Delovanje Državnega zbora

Poslanke in poslanci Državnega zbora so pri opravljanju svojega dela vezani na Ustavo, zakone in Poslovnik Državnega zbora. Poslanci odločajo z javnim glasovanjem, če ustava, zakoni ali poslovnik Državnega zbora izjemoma ne določajo, da je glasovanje tajno. Najpomembnejša oblika dela so redne in izredne seje Državnega zbora, ki potekajo v skladu z natančno določenimi poslovniškimi pravili. Poslanke in poslanci odločitve praviloma sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev (ti. relativna navadna večina), razen če ni z ustavo ali z zakonom določena zahtevnejša večina. Za nekatere odločitve je potrebna večina glasov vseh poslancev (ti. absolutna navadna večina), dve tretjini glasov navzočih poslancev (ti. relativna kvalificirana večina) ali dve tretjini glasov vseh poslancev (ti. absolutna kvalificirana večina). Na delo poslancev in Državnega zbora lahko prek različnih mehanizmov vplivajo tudi državljani, za uveljavljanje odločitev Državnega zbora pa so pomembna tudi razmerja Državnega zbora z drugimi državnimi institucijami. Za kakovostno delovanje poslancev so pomembne tudi strokovne in druge službe Državnega zbora.

Pravne podlage

Temeljna pravna podlaga za delo poslank in poslancev ter Državnega zbora kot zakonodajnega organa so Ustava Republike Slovenije, Zakon o Državnem zboru in drugi zakoni ter Poslovnik Državnega zbora.

Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana tudi pravu Evropske unije, ki ga sicer sestavljajo primarna in sekundarna zakonodaja, mednarodni sporazumi ter sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje. Pravo EU je avtonomno pravo, saj svoje veljavnosti ne črpa iz morebitne poznejše odobritve nacionalnih organov držav članic, temveč se opira na zakonodajne pristojnosti institucij in organov EU. Velja načelo primarnosti prava EU, kar pomeni, da pravila, sprejeta na ravni Unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic.
 

 

Državni zbor je na podlagi Ustave Republike Slovenije začel delovati po drugih demokratičnih volitvah leta 1992. Prvi državni zbor se je konstituiral na seji 23. decembra 1992, ko je potrdil poslanske mandate ter izvolil predsednika in dva podpredsednika Državnega zbora, kasneje pa še tretjega podpredsednika. Naslednje konstitutivne seje so bile po rednih državnozborskih volitvah v letih 1996, 2000, 2004, 2008 in po predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011, 2014 in 2018.  

Državni zbor trenutno deluje v osmem mandatu. Volitve so bile 3. junija 2018, izvoljeni poslanke in poslanci pa so se na konstitutivni seji sestali 22. 6. 2020.

 

Mandati Državnega zbora se označujejo z rimskimi številkami. Ta oznaka se uporablja predvsem pri  evidentiranju posameznega akta, ki je vložen v Državni zbor (npr. ob vložitvi predloga zakona), pri čemer se poleg zaporedne številke zadeve doda tudi rimska številka, ki označuje mandat, v katerem je bila zadeva vložena. Npr. Predlog zakona o državnem zboru, EPA 715-VIII.

 

Državni zbor zaseda na rednih in izrednih sejah.

Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj Državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem ter v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.

Izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko predsednik Državnega zbora skliče tudi na predlog Vlade ali po sklepu Kolegija predsednika Državnega zbora, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje, in sicer če:
– se predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku,
– je odločitev Državnega zbora vezana na rok, ki je določen z ustavo, z zakonom, s Poslovnikom Državnega zbora ali s pogodbami, na katerih temelji Evropska unija,
– gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imuniteto poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve, povezane z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– gre za odločitve iz 92. člena Ustave, tj. o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja in s tem povezanimi nujnimi ukrepi in njihovo odpravo ter ko gre za odločitve o uporabi obrambnih sil.

Za vsako sejo predsednik Državnega zbora po posvetovanju v Kolegiju predsednika, v skladu s terminskim programom dela zbora in s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje, pripravi predlog dnevnega reda seje. Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo, in praviloma tudi ne o tistih zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo Državnega zbora.

Poslanci so se dolžni udeleževati sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih člani so, ter sodelovati pri delu in odločanju v Državnem zboru ter v njegovih delovnih telesih. Udeležujejo se jih tudi predsednik Vlade in ministri v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo Ustava, zakon in poslovnik Državnega zbora. Na seje lahko predsednik Državnega zbora povabi tudi druge osebe.

Seje Državnega zbora so javne, razen če se obravnava gradivo, ki vsebuje  tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Poleg tega lahko Državni zbor v določenih primerih sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti. V takem primeru Državni zbor določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji ali na delu seje, ki je zaprt za javnost.


