Delitev oblasti: zakonodajna, izvršilna in sodna.
Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 3. člena določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Načelo delitve oblasti Ustava torej umešča ob načelo ljudske suverenosti, njegov namen pa je preprečiti zlorabe oblasti, saj gredo te vselej na račun ljudstva oziroma na račun pravic posameznika. Načelo delitve oblasti ima zato dva pomembna elementa:
- ločitev posameznih funkcij oblasti, kar med drugim pomeni, da so tudi organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma da ne morejo biti isti (nezdružljivost funkcij), ter
- obstoj zavor in ravnovesij med posameznimi vejami oblasti. Gre za sistem, s katerim vsaka izmed vej oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, po drugi strani pa morajo, da lahko sistem državne oblasti kot celote sploh deluje, do določene mere med seboj sodelovati. Pri tem morajo biti med posameznimi vejami oblasti vzpostavljena taka razmerja, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugima.
Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, v njenem sistemu vladanja ima najpomembnejšo vlogo parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Slovenski parlament sestavljata Državni zbor in Državni svet. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo.
Parlamentarizem je neločljivo povezan s pravno državo in z načeli javnega razpravljanja, v katerem pravo prevlada moč oblasti. Delovanje parlamentarnega sistema temelji tudi na svobodi političnega združevanja, ki je osnova za delovanje političnih strank. Njihova konkurenca omogoča tekmovalne volitve. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se potrjuje suverenost ljudstva.