, delovno predsedstvo! Govorim čisto v svojem imenu. Mi smo se dogovorili v parlamentarni skupini, moram reči, da ta način, kako je potekalo delo skupščine zadnjih 45 let, ni bil razveseljiv. Ampak menim, da to ne more biti razlog, da bi tudi v naprej tako teklo, naj bo cena kakršnakoli. Kar je rekel Tomšič prej, da je prišel trenutek, ko bi bilo smiselno, da se vse parlamentarne skupine zunaj tega kroga ponovno dobijo in ponovno poskušajo priti do solucije. V nasprotnem primeru pa je mogoče pričakovati, tu mogoče nekateri gledajo preveč kratkoročno, je mogoče pričakovati, da bo ta skupščina delala z velikimi težavami. To še ni najhujše. Tiste, ki jih tudi to ne prepriča, bi eventualno lahko prepričalo nekaj drugega. Namreč, da ta skupščina danes, od tega dne naprej, trasira novo pot. In moram vam reči, da sem si včasih, kadar sem gledal, kakšna so parlamentarna dogajanja v deželah civilizirane Evrope, pa potem v drugih, ne želim nobene imenovati, me to prepriča in tudi do zdaj sem se v Demosu ves čas zavzemal za to, da naj bo ta skupščina pluralna in da naj to zadeva tudi vodstvo te skupščine. Menim, da v nasprotnem primeru čakajo Slovenijo v nekem delu težki časi, politična nestabilnost, ki ni potrebna in predvsem menim, da ni, da se je mogoče v nekaterih situacijah prestižu odpovedati zaradi stvari. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Dr. Zagožen, izvolite.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Menim, da bo ta skupščina kljub vsemu pluralna, tudi če izvolimo predlagana predsednika in podpredsednika, predlagam, da to storimo. Bila je možnost, da bi bile funkcije v skupščini drugače razdeljene. Prepričan sem, da so to liberalci namerno zavrnili. In nam ne preostane drugega, kot da to vzamemo kot dejstvo in volimo organe tega zbora.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Prosim, izvolite.

GREGOR GOLOBIČ: Res smo že utrujeni, vendar s takimi samoumevnostmi nas je neumno trpati ob tej uri. Eksplicitno sem rekel, da smo namenoma zavrnili takšno ponudbo kot jo je dal Demos in zavestno, ne pa naključno ali ne vem kako, da ne bi iz neke paranoje sedaj neko čudno ozadje iskali. Kot sem rekel, izbira je bila premajhna. Ali pa mogoče mislite, da je vaša ponudba v takem smislu, v takšnem smislu sakrosanktna, da ni mogoče imeti mnenja, da je preozka. Hvala.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Kdo še želi besedo?

ANDREJ MAGAJNA: Tudi danes sem opazoval, malo mi je bilo to težko poslušati. Polemika se je razvijala o tem, kdo bo koga. Jasno, zmagovalec je tisti, ki ima večino, vendar mi ni v čast, da se nismo uspeli dogovoriti za tako sestavo skupščine. Sedaj iskati razloge, zakaj ne, zakaj ja, to je težko, to bomo analizirali kasneje, vseeno pa mislim, da enobarvna skupščina ni nikomur v čast in osebno menim, da bi poskušali, moji kolegi iz Demosa bodo verjetno proti temu stališču, da kljub temu poskušamo
še zmeraj najti neko rešitev.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Hvala. Gospod Janša, prosim.

