Mozaiki so delo Jožeta Ciuhe, Ive Šubica, Ivana Seljaka – Čopiča in Marija Preglja.

Mozaika v vhodnem vestibulu

Skozi portalna vhodna vrata Državnega zbora, izdelana iz hrastovine, stopimo v predvežni prostor, kjer sta recepcija in enota za varovanje. Položne stopnice vodijo v vestibul, večji prehodni prostor, ki je pregrajen z vrati in počiva na šestih izžlebljenih slopih. Slopi in stene preddverja so obložene z belokranjskim marmorjem. V stene sta vloženi dve mozaični abstraktni kompoziciji.

Leva (gledano od vhoda) se imenuje Kompozicija (avtor sam ji pravi tudi Sončno mesto) in je bila izdelana po načrtu slikarja Jožeta Ciuhe (1924-2015), desna pa se imenuje Pokrajina in je nastala po slikarskem načrtu Ive Šubica (1922-1989). Oba mozaika v velikosti 272 x 833 cm je leta 1960 izdelal Italijan Alfio Tambosso (1914-1992).

Pri obeh mozaikih, ki sta postavljena na višino med 155 cm in 270 cm, je bil za izdelavo uporabljen enak material: več kot 90 % je apnenca iz reke Save, ki je bil stolčen na kocke velikosti od 0,8 do 1 cm2.

Kompozicija ali Sončno mesto, Jože Ciuha (1924-2015), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1960.

Pokrajina, Ive Šubic (1922-1989), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1960.

Mozaika na podestu med drugim in tretjim nadstropjem

Na podestu med drugim in tretjim nadstropjem pa na obeh stopniščih najdemo mozaika s figuralnimi motivi, ki sta nastala že leta 1958. Na desnem stopnišču je mozaik Dražgoška bitka Ivana Seljaka – Čopiča (1927-1990), na levem pa mozaik Ljubljana 1941–1945 Marija Preglja (1913-1967), za ta mozaik se uporablja tudi ime Ljubljana v borbi.

Oba mozaika, dvignjena od tal 70 cm in sta velika 305 x 480 cm, sta narejena na enak način – izdelal ju je mojster iz delavnice bratov Tambosso v italijanskem Vidmu. Uporabljene kocke so različnih velikosti od 0.5 do 1,2 cm2. Uporabljeno je domače temnejše naravno kamenje, vmes pa je zelo malo steklastih mas.

Slikar Marij Pregelj je svoj ekspresivni in duhovno razgibani mozaik razdelil na tri figuralne skupine. V sredini stoji krepka ženska postava, ki v desnici drži kladivo, v levici pa srp (Partija). Okrog nje so se strnili tisti, ki so se odločili za boj – čeprav se v ozadju dvigujejo proti nebu mračne vislice. Desna skupina prikazuje ljubljanske prebivalce, ki so tedaj živeli med španskimi jezdeci in žico, izpostavljeni nasilju okupatorja. Vsi se v globokem upanju ozirajo proti ženski postavi. Na levi pa je v ospredju upodobljena klečeča mučeniška žena – Ljubljana, privezana z žico na zid. Pred njo leže žrtve. V ozadju je partizanska vojska, ki podira okupatorski blok – Ljubljana bo vsak hip osvobojena.

Ljubljana 1941–1945 ali Ljubljana v borbi, Marij Pregel (1913-1967), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1958.

Snov za mozaik Bičkova skala je vzeta iz partizanske bitke pri Dražgošah pozimi leta 1942. Na skali je upodobljena skupina partizanov v ostrem boju z Nemci. Dva borca sta hudo ranjena in omahujeta v smrt. Spodaj je pogled na vas, ki jo požiga okupator. Seljakov mozaik je barvno izredno pretehtan, umirjen in deluje monumentalno. 

Bičkova skala, Ivan Seljak – Čopič (1927-1990), izdelal Alfio Tambosso (1914-1992), 1958.