 
 

V obdobju rednih zasedanj ima Državni zbor redne seje praviloma vsak zadnji teden v mesecu. Zapisane so v programu dela Državnega zbora za posamezno koledarsko leto. Program dela sprejme Kolegij predsednika Državnega zbora.

 

Delo Državnega zbora je urejeno s poslovnikom Državnega zbora, ki mdr. določa tudi način konstituiranja Državnega zbora, njegovo organizacijo, postopke za sprejetje aktov, delo Državnega zbora na daljavo, razmerja Državnega zbora do drugih državnih organov, mednarodno in drugo sodelovanje, delo Državnega zbora v vojnem ali izrednem stanju in drugo.

Seji Državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki določi predsednik Državnega zbora. Po določitvi dnevnega reda ima predlagatelj vsake točke dnevnega reda možnost za dopolnilno obrazložitev oziroma je to obrazložitev dolžan podati, če tako sklene Državni zbor. Nato dobijo besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik Vlade, predstavniki poslanskih skupin in poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Kolegij predsednika že pred sejo določi čas trajanja seje Državnega zbora, čas obravnavanje posameznih točk dnevnega reda ter čas trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje.

Predsedujoči zagotavlja, da govorniki med svojimi nastopi niso moteni in da na kakšen drug način ni ovirano delo seje. Za kršitev reda sme izreči opomin, odvzeti besedo ali izreči ukrep odstranitve s seje ali z dela seje. Če s temi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo lahko prekine.

Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za odločanje zahtevana dvotretjinska večina vseh poslancev, veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev. Državni zbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z Ustavo, z zakonom ali s poslovnikom Državnega zbora določena drugačna (npr. dvotretjinska) večina.

Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem, v določenih primerih (npr. pri nekaterih volitvah, imenovanjih in razrešitvah) pa odloča s tajnim glasovanjem.

Javno glasovanje v Državnem zboru poteka z uporabo glasovalne naprave, Za vsak zakon ali akt, o katerem glasujejo poslanci, so (tudi na spletnem mestu Državnega zbora) dostopni poimenski izidi glasovanj. Kadar se odločitve sprejemajo s tajnim glasovanjem, poslanci uporabijo glasovnice, ki jih oddajo v glasovalno skrinjico.

Poslovnik Državnega zbora natančno opredeljuje roke za sklic seje in posredovanje gradiva poslancem ter drugim naslovljencem, pri čemer so glede rokov možna odstopanja v primeru, če je sklicana izredna seja.

 

Če se poslanec seje ne more udeležiti, mora o odsotnosti in o razlogih zanjo obvestiti predsednika Državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa

Potek seje podrobneje ureja Poslovnik Državnega zbora

 

Seje Državnega zbora (in praviloma tudi seje delovnih teles) je mogoče spremljati v neposrednem TV prenosu.

Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za odločanje zahtevana dvotretjinska večina vseh poslancev, veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev. Državni zbor sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s poslovnikom Državnega zbora določena drugačna (npr. dvotretjinska) večina.

Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem, v določenih primerih (npr. pri nekaterih volitvah, imenovanjih in razrešitvah) pa odloča s tajnim glasovanjem.

Javno glasovanje v Državnem zboru poteka z uporabo glasovalne naprave, Za vsak zakon ali akt, o katerem glasujejo poslanci, so (tudi na spletnem mestu Državnega zbora) dostopni poimenski izidi glasovanj. Kadar se odločitve sprejemajo s tajnim glasovanjem, poslanci uporabijo glasovnice, ki jih oddajo v glasovalno skrinjico.

O delu na seji Državnega zbora in delovnih teles se vodijo dobesedni zapisi. 
 

Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.

 

 

 

 

Naloga služb Državnega zbora je zagotavljanje najboljših možnih pogojev za delo poslancev in Državnega zbora, pri čemer gre za opravljanje visoko strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog na različnih vsebinskih področjih dela Državnega zbora in operativno-tehničnih nalog, potrebnih za izvajanje podpore delu poslancev in zaposlenih ter skrbi za ohranjanje in vzdrževanje sicer spomeniško zaščitenega poslopja, v katerem deluje Državni zbor. Naloga služb je tudi objektivno, osredotočeno in hitro komuniciranje z zunanjim in notranjim okoljem. 


Službe Državnega zbora vodi generalni sekretar Državnega zbora, ki ga na predlog Kolegija predsednika imenuje Državni zbor za mandatno obdobje Državnega zbora. Generalni sekretar je predstojnik v razmerju do javnih uslužbencev ter je pristojen za organizacijo in usklajevanje dela služb državnega zbora, skrbi za razvoj organizacije in dela ter opravlja druga dela in naloge v skladu z zakonom, poslovnikom in drugimi predpisi. Za svoje delo je odgovoren Državnemu zboru.