JANEZ JANŠA: Res mislim, da je ura taka, da ni čas, da bi tukaj dajali razne kvalifikacije in ocene, ampak vseeno. Vseskozi sem bil zraven, pri teh, če temu lahko tako rečem pogajanjih, o delitvi teh funkcij v skupščini, posebno sem se zavzemal, da do tega pride. Poslušal sem celo očitke, da ponujamo preveč, da bodo težave, da to ni treba itn. Pa se nekako ni dalo sporazumeti. Zame to ni nobena katastrofa. Nerad pa sedaj poslušam, da so dogovori bolj demokratični od volitev. Bodo demokratični, če se da dogovoriti, se pač dogovorimo, če se ne da se glasuje. Še zmeraj je bolje, kot da bi nekdo tretji zadaj v senci odločil.
Imam pa občutek, da je vse to zavlačevanje danes itn. imelo nek namen. Ne obsojam nikogar, ta namen še najmanj pripisujem tistim, ki so največ tukaj diskutirali, pa morda malo bolj tistim, ki so bili bolj tiho in so se smejali, čeprav so sami največ krivi za to proceduro, po kateri skupščina danes dela.
Jasno pa je, seveda, na koga pade največ krivde za to, če se novo izvoljena skupščina ali pa posamezni domovi te skupščine konstituirajo. Javnost bo obsojala tistega, ki ima večino. Vsako zavlačevanje seveda tukaj škodi tistemu, ki je moralno odgovoren za ta dva zbora, ki sta glasovala tako kot je pač predlagal Demos, je jasno, za Zbor združenega dela je tudi jasno. Slišimo tudi, da so nekateri uredniki na TV danes labodji spev, kar se tiče prikazovanja tega dogajanja v skupščini in vse to ima seveda nek določen namen. Še enkrat pravim, pogovarjali smo se, čas je bil za to, uskladili se nismo, pač odločimo in glasujmo. Samo danes pripeljimo vsaj dnevni red Družbenopolitičnega zbora do konca. To, da tega ne storimo, ima lahko dosti hujše posledice kot pa so samo te posledice, ki bi nastale, če teh točk ne sprejmemo. Gre za več.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: No, glede na ta predlog rabimo še tretjega člana volilne komisije. Lahko sam predlagam to pot. Lahko Tone Tomažič? Hvala lepa. Potem prosim sekretariat zbora, da pripravi volilne listke, da bomo lahko izvedli volitve.

TINA BITENC-PENGOV: Lahko samo še eno zadevo. Zbor prosim oziroma predlagam, po poslovniku, ki smo ga pravkar sprejeli, mislim, da je tisti del ostal nespremenjen, da se najprej opravijo volitve za predsednika zbora, nato pa, ko je on ugotovljen, opravlja volitve za podpredsednika zbora. Možnost je, da se oboje volitve opravijo hkrati, potem pa novoizvoljeni predsednik zbora samo ugotovitev on potem poda glede podpredsednika. Sicer se bo vse skupaj zvleklo. Če pogledate, prosim, v poslovnik, je to tako in samo zato, da se ne bi naknadno ugotovilo, da so bile volitve take ali drugačne opozarjam na to, bom rekla malenkost, glede na pozno uro, menim, da bi bilo smotrno, da bi se oboje volitve izvajale hkrati.
Sedaj bomo dali tiskati glasovnici posebej za predsednika in posebej za podpredsednika. Potrebno je odrediti odmor. Recimo 20 minut, da se napiše in natisne in potem vse pripravi. Poskusimo 1/4 ure.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Lahko. Glede na sprejeti dnevni red med tem časom lahko preidemo na točko 5. in 6. TOčka 5 vsebuje PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O GARANCIJI MED SFR JUGOSLAVIJE IN MEDNARODNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ. Predlog ste prejeli. Nastane samo vprašanje ali imam pravico voditi to sejo v tem nadaljevanju, če mi to pravico posebej daste, potem lahko nadaljujemo z dnevnim redom, drugače pa ne. Ker imam po poslovniku pravico voditi zbor samo do izvolitve predsednika. Seveda, če se sporazumemo. Dobro. Hvala lepa. Je mogoče predlagatelj tega zakona tukaj, da bi ga obrazložil? Prosim, predstavnik Izvršnega sveta, če želi obrazložiti.

