Poslanstvo Državnega zbora

Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg te funkcije opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema Ustavo Republike Slovenije, sprejema in nadzira državni proračun in je ustvarjalec ter nosilec legitimnosti.

 

Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v državi, ki:
– sprejema ustavne zakone o spremembi Ustave Republike Slovenije,
– sprejema zakone, avtentične razlage zakonov in uradna prečiščena besedila zakonov,
– sprejema odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe,
– sprejema poslovnik Državnega zbora,
– sprejema državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna,
– ratificira mednarodne pogodbe,
– razpisuje referendume: referendume o spremembi ustave, zakonodajne referendume, posvetovalne referendume, referendume o ustanovitvi občin, referendume o mednarodnih povezavah,
– obravnava zadeve Evropske unije. 

Državni zbor v okviru volilne funkcije voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v Državnem zboru, Vladi, Ustavnem sodišču in v skladu z ustavo in zakoni v drugih institucijah. Državni zbor voli in imenuje:
– predsednika in podpredsednike Državnega zbora,
– generalnega sekretarja Državnega zbora,
– predsednike in podpredsednike delovnih teles Državnega zbora,
– predsednika Vlade in ministre,
– sodnike Ustavnega sodišča in druge sodnike,
– varuha človekovih pravic,
– pet članov Sodnega sveta,
– guvernerja Banke Slovenije,
– člane Računskega sodišča,
– druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon. 

Poslovnik Državnega zbora glede volitev in imenovanj funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu voli ali imenuje Državni zbor, splošno določa, da se opravijo po določbah poslovnika, če zakon ne določa drugače. 
Glede razrešitve funkcionarjev, ki jih Državni zbor voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, pa poslovnik splošno določa, da se to opravi po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za razrešitev določen drugačen postopek.
 

V okviru nadzorne funkcije Državnega zbora sodijo:
– zastavljanje poslanskih vprašanj oziroma podaja pobud predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade,
– parlamentarna preiskava,
– odločanje o zaupnici in nezaupnici Vladi,
– odločanje o obtožbi predsednika republike, predsednika Vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem,
– interpelacija o delu Vlade ali posameznega ministra.

Državni zbor opravlja tudi vrsto drugih zadev, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik in drugi akti Državnega zbora. Med najpomembnejšimi so:
– odločanje o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil,
– potrjevanje mandatov poslancev,
– odločanje o imuniteti poslancev, sodnikov Ustavnega sodišča in sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovega namestnika.

Pristojnosti Državnega zbora so opredeljene v IV. poglavju Ustave Republike Slovenije.

Državni zbor sprejema zakone, po Ustavi Republike Slovenije pa predlog zakona lahko vložijo Vlada, vsak poslanec, 5 tisoč volivcev in Državni svet.

Ustava določa, da Državni zbor voli predsednika Vlade s tajnim glasovanjem. Volitve opravi na predlog predsednika republike. Predsednik Vlade je izvoljen, če v Državnem zboru dobi večino glasov vseh poslancev, kar pomeni, da na glasovanju dobi najmanj 46 glasov. Če kandidat v prvem krogu volitev ne dobi potrebne večine glasov, Ustava v 111. členu opredeljuje nadaljnji postopek.

Postopki za izvajanje zakonodajne, volilne in nadzorne funkcije so opredeljeni v poslovniku Državnega zbora.