Pogoji za delo novinarjev
  • novinarstvo, novinarji, mediji, delo novinarjev, pogoji za delo

Številka: 040-03/09-24/2

Na podlagi tretjega odstavka 102. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije Državni zbor zagotavlja naslednje

 

POGOJE ZA DELO PREDSTAVNIKOV MEDIJEV V DRŽAVNEM ZBORU

 

Uvod

Državni zbor opravlja svoje delo javno in pregledno ter zagotavlja pogoje za čim bolj neposreden pretok informacij ter za hitro in odprto obveščanje javnosti.

Za zagotavljanje javnosti dela in pogojev za delo predstavnikov medijev so v Državnem zboru zadolženi Služba za odnose z javnostmi, predstavnik za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Državnega zbora in predstavniki za odnose z javnostmi poslanskih skupin.

Novinarji svoja vprašanja (razen tistih, ki se nanašajo na poslanske skupine ali posamezne poslance in poslanke) posredujejo Službi za odnose z javnostmi (soj@dz-rs.si). Tudi zaposleni v Državnem zboru, ki neposredno prejmejo novinarsko vprašanje, le-tega posredujejo Službi za odnose z javnostmi.

1. AKREDITACIJE

Predstavnikom medijev, ki poročajo o delu Državnega zbora, so vstop v prostore Državnega zbora, spremljanje dela Državnega zbora in delo v prostorih Državnega zbora omogočeni na podlagi akreditacij.

1.1 Pridobitev akreditacije

Predstavnik medija lahko pridobi letno ali dnevno akreditacijo. Služba za odnose z javnostmi izda letne akreditacije za obdobje enega leta, dnevne pa za en dan.

Obrazec za akreditacijo, ki ga predpiše Služba za odnose z javnostmi, je dostopen na spletnem portalu Državnega zbora.

Letno akreditacijsko kartico prejme predstavnik medija v recepciji ob vsakokratnem vstopu v Državni zbor, pri odhodu iz stavbe pa jo je dolžan vrniti v recepcijo.

Dnevno akreditacijsko kartico prejme predstavnik medija neposredno v recepciji, če izpolnjen obrazec za dnevno akreditacijo posreduje Službi za odnose z javnostmi pred prihodom v Državni zbor. V nasprotnem primeru mora predstavnik medija ob 1. vstopu v Državni zbor najprej opraviti akreditacijski postopek v Službi za odnose z javnostmi, ob naslednjem vstopu pa na recepciji izpolni akreditacijski obrazec in pridobi akreditacijsko kartico. Pri odhodu iz stavbe jo je predstavnik medija prav tako dolžan vrniti v recepcijo.

Identifikacijska kartica akreditiranih novinarjev ni prenosljiva. Po vstopu v zgradbo Državnega zbora jo mora predstavnik medija ves čas nositi na vidnem mestu.

1.2 Potek akreditacije

Predstavnik medija, ki mu poteče letna akreditacija, je dva tedna pred tem obveščen po elektronski pošti na naslov, ki ga je navedel ob akreditaciji. Letno akreditacijo lahko predstavnik medija obnovi elektronsko.    

Predstavnik medija, ki preneha poročati za medij, za katerega je akreditiran, ali predstavnik medija, ki zamenja medij, za katerega poroča, je zaradi ažurnosti podatkov o akreditacijah Državnega zbora dolžan spremembo takoj sporočiti Službi za odnose z javnostmi, ki vodi seznam izdanih akreditacij. Ob zamenjavi medija je treba na podlagi izpolnjenega akreditacijskega obrazca pridobiti novo akreditacijo.  

1.3 Odvzem akreditacije

Če predstavnik medija krši določbe Pravil o hišnem redu v Državnem zboru in/ali Pogojev za delo predstavnikov medijev v Državnem zboru, ga vodja Službe za odnose z javnostmi najprej ustno in pisno opozori ter o tem pisno obvesti generalnega sekretarja in uredništvo, za katero predstavnik medija dela. Če se kršitve ponovijo, vodja Službe za odnose z javnostmi akreditacijo začasno odvzame in o tem pisno obvesti novinarja, uredništvo in generalnega sekretarja. Akreditacija se lahko odvzame za obdobje do enega meseca, nato pa ima predstavnik medija možnost vstopa v Državni zbor na osnovi dnevne akreditacije. Če predstavnik medija v treh mesecih po odvzemu akreditacije ne ponovi kršitve, se mu lahko omogoči ponovna pridobitev letne akreditacije v skladu z akreditacijskim postopkom.