SINIŠA MITROVIĆ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani zbor! Dovolite mi, da na kratko dam obrazložitev k obema točkama, to pomeni točki 5. in 6. To zaradi tega, ker gre za enako vsebino, samo posojilojemalca sta iz dveh različnih republik.
Pod točko 6 bom razložil zaradi tega, ker je tukaj investitor rižanski vodovod iz Kopra. Rižanski vodovod iz Kopra je sklenil z Mednarodno banko za obnovo in razvoj v začetku letošnjega leta posojilno pogodbo v znesku 32 milijonov dolarjev za projekt vodovoda in kanalizacije v Slovenskem primorju. Tako kot sta dva poslanca že prej povedala,, ste s tem projektom
dolgoročno rešili problem oskrbe z vodo na obali. V skladu s statutom Mednarodne banke pri prejemanju posojil pa nastopa federacija kot garant, zato je Jugoslavija z Mednarodno banko sklenila sporazum o garanciji prav tako v začetku letošnjega leta. Glede na zakon o sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb, ki predpisuje proceduro ratifikacije, je za sporazum o garanciji potrebno soglasje vseh republik in obeh pokrajin. Ta zakon smo dali na to zasedanje skupščine iz razloga, da ulovimo majsko zasedanje Skupščine SFRJ oziroma zaradi stroškov, ki bi nastali zaradi nečrpanja tega posojila. Posojilo je bilo obema posojilojemalcema odobreno, med drugim tudi pod pogojem, da se za neizkoriščeni del posojila plačuje provizija s 60. dnevom po podpisu pogodbene dokumentacije, to je s 1.6.
In naslednji razlog je, da sta ta dva predloga zakonov oziroma, ta dva predloga zakonov sta bila poslana iz Skupščine Republike Slovenije šele po njenem zasedanju v mesecu marcu. Glede na pomembnost se je Izvršni svet odločil, da gradivo obravnava, kar je tudi storil v začetku aprila in da predlaga skupščini na tem današnjem zasedanju, tako kot sem rekel, iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi, torej, da se brez te ratifikacije sporazuma o garanciji posojila ne more začeti črpati, in to za oba začeta projekta.
Na koncu bi rekel še eno točko prej, ko govorimo o projektu v Istri. Gre za enako vsebino. Posojilojemalec je iz Hrvaške. Slovenija nima nobenih finančnih obveznosti, torej je potrebno samo soglasje Skupščine Slovenije, zato predlagamo, da Skupščina Republike Slovenije da soglasje k predlogoma  zakonov in da se zakona sprejmeta po hitrem postopku. Hvala lepa.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Odpiram razpravo o obeh predlogih, tako o predlogu zakona o ratifikaciji oziroma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo, kakor tudi o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Oba predloga dajem v razpravo. Kdo želi besedo? Ne želi nihče razpravljati? Potem je potrebno oziroma iz tega sledi, da lahko sprejemamo priložena odloka, ki ju imate oba na mizi, in sicer: svoje soglasje daje skupščina tema predlogoma oziroma zakonoma v obliki odloka, in sicer prvega in drugega
Če ni razprave o tem, potem dajem najprej na glasovanje odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj in prosim, da najprej ugotovimo navzočnost. (65 prisotnih.) Torej sklepčnost je dana.
Kdo je za ta predlog? Gremo še enkrat ugotavljati prisotnost. (66 prisotnih.)
Kdo je za? (67 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, projekt za vodovod in kanalizacijo v Istri, v Družbenopolitičnem zboru soglasno sprejet.
Prehajamo na glasovanje o odloku o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, projekt za vodovod in kanalizacijo v Slovenskem primorju. Navzočnosti ne bi ugotavljali, ker smo jo ravnokar.
Kdo je za? (69 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Družbenopolitični zbor soglasno sprejel odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, projekt za vodovod in kanalizacijo v Slovenskem primorju.
Ugotavljam, da sta ti dve točki izčrpani in moramo počakati samo še, da opravimo izvolitev predsednika in podpredsednika. Glede 5. točke smo se sporazumeli, da jo črtamo, ker nimamo predloga.

