Spoštovane državljanke in državljani,
v teh dneh sem lahko osebno priča pozitivnim spremembam, ki jih je prinesla obeležitev 3. decembra, mednarodnega dneva invalidov, za ozaveščanje širše javnosti o invalidih, kot pomembnih gradnikih naše skupnosti. Z mnogimi posamezniki in invalidskimi organizacijami se srečujemo ob različnih priložnostih in vedno z veseljem izrazim podporo njihovim prizadevanjem.
Tudi vrata Državnega zbora, kot prostora dialoga politike in širše javnosti, so invalidskim organizacijam in posameznikom vedno odprta, da nas lahko seznanijo z njihovimi pogledi na posamezna vprašanja. Drug od drugega se lahko marsikaj naučimo in tako sledimo pomembnemu načelu 'nič o invalidih brez invalidov'.
Cilj je opolnomočenje invalida kot posameznika za neodvisno življenje, da bo lahko ustvarjal in prispeval k naši skupnosti. Naše spoštovanje jim izkazujemo ne le zato, ker je njihova pot do cilja pogosto bolj strma in napor večji. Zaslužijo si ga, ker so ljudje, ki imajo svobodo lastne odločitve. Želim si, da prepoznamo njihov potencial in jim s kančkom večje pozornosti in potrpežljivosti pomagamo pri premagovanju izzivov v življenju.
Poznamo izjemne zgodbe posameznikov, ljudi z neizmerno voljo, ki nas navdihujejo. Vse večkrat se zgodi, da smo celo mi tisti, ki jih moremo dohitevati in to me navdaja z velikim upanjem. Upanjem, ki ga tudi poslanke in poslanci potrebujemo pri našem vsakdanjem delu, da skupaj storimo še več, da se bodo invalidi počutili enakopraven in enakovreden del skupnosti.
Prav je, da invalidom kot skupini izkazujemo potrebno pozornost, hkrati pa opozarjamo tudi na njihovo edinstvenost in spoštujemo različnost.
Vse dobro ob mednarodnem dnevu invalidov.
