DZ - Javna predstavitev mnenj o Energetskem konceptu Slovenije

Javna predstavitev mnenj o Energetskem konceptu Slovenije

Datum objave: 9. 1. 2015


TV prenos

Na podlagi 41., 46. in 47. člena Poslovnika Državnega zbora ter na podlagi odločitve, sprejete na 2. seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor 5. 11. 2014, Odbor organizira

javno predstavitev mnenj o Energetskem konceptu Slovenije,

ki bo v sredo, 21. 1. 2015, ob 9. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4.

Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti za pripravo bodočega Energetskega koncepta Slovenije in za njegovo kasnejšo obravnavo na matičnem delovnem telesu.

***

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore predvsem na naslednja vprašanja:

1. V kateri fazi je nastajanje Energetskega koncepta Slovenije (EKS) in katere vsebinske in časovne okvire si je pri tem postavilo pristojno ministrstvo?

2. Kdaj bo objavljena dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb, ki bi jo Vlada morala sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi Energetskega zakona (EZ-1), to je v juniju 2014?

3. Kako namerava Vlada udejanjiti določilo EZ-1, da imajo ukrepi za doseganje prihrankov energije prednost pred gradnjo novih zmogljivosti, ob enakih specifičnih stroških in ohranjanju obstoječe zanesljivosti energetskega sistema?

4. Kakšna je trenutna vizija pripravljavcev EKS do leta 2030 in do leta 2050?

5. Kako bi lahko gospodarske družbe povečale energetsko učinkovitost in s tem zmanjšale proizvodne stroške?

6. Kako bo EKS usklajen s podnebnimi politikami?

7. Kakšne usmeritve za strategijo EKS predlagajo nevladne organizacije?

8. Kolikšen je potencial povečanja energetske učinkovitosti in kako bi slednje vplivalo na gospodarsko aktivnost in zaposlenost?

9. Kako nadomestiti fosilne energente z lokalnimi obnovljivimi viri in kakšen vpliv bo imela nadomestitev na gospodarsko aktivnost in zaposlitev?

10. Ali bi bilo mogoče z lokalnimi obnovljivimi viri do leta 2050 doseči cilja nizkoogljične družbe in energetske samooskrbe Slovenije?

11. Kakšni so kratkoročni in dolgoročni vplivi električne mobilnosti na okolje in na proizvodne kapacitete?

12. Kakšne potrebe po novih izdelkih in storitvah poraja prehod v nizkoogljično družbo in kako bo vplival na gospodarsko aktivnost in zaposlenost?

13. Ali naj imajo investicije v zanesljivost oskrbe prednost pred gradnjo prenosnih kapacitet?

14. S kakšnimi ukrepi preprečiti vse bolj razširjeno energetsko revščino?

15. Kakšni bodo instrumenti za realizacijo načrtov iz EKS, ki bodo gotovo vključevali tudi pametna omrežja, predvsem tudi v luči današnje ranljivosti elektrodistribucijskih in prenosnega omrežja ter ob trenutni investicijski politiki?

16. Kako realizirati EKS v investicijskem delu, če ne bo ustrezneje urejeno umeščanje energetskih objektov v prostor (omejiti čas postopkov umeščanja in natančneje določiti odgovornosti deležnikov postopkov)?

17. Kakšna je vizija trajnostne mobilnosti za področji cestnega in železniškega prometa v okviru EKS?

18. Ali oziroma v kolikšni meri se bo nadaljevala politika vlaganj v drage tehnologije obnovljivih virov energije (OVE), ki se sofinancirajo iz omrežnine za električno energijo (predvsem omrežnine za distribucijo preko okrepitev in širitev omrežij zaradi priključevanja OVE)?

19. Ali bo Slovenija v obdobju do 2050 neto uvoznik/izvoznik električne energije ali tranzitna (prenosna) povezava med področji EU, kar narekuje gradnjo prenosnih poti?

20. Kako bo EKS podpiral oziroma vključeval strategijo Pametne specializacije?

21. Ali bodo že v fazo priprave oziroma snovanja EKS ustrezno vključeni tudi vsi deležniki, vključno z elektrogospodarskimi podjetji?

22. Ali se bo spremenilo sedanje razmerje vlaganj in podpor, ko je za subvencije za OVE namenjeno več sredstev kot za celotne investicije v elektrodistribucijsko in prenosno omrežje?

23. Kateri ukrepi so predvideni za odpravo nesorazmerij na trgu električne energije, ki so posledica spodbud v OVE?

24. Na kakšen način je predvideno zagotavljanje zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema in razpoložljivosti proizvodnih virov, zlasti ob upoštevanju razmer na trgu električne energije, ki ne omogočajo rentabilnega delovanja sistemskih virov, niti investicij vanje?