DR. RAJKO PIRNAT: Naj obrazlagam, ker smo pričakovali, da bo kakšna razprava in potem bi eventualno prav v razpravi o različnih kandidatih, ker smo pričakovali, da bo kakšen nasprotni kandidat, lahko pojasnjevali kvalitete enega in drugega. Naš
kandidat za predsednika dr. Ludvik Toplak, mogoče bi ga prosil, če lahko tudi vstane, je doktor pravnih znanosti, ugleden pravnik, profesor na Višji pravni šoli v Mariboru, strokovnjak za gospodarsko pravo in seveda tudi za sistemska pravna vprašanja, iz katerih je doktoriral. Menim, da kaj več niti ni treba povedati. Vsi poslanci Demosa sodimo, da je več kot sposoben biti predsednik Družbenopolitičnega zbora, za katerega priznamo, da je glede na to zelo ugledno sestavo dovolj pomemben zbor.
Tone Peršak, ki je kandidat za podpredsednika zbora, je pisatelj, vendar se je ob sprejemanju zveznih amandmajev in republiških amandmajev v zelo veliki meri angažiral v različnih skupščinskih procedurah. Veste, da je bil pri tem svojem delovanju zelo uspešen in tudi iz tega sklepamo, da je povsem usposobljen tudi za to skupščinsko delo, tako da menimo, da ne more biti nikakršnega dvoma o tej njegovi sposobnosti in primernosti za funkcijo podpredsednika Družbenopolitičnega zbora. Menim, da več ne bi obrazlagal, razen, če bi kakšno konkretno vprašanje, če pa želita oba kandidata kaj povedati, potem pa seveda, prosim.

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Razglašam izid volitev za predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora. Za predsednika Družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen dr. Ludvik Toplak s 44 glasovi za in 25 glasovi proti, 7 glasovnic je bilo neveljavnih.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen Tone Peršak s 45 glasovi za in 23 proti. Število neveljavnih glasovnic je bilo 8.
Obema izvoljenima čestitam k izvolitvi, prosim predsednika Družbenopolitičnega zbora, da pride sem in bo podal slovensko izjavo oziroma podpisal.
Slovesna izjava se glasi: "Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonih ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost."

DR. LUDVIK TOPLAK: Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonih in da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost. ...(Aplavz.)...

PREDSEDUJOČI DR. FRANCE BUČAR: Bi vi v svojstvu predsednika opravili še drugi del tega postopka, da bi pred vami dal slovestno izjavo izvoljeni podpredsednik.

ANTON PERŠAK: Izjavljam, da bom ravnal po ustavi in zakonu in da bom odgovorno in vestno opravljal svoje dolžnosti. ...(Aplavz.)...

PREDSEDNIK DR. LUDVIK TOPLAK: Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Zahvaljujem se v svojem imenu in v imenu novo izvoljenega podpredsednika, da se bom pri izvrševanju novo izvoljene funkcije trudil, da bom delal po poslovniku Skupščine, zakonih, po ustavi, po svoji vesti in po svojem znanju in svojih močeh. Osebno pričakujem tvorno sodelovanje vseh poslancev Družbenopolitičnega zbora, tvorno sodelovanje odgovornih strokovnih služb v skupščini, da bomo upravičili zaupanje, ki so nam ga izrazili naši volivci.
Pričakujem od sodelavcev in od strokovnih služb trajno podporo in vzajemno in uspešno sodelovanje, racionalno in ekonomično. Vnaprej želim izreči svoje določene rezerve glede na potek včerajšnje in današnje seje. Opravičiti se moram tudi v imenu sklicatelja skupščine za kratek rok vsem poslancem. Nekateri so dobili gradivo zelo pozno, nekateri pa ga tudi osebno še prejeli niso, vendar so se vsi odzvali, ker pač povsod ni bila pošta dostavljena. Enako moram izreči svoje rezerve tudi do morebiti neprimernega tehničnega vodenja na začetku. Mnogi poslanci, ki so prvič izvoljeni v tej skupščini, pa upam in prepričan sem, da bomo ob tvornem sodelovanju in ob pomoči odgovornih strokovnih služb to v bodoče premagali.
Še nekaj besed. Prej je bilo rečeno, da se predstavim. Predstavili so me. Sem profesor prava. Ukvarjam se predvsem z gospodarskim in civilnim pravom. Študiral sem v Ljubljani, Mariboru, Beogradu pa v tujini nekaj let skupno. Rojen sem v slovenski partizanski, kmečki, krščanski familiji. Vse to je na določeni način determiniralo moje dosedanje delo, tako politično kot strokovno in menim, sodeč po sebi, da bo vse to tudi na svoj
način determiniralo moje nadaljnje delo. Hvala lepa. ...(Aplavz.)...