2. PROSTORI DRŽAVNEGA ZBORA

2.1 Vstop

Predstavniki medijev vstopajo v poslopje Državnega zbora s Šubičeve ulice. Ob vstopu so se dolžni evidentirati v recepciji in opraviti varnostni pregled. Odvečne predmete in oblačila odložijo v garderobi v preddverju male dvorane. Snemalno opremo (kamere, luči ipd.) lahko odložijo tudi v novinarski sobi in v prostorih Službe za odnose z javnostmi.

Akreditirani predstavniki medijev so v rednem delovnem času Državnega zbora praviloma lahko navzoči v stavbi od 8. do 17. ure. Ko v Državnem zboru potekajo različne uradne dejavnosti (seje, posveti, novinarske konference ali drugi javni dogodki), imajo predstavniki medijev možnost uporabljati prostore in opremo še dve uri po koncu dejavnosti, če so te končane do 21. ure, in eno uro, če so aktivnosti končane kasneje. Izven delovnega časa je vstop dovoljen le na osnovi povabila.

Med 15. julijem in 1. septembrom ter 20. decembrom in 10. januarjem, ko v skladu s 6. členom Poslovnika Državnega zbora ni rednih letnih zasedanj (t. i. parlamentarne počitnice), lahko predstavniki medijev v Državni zbor vstopajo samo, ob dogodkih, ki so v parlamentarnem poslopju napovedani, ali na povabilo. V tem obdobju sta, razen v času napovedanih dogodkov, novinarska in radijska soba zaprti.

2.2 Prostori za delo predstavnikov medijev

Prostori za delo predstavnikov medijev so:
· novinarska in radijska soba,  
· novinarsko središče,
· prostori Službe za odnose z javnostmi,
· preddverje velike dvorane,
· preddverje male dvorane,
· preddverje dvoran na Tomšičevi ulici,
· preddverje balkona.

Predstavniki medijev ne smejo motiti protokolarnih dogodkov, ogledov in drugih aktivnosti, ki potekajo v preddverjih dvoran in balkona, ter so dožni upoštevati navodila služb Državnega zbora.    

V restavracijo in bife na Tomšičevi ulici ni dovoljen vnos radijske, televizijske in fotografske opreme ter zvočno ali video snemanje in fotografiranje (ne glede na tehnično sredstvo).

2.3 Prostori poslancev ter strokovnih služb

Zainteresirani mediji se morajo za vstop, snemanje, izjave, intervjuje in fotografiranje v prostorih, ki niso namenjeni poročanju o delu Državnega zbora, vnaprej dogovoriti s Kabinetom predsednika Državnega zbora, poslanskimi skupinami, poslanci ali Službo za odnose z javnostmi.

2.4 Snemanje, fotografiranje in zadrževanje predstavnikov medijev v prostorih Državnega zbora

Snemanje, fotografiranje in zadrževanje predstavnikov medijev po hodnikih Državnega zbora, pred prostori poslanskih skupin, prostori poslancev, prostori služb Državnega zbora ni dovoljeno. Izjemoma je snemanje, ob soglasju predstavnikov strokovnih služb poslanskih skupin, dovoljeno le pred vrati poslanskih skupin, pri čemer gibanje poslancev iz drugih poslanskih skupin oziroma drugih oseb ne sme biti ovirano.

Snemanje, fotografiranje in zadrževanje predstavnikov medijev pred sobami, kjer potekajo seje ali delovni razgovori, zaprti za javnost, ni dovoljeno. Izjema je fototermin pred začetkom seje in snemanje prihodov poslancev ter vabljenih na sejo oziroma na delovni razgovor, če je fototermin vnaprej dogovorjen oziroma napovedan.

Nobeno prikrito zvočno ali slikovno snemanje ni dovoljeno. Poslancev, uslužbencev in obiskovalcev Državnega zbora ni dovoljeno zvočno in slikovno snemati ter fotografirati brez njihove privolitve. Privolitev je lahko tudi tiha, kadar snemana oseba ve ali vidi, da je snemana oziroma fotografirana, a temu ne nasprotuje. Na tiho privolitev se ni mogoče sklicevati, če snemana ali fotografirana oseba ne more ugotoviti, da je snemana ali fotografirana, in zato ne more izraziti svojega nestrinjanja, na primer zato, ker novinar, fotograf oziroma snemalec ni jasno pokazal, da jo snema oziroma je svoj namen celo prikril.

