Mednarodna konferenca Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje
Datum objave: 04.06.2016
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva Državni zbor, Ministrstvo za zunanje zadeve in visoka predstavnica za nasledstvo v Državnem zbora organizirajo mednarodno konferenco.
V uvodnem nagovoru sta svoje videnje osrednje teme mednarodne konference predstavila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za finance ter predsednik Koordinacijskega odbora za nasledstvo dr. Dušan Mramor. Glavni govorec je bil avstrijski diplomat dr. Wolfgang Petritsch, nekdanji visoki predstavnik Organizacije združenih narodov za Bosno in Hercegovino ter posebni pooblaščenec Evropske unije za Kosovo.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je med drugim dejal:
"Sporazum o vprašanjih nasledstva ni bil pomemben samo zato, ker so se z njim določile vse obveznosti in pravice držav pogodbenic, ampak tudi zato, ker je simbolično končal desetletje krvavih vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Zgodovina nam je vsem še predobro poznana. Balkanska katastrofa, ki se je zgodila med letoma 1991 in 2001, je bila najbolj krvava epizoda oboroženih spopadov na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Še hujše je bilo dejstvo, da so v njej sodelovale države ter njihovi državljani in državljanke, ki so poprej živeli drug z drugim v sožitju in prijateljskem duhu. Dotedanja prijatelja sta tako postala sovražnika, ki sta drug v drugega zrla prek puškine cevi, dotedanja soseda in prijatelja nista več zmogla niti nekoč vsakdanjega in samoumevnega pozdrava. Nekdanje federativno bratstvo in enotnost so žal zamenjali hudodelstva proti človečnosti, vojni zločini, genocid ter druge kršitve človekovih pravic. Vojne, ki so se razplamtele na Balkanskem polotoku, so zato med narode, ki so poprej živeli v relativni slogi, vnesle nezaupanje in strah, ki še danes, petnajst let po koncu teh krvavih dni, nista popolnoma izginila. Žal ob tem izražam svojo bojazen, da bo za ponovno vzpostavitev zaupanja ter za odpravo tega strahu najverjetneje treba čakati še kakšno generacijo ali dve; predvsem pa bo, da bi ponovno vzpostavili ustrezno zaupanje, potrebno aktivno politično prizadevanje predstavnikov in predstavnic vseh držav, ki so nastale iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije."
Preberite govor v celoti.
***
Na konferenci domači in tuji strokovnjaki razpravljajo o zgodovinskih, pravnih in aktualnih političnih vidikih Sporazuma, njegovem izvajanju ter rezultatih, uresničenih na podlagi njegovih določil.
V okviru mednarodne konference je v Državnem zboru na ogled razstava Zgodbe iz zapuščine (Slovenija in nasledstvo po Jugoslaviji), ki jo je pripravil Arhiv Republike Slovenije v sodelovanju z RTV Slovenija in Diplomatskim arhivom Ministrstva za zunanje zadeve (več o razstavi).
***
PROGRAM KONFERENCE
Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let pozneje
program (PDF 435 KB)
9.00 Registracija
9.30–10.00 Otvoritev dogodka
· dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
· dr. Dušan Mramor, minister za finance Republike Slovenije
moderator dogodka:
· dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
10.00–10.30 Glavni nagovor
· dr. Wolfgang Petritsch, veleposlanik, nekdanji visoki predstavnik OZN za Bosno in Hercegovino ter
predsednik Komisije za nasledstvo nekdanje SFRJ
10.30–11.20 Politični pomen sporazuma s poudarkom na regionalnem sodelovanju
govorniki:
· dr. Ana Polak Petrič, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo
· prof. Erik Jurgens, nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope
· David Burger, namestnik veleposlanika Združenih držav Amerike v Sloveniji
razprava
11.20–11.45 Odmor
11.45–12.45 Urejanje nasledstva po SFRJ z vidika mednarodnega prava
govorniki:
· dr. Christian Tomuschat, predsednik Sodišča za spravo in arbitražo OVSE
· dr. Mirjam Škrk, nekdanja sodnica Ustavnega sodišča Republike Slovenije
· dr. Helmut Tichy, veleposlanik, vodja sektorja za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Avstrije
· dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije
razprava
12.50–13.45 Uresničevanje sporazuma – Kaj je Slovenija pridobila iz zapuščine SFRJ
govorniki:
· mag. Stanislav Vidovič, veleposlanik, generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije
· dr. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije
· dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije
· Roman Anžič, poveljnik 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske
razprava
13.45 Zaključni nagovor
dr. Ana Polak Petrič, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo
13.55 Ogled razstave Zgodbe iz zapuščine
Konferenca je odprta za javnost.
***
Naslednice razpadle SFRJ Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija (danes Srbija) so 29. junija 2001 v palači Hofburg na Dunaju podpisale Sporazum o vprašanjih nasledstva. Politični pomen Sporazuma je nesporen, saj potrjuje razpad SFRJ in priznava enakost petih držav naslednic. Sporazum je edini multilateralni pravni akt sklenjen med vsemi državami naslednicami, ki ureja nerešena vsebinska in pravna vprašanja, povezana z razpadom Jugoslavije, ki ga nekateri imenujejo celo mirovni sporazum. Rešitev, ki so jih države naslednice dosegle v Sporazumu ne gre jemati zlahka oz. kot nekaj samoumevnega, saj je bila pot do soglasja težavna. Za ratifikacijo Sporazuma v petih državah podpisnicah so bila potrebna dodatna tri leta in Sporazum je v veljavi od junija 2004.
"Seveda odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o deviznih vlogah odpira tudi mnoga druga vprašanja, a ravnanje Slovenije sočasno postavlja zgled, kako morajo ravnati države, ki želijo spoštovati človekove pravice, graditi dobre medsebojne odnose ter odprta vprašanja reševati v skupno korist."
dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora
"Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu ni čas samo za proslavljanje te obeležitve, temveč tudi za pregled doseženega in, še bolj pomembno, da države naslednice zavihamo rokave in bolj dosledno in učinkovito pristopimo k reševanju nasledstvenih vprašanj."
dr. Ana Polak Petrič, Visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo
"Tudi pogled v zgodovino kaže, da 15 let reševanja nasledstvenih vprašanj ni pretirano dolga doba. Zato bi v tem času težko upravičeno pričakovali razrešitev vseh vprašanj. Seveda bi bilo možno narediti in doseči več, za kar pa mora obstajati skupna volja in spoznanje, da je ureditev vprašanj iz preteklosti dobra naložba v trdnost prihodnjih prijateljskih in gospodarskih odnosov med državami, ki so bile nekoč del skupne države."
dr. Dušan Mramor, minister za finance
|