ANTON PERŠAK: Ne bi imel daljšega nagovora. Strinjam se z vsem tem, kar je povedal gospod predsednik. Ravno tako bi se tudi želel zahvaliti za zaupanje in tudi za najbrž težko delo, ki nas čaka, naju in vse nas v tem zboru, tudi glede na izkušnje, ki jih imamo že sedaj. Pričakujem, da bo verjetno v tistih trenutkih, ko bodo prišli naši skupni ali splošno slovenski interesi na dnevni red, sem prepričan, da bo sodelovanje in vzdušje v dvorani neprimerno bolj prijetno, kot je bilo danes, ko smo se prvič srečali in smo morali obarvati celo zadevo. Kljub temu hvala tistim, ki so naju izvolili in tistim, ki naju niso volili, ker so že sedaj povedali, da bodo pazili na vsak najin korak in na vsako najino gesto, kar mislim da je prav. Hvala. ...(Aplavz.)...

PREDSEDNIK DR. LUDVIK TOPLAK: Če dovolite, samo bi imel na dnevni red k 5. in 6. točki, ki smo ju že izglasovali, bi predlagal samo verifikacijo, ker iz proceduralnih razlogov bi moralo to biti opravljeno po konstituiranju skupščine. Glasovali smo, dal bi samo Še enkrat na glasovanje, da delo, ki je bilo opravljeno pred konstituiranjem zbora, verificiramo 5. in 6. točko.
Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo lahko glasuje za verifikacijo? (76 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Sodeč po tehniki smo soglasno verificirali 5. in 6. točko.
S tem moramo ugotoviti, da je današnja seja zaključena. Lepa hvala za potrpežljivost.

(Seja je bila končana 8. maja 1990 ob 03.40 uri.)

PRED DNEVNIM REDOM:                                      STRAN

1. Ugotavljanje prisotnosti delegatov .................... 1

2. Določitev dnevnega reda ............................... 1

GOVORNIKI:
Zoran Thaler .......................................... 1
mag. Spomenka Hribar .................................. 2
Franco Juri ........................................... 3
Peter Bekeš ........................................... 4
dr. Rajko Pirnat ...................................... 5
Mile Šetinc ........................................... 5
Miran Potrč ........................................... 6
dr. Andrej Capuder .................................... 7
dr. Ciril Ribičič ..................................... 7
Marjan Podobnik ....................................... 8
Borut Šuklje .......................................... 8
France Tomšič ......................................... 9
dr. Rajko Pirnat ...................................... 9
Jožef Školč .......................................... 10
Ciril Kolešnik ....................................... 11
dr. Lev Kreft ........................................ 11

3. Izvolitev Mandatno-imunitetne komisije
(1. točka dnevnega reda) ............................. 12

GOVORNICA:
Tina Bitenc-Pengov ................................... 12

4. Poročilo Mandatno-imunitetne komisije
in verifikacija mandatov
(2. točka dnevnega reda) ............................. 12    

GOVORNIKA:
Anton Tomažič ........................................ 12
Tina Bitenc-Pengov ................................... 14

5. Glasovanje o predlogih ZSMS - Liberalne
stranke in skupine delegatov stranke
ZKS-SDP za spremembo dnevnega reda
o poteku seje ........................................ 15

GOVORNIKI:
Tina Bitenc-Pengov ................................... 15
dr. Rajko Pirnat ..................................... 15
Mojmir Ocvirk ........................................ 15
dr. Franc Zagožen .................................... 15
Aleksandra Pretnar ................................... 15
Tina Bitenc-Pengov ................................... 16

DNEVNI RED:

1. Obravnava začasnega poslovnika
Skupščine Republike Slovenije
(3. točka dnevnega reda) ............................. 17