3 ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO INFORMACIJ IN POGOJEV ZA DELO MEDIJEV

Javnost dela Državnega zbora in njegovih delovnih teles ter pogoji za delo predstavnikov medijev se zagotavljajo s pravico do neposrednega spremljanja sej Državnega zbora in delovnih teles, in sicer s prisotnostjo na sejah in z možnostjo spremljanja sej Državnega zbora prek neposrednih prenosov, z informacijami na spletnem portalu (www.dz-rs.si), z novinarskimi konferencami, z izjavami za javnost, s sporočili za javnost, z gradivi itd. Dostop do informacij je zagotovljen za vse medije pod enakimi pogoji.

Predstavnikom medijev so na voljo naslednje oblike dostopa do informacij o delu Državnega zbora.

3.1 Spremljanje sej

Sejo Državnega zbora lahko predstavniki medijev spremljajo z balkona velike dvorane Državnega zbora. Seje delovnih teles, ki so odprte za javnost, lahko predstavniki medijev do zasedbe prostih mest spremljajo v sejnih sobah (sedijo na zanje določenem prostoru, za sejno mizo pa le izjemoma). V času spremljanja seje predstavniki medijev ne smejo motiti poteka seje.

Če v sejni sobi zmanjka prostora za predstavnike medijev, imajo pri zasedbi prostora prednost predstavniki televizijskih hiš. Ostali novinarji lahko sejo spremljajo prek radijskega in televizijskega sprejemnika v novinarski in radijski sobi, v preddverju velike dvorane Državnega zbora ter iz prostorov, ki jih določi Služba za odnose z javnostmi. Seje je mogoče spremljati tudi prek spletnega prenosa, ki ga zagotavlja Radiotelevizija Slovenija.

Neposredne prenose oziroma produkcijo sej Državnega zbora, sej delovnih teles in drugih dogodkov zagotavlja Radiotelevizija Slovenija v skladu s svojo uredniško politiko.

3. 2 Fototermini in snemanje

Fotografiranje in snemanje izven uradnega fototermina ni dovoljeno.

Fotoreporterji in televizijski snemalci imajo v času seje Državnega zbora prvih petnajst (15) minut na začetku vsakodnevnega zasedanja v veliki dvorani in na balkonu velike dvorane Državnega zbora zagotovljen fototermin. Prvi dan rednega zasedanja Državnega zbora je tri (3) minute pred napovedanim začetkom seje in do dejanskega začetka seje dovoljeno fotografirati oziroma snemati iz središča velike dvorane Državnega zbora, sicer pa je za fotografiranje oziroma snemanje določen prostor za zadnjo vrsto poslanskih sedežev.

Na sejah delovnih teles, ki so odprte za javnost, je fotografiranje in snemanje dovoljeno ves čas trajanja seje.

Na slavnostni seji, žalni seji in drugih izjemnih dogodkih v veliki dvorani Državnega zbora praviloma ni fototermina, pač pa so fotoreporterji in snemalci lahko ves čas v dvorani. Ob teh dogodkih ni fototermina na balkonu velike dvorane, razen če ga posebej ne organizira Služba za odnose z javnostmi. Ob slavnostnih in drugih posebnih sejah Državnega zbora snemalci in fotoreporterji v veliko dvorano praviloma vstopajo in izstopajo skozi desna vrata oziroma upoštevajo navodila sodelavcev Službe za odnose z javnostmi.

Za nekatere posebne dogodke (zaprisege, nagovori ipd.) se lahko izjemoma določijo dodatni fototermini. Fotografije vseh dogodkov so v originalni velikosti objavljene na spletnem portalu Državnega zbora in se ob navedbi vira (Foto: avtor fotografije/Državni zbor) lahko prosto naložijo in uporabijo ob poročanju o dogodkih v Državnem zboru.

Na drugih javnih dogodkih, ki poleg sej potekajo v veliki dvorani Državnega zbora (javne predstavitve mnenj, predavanja, prireditve, posveti, otroški parlament ipd.), so lahko fotoreporterji in snemalci ves čas v dvorani, fotografiranje in snemanje pa je dovoljeno tudi z balkona. Če tovrstnih dogodkov ne prenaša Radiotelevizija Slovenija, je dovoljena tudi uporaba stativa.

V veliki dvorani Državnega zbora in v obeh dvoranah na Tomšičevi ulici se sme za snemanje oziroma fotografiranje uporabljati le teleskopsko stojalo (monopod). Vnos dodatnih luči ni dovoljen.

