Parlamentarno poslopje

Skupščinsko stavbo so po zamisli arhitekta Vinka Glanza (1902-1977) začeli graditi leta 1954, gradnjo so končali leta 1959, Ljudska skupščina Republike Slovenije pa je v njej prvič zasedala 19. februarja 1959. Stavba ima okoli 14.000 m² uporabnih površin. Sprva je v njej zasedala Skupščina Socialistične republike Slovenije, od osamosvojitve v njej zasedata Državni zbor in Državni svet.

Pri gradnji so se držali načela, da se uporabijo domači materiali, kot so marmor, kamen in les. Stavba je obložena s ploščami koprivskega marmorja, podokenska polnila na fasadi pa so iz zelenega oplotniškega granita.

Pročelje krasi portal, ki se na petih granitnih pilastrih vzpenja do polovice prvega nadstropja, zaključek portala služi kot balkon. Avtorja kiparske simbolne kompozicije, figur, ki simbolno prikazujejo resnično življenje (mir, družinsko srečo, otroško igro, industrijo ...), sta akademska kiparja Karel Putrih (1910-1959) in Zdenko Kalin (1911-1990). Vhodna vrata so iz hrastovine.

Notranjost parlamentarne stavbe je obdana z domačimi gradbenimi materiali (marmor, kamen, les). Preddverje je obloženo z belokranjskim kamnom, stene na stopniščih in v drugem nadstropju so iz svetlega, v prvem nadstropju pa iz rdečega hotaveljskega marmorja. Tlak je iz zelenega in sivega pohorskega granita, stene pritličja so obdane s temnim podpeškim kamnom. Hodnik v tretjem nadstropju krasijo plošče kraškega stalaktita.

Mozaiki, ki krasijo in bogatijo notranjost poslopja, so delo priznanih slovenskih umetnikov; Jožeta Ciuhe (1924-2015), Iva Šubica (1922-1989), Marija Preglja (1913-1967), Ivana Seljaka-Čopiča (1927.1990), medtem ko preddverje velike dvorane zaznamuje freska akademskega slikarja Slavka Pengova(1908-1966) Zgodovina Slovencev od naselitve do konca druge svetovne vojne (1958).

Fresko dopolnjuje januarja 2008 odprta stalna razstava na steklu Zgodovina slovenskega parlamentarizma, ki prikazuje razvoj parlamentarizma od ustoličevanja knezov v karantanski kneževini pa do prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in do konstituiranja 90-članskega Državnega zbora decembra 1992. Razstava opominja tudi na pomembne mejnike v novejši zgodovini nastajanja in razvoja slovenske države, kot so izvedba plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, desetdnevna vojna, članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah in uvedba evra.

V preddverju velike dvorane stoji skulptura Pretepajoča se dečka, delo akademskega kiparja Franceta Kralja (1895-1960) iz leta 1942.

Preddverje velike dvorane je namenjeno sprejemom, protokolarnim srečanjem, zaprisegam sodnikov, izjavam za javnost in drugim dogodkom.

Stene hodnika v prvem nadstropju ob vhodu v veliki salon krasijo portreti predsednikov Državnega zbora.

Leta 1991 so skupščinsko stavbo z več prehodi povezali s sosednjo klasicistično stavbo na Tomšičevi ulici, ki je bila zgrajena leta 1879 kot Kranjska hranilnica, prva bančna ustanova na Slovenskem. Kasneje je stavbo prevzela banska uprava, ki je stavbo nadzidala, pred II. svetovno vojno pa Banovska hranilnica. Po vojni je bil v prostorih stavbe sedež Centralnega komiteja ZKS. Danes je stavba del parlamentarnega poslopja, v njej so sedeži poslanskih skupin, prostori služb Državnega zbora in mala ter velika dvorana, ki sta spremenjeni v TV studia. Hodnika v prvem nadstropju od leta 2010 bogati fotografska razstava Prelomnica trenutka.

 

 

 

Več:
Grabar, N. (2012): Arhitektura parlamenta po načrtih Vinka Glanza. (PDF 10 MB)

NAJAVA OGLEDA
Ogled je potrebno predhodno najaviti.

Služba za odnose z javnostmi
soba 81/Š, telefon: 478 9788, e-naslov: obiski@dz-rs.si

Notranjost parlamentarnega poslopja krasijo dela priznanih slovenskih umetnikov.

Preberite esej o portalu (PDF 4,6 MB) (iz knjige Poslanke Državnega zbora: uradno in osebno od prvega do sedmega mandata (1992–2017) (PDF 12,5 MB)).

Obe stavbi, na Tomšičevi 5 in na Šubičevi 4, sta bili 29. 9. 1993 z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju Ljubljana center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašeni za arhitekturni spomenik (Uradni list RS 60/93), freska pa je v skladu s 3. odstavkom 9. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine  (Uradni list RS št. 16/08) del tega spomenika in sodi pod isto evidenčno številko.

Že pred obiskom se lahko virtualno sprehodite po poslopju Državnega zbora.