O Državnem zboru   Umetnost   Zgodovina slovenskega parlamentarizma
Zgodovina slovenskega parlamentarizma

Razstava predstavlja razvoj slovenskega parlamentarizma, in sicer od ustoličevanja kneza v karantanski kneževini pa do prvih demokratičnih volitev v trodomno skupščino Republike Slovenije aprila 1990, sprejetja demokratične ustave neodvisne Republike Slovenije v letu 1991 in konstituiranja 90-članskega Državnega zbora (december 1992).

Slovenija v luči parlamentarnega izročila

Preddverje velike dvorane Državnega zbora bogati freska Slavka Pengova (1908-1966) iz leta 1958, ki slikovito prikazuje uporniški vidik slovenske zgodovine od naselitve do obdobja po II. svetovni vojni. Postavitev stalne razstave Zgodovina slovenskega parlamentarizma je tako njena dopolnitev in njeno nadaljevanje ter hkrati udejanjenje dolgoletne pobude za predstavitev novejše slovenske zgodovine.

 

Zgodovina slovenskega parlamentarizma

 

Na osmih razstavnih panojih je predstavljen razvoj slovenskega parlamentarizma, in sicer od ustoličevanja knezov v karantanski kneževini pa do prvih demokratičnih volitev v trodomno Skupščino Republike Slovenije aprila 1990, sprejetja demokratične ustave neodvisne Republike Slovenije v letu 1991 in konstituiranja 90-članskega Državnega zbora (december 1992).

Razstava ob tem opominja tudi na druge pomembne mejnike v novejši zgodovini nastajanja in razvoja slovenske države (izvedba plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, desetdnevna vojna, članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah, uvedba evra in drugi). 

Njen vsebinski del sta zasnovala dr. Jožko Šavli (1943-2011), in sicer predstavitev do leta 1848, ter dr. Janko Prunk, predstavitev od leta 1848 dalje. 

 

Zgodovina slovenskega parlamentarizma

 

Odprtje razstave je bilo 6. 1. 2008 v okviru dogodkov ob obeležitvi 15. obletnice Državnega zbora.

Kronološki potek dogodkov sledi najprej od leve proti sredini, osrednji prostor razstave predstavljata slovenski grb in slovenska himna, novejši dogodki osamosvajanja pa si sledijo od desne proti sredini. S tem je poudarjena misel, da sta slovenska državna samostojnost in njena parlamentarna demokracija rezultat ne le zadnjih osamosvojitvenih naporov, ampak tudi daleč v narodovi zgodovini zakoreninjenega čuta za parlamentarno odločanje. 

Ob razstavi je izšla tudi knjižica Slovenija v luči parlamentarnega izročila, ki vsebinsko povzema razstavo, za obdobje po letu 1848 pa dr. Prunk podaja še nekatera dodatna pojasnila.

 

Zgodovina slovenskega parlamentarizma

 

 

 

OBVEŠČAMO VAS, DA OGLEDI PARLAMENTA DO NADALJNJEGA NISO MOGOČI

Služba za odnose z javnostmi
e-naslov: obiski@dz-rs.si

NAJAVA OGLEDOV

Razstave si individualni obiskovalci lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo svoj prihod napovedati Službi za odnose z javnostmi.

Ogledi so mogoči ob delavnikih, v uradnem času od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov v preddverju velike dvorane.

Ob vstopu je potrebno opraviti varnostni pregled.

Fotografiranje je mogoče.

Parkiranje pred Državnim zborom ni mogoče.

Dostopnost.

Že pred obiskom se lahko virtualno sprehodite po poslopju Državnega zbora.

Slovenija v luči parlamentarnega izročila (PDF 1,1 MB) ang (PDF 1,1 MB)