GOVORNIKI:
Tina Bitenc-Pengov ................................... 18
Mojmir Ocvirk ........................................ 18
Tina Bitenc-Pengov ................................... 19
mag. Dušan Semolič ................................... 19
mag. Janez Kocijančič ................................ 20
Janez Kopač .......................................... 21
Tina Bitenc-Pengov ................................... 21
Emil Milan Pintar .................................... 21
Roberto Battelli ..................................... 22
Vitodrag Pukl ........................................ 22
Marija Markeš ........................................ 22
Mile Šetinc .......................................... 22
Mojmir Ocvirk ........................................ 23
mag. Spomenka Hribar ................................. 23
Franco Juri .......................................... 24
dr. Lev Kreft ........................................ 24
dr. Franc Zagožen .................................... 25

2. Poročilo medzborovske usklajevalne komisije
o usklajevanju predloga začasnega poslovnika
Skupščine Republike Slovenije
(k 3. točki dnevnega reda) ........................... 25

GOVORNIKI:
dr. Rajko Pirnat ..................................... 25
Zoran Thaler ......................................... 26
Tina Bitenc-Pengov ................................... 27
Zoran Thaler ......................................... 27
Franc Pivec .......................................... 27
Janez Janša .......................................... 28
dr. Stanko Buser ..................................... 28
Miran Potrč .......................................... 29
Janez Janša .......................................... 29
Tina Bitenc-Pengov ................................... 30
dr. Rajko Pirnat ..................................... 31
Jožef Školč .......................................... 33
Janez Janša .......................................... 34
Jožef Školč .......................................... 35
Borut Šuklje ......................................... 36
Peter Reberc ......................................... 36
Mojmir Ocvirk ........................................ 37
Emil Milan Pintar .................................... 37
dr. Rajko Pirnat ..................................... 38
Jožef Školč .......................................... 39
Emil Milan Pintar .................................... 39
dr. Rajko Pirnat ..................................... 39
Anton Tomažič ........................................ 40
dr. Rajko Pirnat ..................................... 41
Anton Tomažič ........................................ 41
Franco Juri .......................................... 41
Jožef Školč .......................................... 42
Andrej Capuder ....................................... 42
Borut Šuklje ......................................... 42
mag. Spomenka Hribar ................................. 43
Franco Juri .......................................... 43
dr. Franc Zagožen .................................... 43
Janez Janša .......................................... 44
Tina Bitenc-Pengov ................................... 44
dr. Rajko Pirnat ..................................... 45
Janez Janša .......................................... 45
dr. Rajko Pirnat ..................................... 46
Tina Bitenc-Pengov ................................... 46
dr. Andrej Capuder ................................... 46

3. Ugotavljanje prisotnosti delegatov ................... 47

4. Poročilo skupne komisije zborov o
uskladitvi amandmajev k predlogu začasnega
poslovnika Skupščine Republike Slovenije
(k 3. točki dnevnega reda) ........................... 47

GOVORNIK:
dr. Rajko Pirnat ..................................... 47

5. Proceduralne zadeve: predlog skupne
komisije zborov o nadaljnjem zasedanju
skupščine in o nadaljevanju sej zborov -
sklep Družbenopolitičnega zbora ...................... 48

GOVORNIKI:
dr. Rajko Pirnat ..................................... 48
Janez Janša .......................................... 49
Zoran Thaler ......................................... 49
dr. Franc Zagožen .................................... 49
dr. Stanko Buser ..................................... 49
Tina Bitenc-Pengov ................................... 50
Ciril Kolešnik ....................................... 50

6. Izvolitev predsednika in podpredsednika
Družbenopolitičnega zbora
(4. točka dnevnega reda - se nadaljuje) .............. 50