Arhitekt Vinko Glanz (1902-1977) je poslopje slovenskega parlamenta okrasil s slovenskim kamnom: obloge, tlaki, vratni okvirji, okenske police, stopnice, stebri in pročelje. Gre za veličastno kamnoseško delo, saj so mojstri večino dela opravili ročno.

Besedilo je povzeto in prirejeno po Kunc, M., Furlan, S. (1997): Kamnite obloge v slovenskem parlamentu.

Oglejte si oddajo Slovenski parlament – galerija kamna iz cikla U3nek, avtorice Darje Mihalič in režiserja Primoža Meška iz Izobraževalnega programa TV SLO (dolžina: 6 min. 54 s.):
http://4d.rtvslo.si/arhiv/u3nek/1745233

Pročelje
Vznožje poslopja gradi kraški apnenec iz Koprive. Isti kamen s pravokotnimi venci tudi loči vsa štiri nadstropja. Nizi oken so med seboj navpično ločeni s kraškim rudistnim apnencem iz Vrhovelj. Zelena polja med stebrički so iz pohorskega čizlakita. Vrhnji rob stavbe, ki je iz kamnitih plošč, zaključujejo masivne kape iz apnenca iz Koprive.

Vhodno preddverje
Vhodno preddverje vsebuje tlak, ki ga v pravokotnih pasovih gradijo granodiorit in čizlakit s Pohorja, apnenec iz Koprive in rdeči apnenec iz Hotavelj. Stopnice so iz granodiorita, stene pa iz rumenkastega apnenca iz Adlešičev. Vhoda v stranska prostora so iz apnenca iz Podpeči. Šest visokih stebrov je iz sivega hotaveljskega apnenca. Različne kamnine (tako po barvi kot masivnosti) je arhitekt premišljeno združil v elegantno kompozicijo.

Hodniki
Ob hoji po hodnikih se oko ustavlja ob nepopisno zanimivih vzorcih, ki jih je narava ustvarila v kamnu. Delo narave je še vedno sveže in ne bo nikoli zastarelo.

Pritličje
V pritličju so stene obložene s temnim podpeškim apnencem (najdemo dve vrsti: sivega, z rumenimi in belimi stiloliti ter školjčnega, z množico fosilnih ostankov litiotid). Tlak je iz sivega hotaveljskega apnenca.

Prvo in drugo nadstropje
Prvo nadstropje krasijo obloge iz rdečega hotaveljskega apnenca, drugo pa sivi in rožnati hotaveljski apnenec. Tlak v prvem nadstropju je iz sivega apnenca iz Podzemlja v Beli krajini, v drugem nadstropju pa iz kraške apnenčaste breče sive barve iz Rubije na Krasu. V obeh nadstropjih je približno 15 cm nad tlemi uporabljen ozek pas črnega apnenca iz Drenovega Griča.

Tretje nadstropje
Stene tretjega nadstropje so obložene s ploščami iz kalcitne sige iz Gorjanskega na Krasu (Jama v kamnolomu na Miršcah). Tej kamnini daje toplino sveža medena barva in zanimiva, plastovita tekstura, ki spominja na les. Svetloba povzroča svetlikanje posameznih kalcitnih kristalov. Tlak je iz čvrstega kraškega apnenca iz vasi Kopriva.

Glavni stopnišči
Tlak na glavnih stopniščih je iz čizlakita z granodioritno obrobo. Stopnice so iz masivnega granodiorita, izdelane iz enega kosa. Stene so od spodnje do vrhnje etaže obložene s sivo rožnatim hotaveljčanom.

Stranski stopnišči
Stranska stopnišča so obložena s tremi vrstami apnenca. Stene so iz rudistnega apnenca iz vasi Vrhovlje na Krasu. Stopnice so obložene s ploščami črnega apnenca iz vasi Kazlje na Krasu z množico fosilnih ostankov školjk. Nastopne ploskve in tlaki podestov so iz apnenca iz Koprive na Krasu.