Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava s slovenskim grbom v levem zgornjem delu. Barve zastave se vrstijo po navedenem vrstnem redu, vsaka barva zavzema tretjino širine zastave. Grb z eno polovico sega v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje.

Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, to je bil čas narodnega preporoda. Njene barve izhajajo iz grba dežele Kranjske. Te barve je kot kranjske priznal avstrijski cesar Ferdinand I. že leta 1836, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo.

Slovenija je v čas samostojnosti že vstopila z novimi simboli, ki odražajo njeno nacionalno identiteto.

Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina, ko je sprejela amandma k ustavi iz leta 1974, ter z njo tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo.

Pravilno izobešanje zastave Republike Slovenije:
Zastavo izobešamo na drog po krajši stranici. Barve si od zgoraj navzdol sledijo po vrstnem redu bela, modra, rdeča. Grb je, gledano od spredaj, v levem zgornjem delu zastave. 
Ob žalovanju izobešene zastave spustimo na polovico droga.

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren (1800–1849). Skupščina Republike Slovenije je himno sprejela 29. marca 1990, torej že pred slovensko osamosvojitvijo (prvič pa je bila kot himna zapeta v tedanji skupščini 27. septembra 1989). Besedilo vsebinsko presega slovenski nacionalni okvir in tako simbolično poudarja miroljubnost in odprtost v svet. Melodija himne je delo skladatelja Stanka Premrla (1880–1965), ki je Zdravljico kot zborovsko skladbo uglasbil že leta 1905, a naj bi bila prvič zapeta šele leta 1917.

Prisluhnite slovenski himni.
Zvočni zapis (mp3) Izvajalec: Policijski orkester
Notni zapis (Uradni list RS, št. 67/1994)

Več o sprejemanju himne v obdobju od leta 1972 do 2011.

Himna kot simbol naroda (članek Nataše Cigoj Krstulović)
Evropska komisija Zdravljici podelila Znak evropske dediščine
Himna Republike Slovenije Zdravljica je 31. marca 2020 s strani Evropske komisije dobila Znak evropske dediščine (European Heritage Label) in postala eden od simbolov vrednot, idej, zgodovine Evrope.

Prejemnike naziva je izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice Evropske unije.

Več na povezavi.

V Sloveniji se zastava Evropske unije izobeša izključno skupaj z zastavo Republike Slovenije. Tudi himna Evropske unije se v Republiki Sloveniji vedno igra s himno Republike Slovenije. Kateri simbol lahko v posameznih primerih zavzema prvo oziroma častno mesto, je odvisno od protokolarnih okoliščin, ki jih natančneje predvideva Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Zastava Evropske unije je sestavljena iz kroga 12 zvezd na modri podlagi, število pa pomeni popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom članic EU. 

Himna Evropske unije je zaključni del 9. simfonije nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna pod imenom Oda radosti (An die Freude). V Sloveniji se igra ob sprejemih z vojaškimi častmi ob uradnih obiskih predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega parlamenta, ob uradnih slovesnostih ob praznovanju Dneva Evrope, lahko pa tudi ob drugih pomembnih prireditvah, povezanih z Evropsko unijo. 

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi ureja uporabo državnih simbolov.

Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji pa uporabo simbolov EU.