GOVORNIKI:
Mojmir Ocvirk ........................................ 50
dr. Ciril Ribičič .................................... 51
Metka Mencin ......................................... 51
mag. Dušan Semolič ................................... 51
dr. Rajko Pirnat ..................................... 51
Tina Bitenc-Pengov ................................... 51
dr. Ciril Ribičič .................................... 52
dr. Rajko Pirnat ..................................... 52
Gregor Golobič ....................................... 53
mag. Spomenka Hribar ................................. 53
Emil Milan Pintar .................................... 53
Gregor Golobič ....................................... 54
France Tomšič ........................................ 54
dr. Ciril Ribičič .................................... 55
dr. Andrej Capuder ................................... 55
dr. Leo Šešerko ...................................... 55
dr. Franc Zagožen .................................... 56
Gregor Golobič ....................................... 56
Andrej Magajna ....................................... 56
Janez Janša .......................................... 56
Tina Bitenc-Pengov ................................... 57

7. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma
o garanciji med SFRJ in Mednarodno banko
za obnovo in razvoj (projekt za vodovod in
kanalizacijo v Slovenskem primorju)
(6. točka dnevnega reda) ............................. 57

Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma
o garanciji med SFRJ in Mednarodno banko
za obnovo in razvoj (projekt za vodovod
in kanalizacijo v Istri)
(5. točka dnevnega reda) ............................. 58

GOVORNIK:
Siniša Mitrović ...................................... 58

8. Izvolitev predsednika in podpredsednika
Družbenopolitičnega zbora
(nadaljevanje 4. točke dnevnega reda) -
izid volitev ......................................... 59

GOVORNIK:
dr. Rajko Pirnat ..................................... 59

9. Slovesna izjava izvoljenega predsednika
Družbenopolitičnega zbora in podpredsednika
- predsednik dr. Ludvik Toplak
- podpredsednik Anton Peršak ......................... 60

10. Zahvalna beseda predsednika Družbenopolitičnega
zbora dr. Ludvika Toplaka ............................ 60

11. Zahvalna beseda podpredsednika Družbenopolitičnega
zbora Antona Peršaka ................................. 61

12. Seznam govornikov .................................. II/1
GOVORNIKI:                                                STRAN

Battelli Roberto ......................................... 22
Bekeš Peter ............................................... 4
Bitenc-Pengov Tina ............... 12, 14, 15, 16, 18, 19, 21,
                                   27, 30, 44, 46, 50, 51, 57
Buser dr. Stanko ..................................... 28, 49
Capuder dr. Andrej ............................ 7, 42, 46, 55
Golobič Gregor ................................... 53, 54, 56
Hribar mag. Spomenka .......................... 2, 23, 43, 53
Janša Janez ...................... 28, 29, 34, 44, 45, 49, 56
Juri Franco ................................... 3, 24, 41, 43
Kocijančič mag. Janez .................................... 20
Kolešnik Ciril ....................................... 11, 50
Kopač Janez .............................................. 21
Kreft dr. Lev ........................................ 11, 24
Magajna Andrej ........................................... 56
Markeš Marija ............................................ 22
Mencin Metka ............................................. 51
Mitrović Siniša .......................................... 58
Ocvirk Mojmir ............................ 15, 18, 23, 37, 50
Peršak Anton ............................................. 61
Pintar Emil Milan ............................ 21, 37, 39, 53
Pivec Franc .............................................. 27
Pirnat dr. Rajko ................... 5, 9, 15, 25, 31, 38, 39
                               41, 45, 46, 47, 48, 51, 52, 59
Podobnik Marjan ........................................... 8
Potrč Miran ........................................... 6, 29
Pretnar Aleksandra ....................................... 15
Pukl Vitodrag ............................................ 22
Reberc Peter ............................................. 36
Ribičič dr. Ciril ............................. 7, 51, 52, 55
Semolič mag. Dušan ................................... 19, 51
Šešerko dr. Leo .......................................... 55
Šetinc Mile ........................................... 5, 22
Školč Jožef .............................. 10, 33, 35, 39, 42
Šuklje Borut ...................................... 8, 36, 42
Thaler Zoran .................................. 6, 26, 27, 49
Tomažič Anton .................................... 12, 40, 41
Tomšič France ......................................... 9, 54
Toplak dr. Ludvik ........................................ 60
Zagožen dr. Franc ........................ 15, 25, 43, 49, 56