Delo služb Državnega zbora vodi generalni sekretar. 

 

Za vsako sejo zbora, delovnih teles in pododborov ter kolegija predsednika Državnega zbora pristojne službe oblikujejo zvočni zapis in njegov prepis, ki je javnosti dostopen kot zapis seje (v pregledu). 

Prepis zvočnega zapisa plenarnega zasedanja Državnega zbora je za javnost dosegljiv približno pol ure po izgovorjenem na seji zbora in se sproti dopolnjuje. Pristojne službe nato oblikujejo zapis seje, ki vsebuje preverjeno besedilo, urejeno v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Tako oblikovano besedilo na spletu zamenja zapis seje (v pregledu).

Na spletnem portalu so dostopni:
− zapisi sej prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije od 8. 5. 1990 do 23. 12. 1992
− zapisi sej Državnega zbora od začetka prvega mandata, to je od 23. 12. 1992, dalje (Od prvega do konca četrtega mandata, to do 15. 10. 2008, je v sejnih mapah objavljen digitaliziran Sejni zapis celotne seje, ki vsebuje poleg zapisa govorjene besede tudi vsebino (kazalo seje) ter seznam govornikov. Da bi zagotovili hiter dostop do preverjenega zapisa ter povečali odprtost parlamenta, objavljamo do začetka petega mandata preverjen zapis vsakega posameznega sejnega dne. Zapis celotne seje pa od 25. 5. 2010 Državni zbor izdaja v e-publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora, ISSN 2385-9490. Od šestega mandata dalje, to je od 16. 12. 2011, je poleg zapisa seje posameznega dne zasedanja plenuma na portalu dostopna tudi e-publikacija, ki vsebuje preverjen zapis celotne seje, dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo in seznam govornikov. E-publikacije so na portalu dostopne tudi na povezavi Sejni zapisi Državnega zbora.)
− zapisi sej (v pregledu) Kolegija predsednika Državnega zbora od 27. 10. 2000 dalje
− zapisi sej (v pregledu) delovnih teles od 28. 11. 1996 dalje (Postopoma se dodajajo in objavljajo tudi dobesedni zapisi prvega mandata.)

Za natipkani prepis ene minute govorjene besede je potrebnih (odvisno od posameznega govorca) približno pet minut.

 

Pogovorno se za »zapis seje« še vedno zasledi raba besede »magnetogram«.

 

 

Na spletnem portalu so mdr. dostopna tudi poslanska vprašanja in pobude od 28. 11. 1996 dalje. Za prvi mandat so poslanska vprašanje in pobude objavljena v spletnem arhivu Poročevalca.

 

 

Na podlagi Ustave Republike Slovenije ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo državljani izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. 

Med Državnim zborom kot nosilcem zakonodajne veje oblasti in državljani je vzpostavljeno razmerje, ki državljanom omogoča, da na različne načine spremljajo delo Državnega zbora in nanj vplivajo. Poleg neposrednih volitev in načela javnosti delovanja Državnega zbora to med drugim omogočajo: 
- pravica do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena, 
- ljudska iniciativa za vložitev predloga za spremembe ustave ali zakona,
- možnost zahtevati zakonodajni referendum ter
- glasovanje na referendumu (o spremembi Ustave, o uveljavitvi zakona, o mednarodnih povezavah ter o vprašanjih iz pristojnosti Državnega zbora, pri čemer gre v tem primeru za (neobvezujoč) posvetovalni referendum).

Prav stiku z državljankami in državljani, volivkami in volivci je namenjeno tudi z delo poslank in poslancev v volilnih enotah, in sicer v posebej organiziranih poslanskih pisarnah oziroma na druge načine. 

Poslancem, poslanskim skupinam ali delovnemu telesu Državnega zbora lahko posredujete sporočilo na kontaktnem obrazcu oziroma neposredno na naslov Državnega zbora:
 

Državni zbor 
Šubičeva ulica 4
SI-1102 Ljubljana
Elektronska pošta: gp@dz-rs.si

Več o pravni naravi poslovnika.

Pomemben, čeprav neformalen pravni vir postaja tudi parlamentarna praksa, ki se oblikuje – a tudi spreminja – tekom mandatnih obdobij, s čimer predvsem prek namenske, zgodovinske in jezikovne razlage dopolnjuje poslovniške določbe. 

Kaj pomeni EPA? Gre za kratico termina »evidenca parlamentarnega akta«, s katero se z namenom lažjega in hitrejšega spremljanja dokumentov označi gradiva, ki so predložena v odločanje Državnemu zboru. Oznaka je sestavljena iz zaporedne številke gradiva in rimske številke mandata.