Naslanjanje kamer in fotoaparatov na poslanske sedeže in mize ni dovoljeno.

V dvoranah na Tomšičevi ulici ni dovoljen vstop v notranji del omizja, kjer so nameščene gibljive vodene kamere.

Bližnje fotografiranje oziroma snemanje (close-up) dokumentov ali zaslonov elektronskih naprav ni dovoljeno.

O fototerminih na protokolarnih dogodkih predstavnike medijev sproti obvešča Služba za odnose z javnostmi, ki ob dogodku usmerja fotografe in snemalce.

Predstavniki medijev Službi za odnose z javnostmi pošljejo pisno prošnjo za snemanje t. i. nemih kadrov ali za snemanje prispevkov oziroma neposredno poročanje iz prostorov Državnega zbora.

Fotografski in televizijski posnetki iz Državnega zbora se lahko uporabijo le za poročanje o delu Državnega zbora, ne pa v komercialne namene (uporaba posnetkov za oglaševalske, promocijske, prodajne namene ipd).

3.3 Izjave za javnost

Služba za odnose z javnostmi, predstavnik za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Državnega zbora oziroma predstavniki za odnose z javnostmi pri poslanskih skupinah pravočasno obvestijo predstavnike medijev o morebitni izjavi za javnost po dogodku, ki je bil zaprt za javnost.

Če so seje zaprte za javnost, Služba za odnose z javnostmi praviloma organizira izjave za javnost, kjer odgovorna oseba (predsednik Državnega zbora, podpredsedniki Državnega zbora ali predsedniki delovnih teles) poroča predstavnikom medijev. Izjave se ne dajejo na hodnikih Državnega zbora, temveč v prostorih, ki so temu namenjeni.

Izjave za javnost se v zgradbi Državnega zbora praviloma organizirajo v:
· novinarskem središču,
· preddverju velike dvorane Državnega zbora,
· preddverju balkona ali
· preddverju dvoran na Tomšičevi ulici.

Snemanje izjav na frekvencah UHF CH 43 (647.000 MHz–654.000 MHz) ni dovoljeno.

3.4 Napovedi dogodkov in sporočila za javnost

Redna aktivnost Službe za odnose z javnostmi in predstavnika za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Državnega zbora je obveščanje o dogodkih in poročanje o delu Državnega zbora v obliki sporočil za javnost. Napovedi dogodkov in sporočila za javnost se nanašajo na aktivnosti, ki potekajo v Državnem zboru, in na tiste v tujini, ki se jih udeležujejo predstavniki Državnega zbora. Služba za odnose z javnostmi pripravi gradivo in ga po elektronski pošti posreduje medijem oziroma ga objavi na spletnem portalu.

Novinar lahko ob vlogi za pridobitev akreditacije poda tudi svoj interes za prejemanje informacij o delu Državnega zbora, ki jih posreduje Služba za odnose z javnostmi. Vsak predstavnik medija, četudi ni akreditiran, ima pravico zahtevati, da se ga uvrsti v ustrezen seznam prejemnikov sporočil po elektronski pošti.

3.5 RSS

Predstavniki medijev in zainteresirane javnosti se na spletnem portalu Državnega zbora sami naročijo na prejemanje sporočil RSS za področja, ki jih pokrivajo.

3.6 Organizacija intervjujev

Služba za odnose z javnostmi je pristojna za organiziranje izjav in intervjujev podpredsednikov Državnega zbora, generalnega sekretarja, predsednikov delovnih teles, vodij delegacij, odgovornih uslužbencev Državnega zbora in gostov v Državnem zboru. Predstavnik za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Državnega zbora pa je pristojen za organiziranje izjav in intervjujev predsednika Državnega zbora. Za organizacijo izjav in intervjujev ostalih poslancev so pristojni predstavniki za odnose z javnostmi poslanskih skupin.

3.7 Zagotavljanje pogojev za delo predstavnikov tujih medijev

Služba za odnose z javnostmi zagotavlja vse potrebne pogoje za delo predstavnikov tujih medijev, ki so jim v Državnem zboru na voljo enaki pogoji kot predstavnikom domačih medijev.

4 PREDSTAVNIKI MEDIJEV


Državni zbor od predstavnikov medijev pričakuje, da bodo pri svojem delu upoštevali določbe Pravil o hišnem redu v Državnem zboru in določbe teh Pogojev za delo predstavnikov medijev v Državnem zboru.

