Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.
Zakonska iniciativa: predlagatelji in vrstni red vloženih predlogov zakonov
Zakone lahko predlagajo:
- Vlada,
- vsak poslanec,
- Državni svet,
- najmanj pet tisoč volivcev.
Predlagatelj predlog zakona posreduje predsedniku Državnega zbora.
Posamezni predlog zakona lahko vloži več subjektov oziroma lahko več subjektov izjavi, da pristopajo kot predlagatelji zakona (sopredlagatelji). Sopredlagateljstvo je mogoče le, dokler predlog zakona še ni posredovan predsedniku Državnega zbora.
Po posredovanju predloga sopredlagateljstva ni več mogoče priglasiti.
V postopek je lahko vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje. V takem primeru velja, da Državni zbor predloge obravnava v enakem vrstnem redu, kot so bili vloženi. Najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi, in nato po vrstnem redu posredovanja dalje. Državni zbor to lahko stori v primeru, če še ni začel s splošno razpravo na zahtevo najmanj desetih poslancev oziroma če matično delovno telo še ni začelo z drugo obravnavo predloga zakona.
Izjema od načela vrstnega reda posredovanja velja v primeru, če je katerega izmed predlogov zakonov posredovala Vlada, vendar ne kot prvega. Tedaj se vladni predlog obravnava po vrstnem redu kot drugi.
Predlog zakona: obvezne sestavine
Poslovnik Državnega zbora določa, da mora predlog zakona obvezno vsebovati: naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod predloga zakona mora obvezno vsebovati:
- oceno stanja in razloge za sprejem zakona,
- cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona,
- oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva,
- navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun sprejet,
- prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije (prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske unije),
- druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona.
Besedilo posameznih členov predloga zakona:
- mora v prvih členih oziroma poglavjih, ki določajo temeljne subjekte predloga, smiselno uporabiti ženski in moški spol, čemur lahko sledi navedba, da se v nadaljnjem besedilu uporablja moški spol (to ni potrebno, če gre za predlog sprememb in dopolnitev že veljavnega zakona);
- mora v primeru predloga sprememb oziroma dopolnitev že veljavnega zakona imeti priloženo tudi besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
Obrazložitev mora vsebovati:
- predlagateljevo pojasnilo vsebine in namena posameznih členov predloga zakona;
- posledice in medsebojne povezave rešitev, ki jih vsebuje predlog zakona.
Predlagatelj lahko vloženi predlog zakona tudi umakne ali ga nadomesti z novim predlogom, a le v omejenem času, to je – do sklica seje Državnega zbora, na kateri bo ta začel s splošno razpravo, oziroma do sklica seje matičnega delovnega telesa, na kateri bo delovno telo začelo z drugo obravnavo predloga zakona.
Če predlagatelj predlog zakona umakne v tem času, velja, da je zakonodajni postopek končan.
Če predlagatelj v tem času vloženi predlog zakona nadomesti z novim predlogom, se zakonodajni postopek glede novega predloga zakona začne, ko ga predsednik Državnega zbora posreduje poslancem.
Predhodna obravnava: mnenje delovnega telesa
Predlagatelj zakona lahko še pred vložitvijo zakonskega predloga predlaga, da se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom.
O predlogu odloča Kolegij predsednika Državnega zbora. Predhodna obravnava se opravi le v delovnem telesu, ki ga določi predsednik Državnega zbora, ne pa tudi na seji Državnega zbora.
Delovno telo opravi obravnavo na podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za normativno ureditev (besedilo v obliki členov), ki lahko vsebujejo več možnih rešitev.
Po zaključeni obravnavi delovno telo sprejme mnenje, ki ga posreduje predlagatelju. Če je bila opravljena predhodna obravnava, mora predlagatelj v uvodu predloga zakona obrazložiti, kako je upošteval mnenje delovnega telesa.
V predhodni obravnavi na delovnem telesu sodeluje tudi predlagatelj.
Če ni predlagateljica zakona Vlada, lahko na obravnavi sodelujejo tudi njeni predstavniki.
Delovno telo lahko zahteva, da svoje mnenje pripravi tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.
Redni zakonodajni postopek: tri obravnave predloga zakona
V rednem zakonodajnem postopku je:
- prva obravnava namenjena seznanitvi s predlogom zakona, s posredovanjem predloga zakona poslancem ali na posebno zahtevo desetih poslancev na splošni razpravi na seji Državnega zbora;
- druga obravnava predloga zakona vključuje razpravo in glasovanje o členih ali delih predloga zakona na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora; vključuje tudi spremembe in dopolnitve predloga zakona z amandmaji;
- tretja obravnava namenjena razpravi in glasovanju o predlogu zakona v celoti;
- opravi se na seji Državnega zbora.
Pravica, da lahko zakon predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev, je opredeljena v 88. členu Ustave Republike Slovenije.
Če je Vlada vložila predlog zakona po nujnem postopku, lahko matično delovno telo sklene, da bo vse vložene predloge zakona, ki urejajo isto družbeno razmerje, obravnavalo na isti seji v okviru iste točke dnevnega reda po določbah Poslovnika Državnega zbora, ki urejajo nujni postopek za sprejetje zakona. V tem primeru matično delovno telo na podlagi vseh predlogov zakonov pripravi t. i. “sestavljeni predlog zakona”, v katerega so vključene posamezne rešitve iz vseh predlogov.
Če vloženi predlog zakona ne vsebuje vseh zahtevanih obveznih sestavin, predsednik Državnega zbora pozove predlagatelja k ustrezni dopolnitvi predloga.
Predlagatelj mora predlog dopolniti v 15 dneh po pozivu.
Če tega ne stori, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen.
Če se predlog zakona ustrezno dopolni, gre v nadaljnji postopek.
Zakonodajni postopek v slovenskem znakovnem jeziku