Državni zbor tudi pričakuje, da predstavniki medijev:
· spoštujejo ugled in vlogo ustanove, zasebnost in osebno integriteto poslancev, obiskovalcev in zaposlenih v Državnem zboru,
· spoštujejo dogovor o zadržanju morebitnih predhodnih pisnih sporočil za medije (embargo), ki jih prejmejo od uradne osebe, do dogovorjenega časa oziroma do "govorjene besede",
· se vpišejo na seznam prisotnih na sejah delovnih teles ali na drugih javnih dogodkih ter na novinarskih konferencah, če je vpis ponujen,
· se pri postavljanju vprašanj na novinarskih konferencah in izjavah za javnost predstavijo in navedejo ime medija, za katerega delajo,
· se v veliki dvorani Državnega zbora ne gibljejo med poslanskimi klopmi,
· opreme v novinarski sobi ne uporabljajo v zasebne namene,
· so primerno oblečeni.

Predstavniki medijev naj ob opravljanju svojega dela upoštevajo tudi:
· navodila voljenih in imenovanih funkcionarjev ter drugih pooblaščenih predstavnikov Državnega zbora (glede delovnih sestankov na podlagi določb Poslovnika Državnega zbora o omejitvah oziroma izključitvi javnosti),
· navodila, ki jih prejmejo od pristojnih oseb Službe za odnose z javnostmi, Kabineta predsednika Državnega zbora oziroma vodstva Državnega zbora,
· navodila enote za varovanje Državnega zbora.

5. POSLANSKE SKUPINE/POSLANCI

Poslanske skupine, poslanci oziroma uslužbenci v poslanskih skupinah pri komuniciranju s predstavniki medijev delujejo samostojno: samostojno pripravljajo in posredujejo pisna sporočila za javnost, organizirajo izjave za medije in novinarske konference predstavnikov poslanskih skupin ter obveščajo medije o dogajanju v poslanski skupini.

Poleg Pogojev za delo predstavnikov medijev v Državnem zboru poslanske skupine upoštevajo tudi svoja interna pravila oziroma dogovore poslanskih skupin.

Poslanske skupine posredujejo v vednost vabila na novinarske konference in izjave za medije po elektronski pošti tudi Službi za odnose z javnostmi.

Delovni prostori Državnega zbora, kjer so prostori poslanskih skupin, so predstavnikom medijev dostopni le na podlagi vabila ali vnaprejšnjega osebnega dogovora s poslancem ali s predstavnikom poslanske skupine.

V prostorih poslanskih skupin in poslancev je mogoče fotografirati in snemati izjave oziroma intervjuje le po predhodnem dogovoru s predstavniki poslanskih skupin ali s posameznim poslancem.

Predstavniki poslanskih skupin samostojno obveščajo recepcijo in enoto za varovanje Državnega zbora o medijskih aktivnostih poslanskih skupin in skrbijo za red na hodnikih pred prostori poslanskih skupin.

6 USLUŽBENCI DRŽAVNEGA ZBORA

Uslužbenci Državnega zbora, ki niso zaposleni v poslanskih skupinah, dajejo izjave za javnost le s soglasjem generalnega sekretarja in z vednostjo Službe za odnose z javnostmi. Prav tako so uslužbenci Državnega zbora dolžni vsako formalno prejeto oziroma pisno novinarsko vprašanje in zahtevek za izjavo posredovati Službi za odnose z javnostmi. Generalni sekretar določi, kdo bo informacijo pripravil in jo posredoval javnosti.

 

V tem dokumentu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

Z dnem, ko začnejo veljati ti pogoji, prenehajo veljati Pogoji za delo predstavnikov medijev v državnem zboru (št. 040-03/09-24/1 z dne 05. 05. 2009).

Ti pogoji veljajo od dneva objave na elektronski oglasni deski ter na spletni strani Državnega zbora.

Ljubljana, 20. 12. 2016

Uršula Zore Tavčar, generalna sekretarka

 

Državni zbor je za nemoteno in učinkovito delo novinarjev sprejel Pogoje za delo predstavnikov medijev. Ti urejajo zagotavljanje dostopa do informacij, izjave za javnost in novinarske konference, opredeljujejo prostore za delo novinarjev in možnosti snemanja in fotografiranja v Državnem zboru, predpisujejo način izdajanja akreditacij, urejajo samostojno delovanje poslanskih skupin v odnosu do medijev ter komuniciranje uslužbencev Državnega zbora s predstavniki medijev. Pogoji temeljijo na spoštovanju načela javnosti dela in na zagotavljanju dostopnosti do informacij za vse medije pod enakimi pogoji.