25. Kateri ukrepi so predvideni za spodbujanje energetske učinkovitosti na strani porabe in proizvodnje energije (zlasti spodbujanje sočasne proizvodnje toplote in elektrike v industriji in daljinskem ogrevanju)?

26. Ali bo EKS upošteval tudi prizadevanja, ki gredo v smeri povezovanja prenosnih omrežij znotraj EU in vzpostavitvi t.i. energetske unije?

27. Kako bo EKS usklajen s strategijami gospodarskega razvoja oziroma kako bo vplival na sprejem predvidenih ukrepov za konkurenčnost gospodarstva?

28. Ali so v sklopu EKS predvideni ukrepi za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij s področja učinkovitejše rabe in pretvorbe energije?

29. Ali EKS predvideva združitev dveh energetskih stebrov?

30. Kako bo država zagotovila družbeno odgovornost vseh energetskih podjetij pri povračilu okoljske škode ter enakopravni vključenosti lokalnih skupnosti pri tem?

* * *

Želeli bi, da udeleženke in udeleženci, ki bodo na javni predstavitvi mnenj aktivno sodelovali, svoje prispevke predložijo tudi v pisni obliki. Pisne prispevke lahko posredujete na naslov: Državni zbor, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, Šubičeva 4, Ljubljana, po telefaksu na številko: 01 478 9845 oziroma na elektronski naslov: gp@dz-rs.si, ali jih predložite na sami javni predstavitvi mnenj.

Udeleženke in udeležence, ki bodo na javni predstavitvi mnenj aktivno sodelovali, prosimo, da na prijavnici k razpravi, ki jo bodo prejeli pred začetkom razprave, navedejo, o katerih vprašanjih bodo razpravljali, ter svojo ustno predstavitev omejijo na največ 7 minut (čas bomo ustrezno prilagodili številu udeležencev).

Igor Zorčič, predsednik

Vabljeni:
– predlagatelj javne predstavitve mnenj - poslanska skupina Združene levice, vodja Luka Mesec
– poslanke in poslanci Državnega zbora
– Državni svet
– Vlada
– Ministrstvo za infrastrukturo
– Ministrstvo za okolje in prostor
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo
– Gospodarska zbornica Slovenije
– Obrtna zbornica Slovenije
– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
– Inženirska zbornica Slovenije
– ELES, d.o.o.
– SODO, d.o.o.
– Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o.
– Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.
– Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.
– Soške elektrarne Nova Gorica, d.o.o.
– Hidroelektrarne na spodnji Savi, d.o.o.
– Srednjesavske elektrarne, d.o.o.
– Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o.
– Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o.
– Termoelektrarna Brestanica, d.o.o.
– Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o.
– Premogovnik Velenje, d.d.
– GEN energija, d.o.o.
– GEN-I, d.o.o.
– Elektro Ljubljana, d.d.
– Elektro energija, d.o.o.
– Elektro Maribor, d.d.
– Energija plus, d.o.o.
– Elektro Celje, d.d.
– Elektro Celje Energija, d.o.o.
– Elektro Gorenjska, d.d.
– Elektro Gorenjska Prodaja, d.o.o.
– Elektro Primorska, d.d.
– E 3, d.o.o.
– Borzen, d.o.o.
– Eko Sklad, Slovenski okoljski javni sklad
– Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) – GIZ
– Petrol, d.d.
– Geoplin, d.o.o.
– Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.
– Javno podjetje Energetika Maribor, d.o.o.
– Plinarna Maribor, d.o.o.
– Plinovodi, d.o.o.
– Gejzir, d.o.o.
– Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o.
– Termo-tehnika, d.o.o., Braslovče
– Skupnost občin Slovenije
– Združenje občin Slovenije
– Združenje mestnih občin Slovenije
– Inštitut Jožef Štefan – center za energetsko učinkovitost
– Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG
– Focus, društvo za sonaraven razvoj
– Greenpeace v Sloveniji
– Kolektor Group, d.o.o.
– Urad za makroekonomske analize in razvoj
– Slovenska akademija znanosti in umetnosti
– Inženirska akademija Slovenije
– Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
– Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
– Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
– Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko
– Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
– Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
– Gozdarski inštitut Slovenije
– Kmetijski inštitut Slovenije
– Elektro inštitut Milan Vidmar
– Inštitut za turbinske stroje
– Zavod za gradbeništvo
– Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana
– GIZ- Zemeljski plin
– ELEA Pomurje, Lokalna energetska agencija za Pomurje, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja
– ENERGAP, Energetska agencija za Podravje, Zavod za trajnostno rabo energije
– GOLEA, Goriška lokalna energetska agencija
– LEAD, Lokalna energetska agencija Dolenjske, Posavja in Bele Krajine
– LEAG, Lokalna energetska agencija Gorenjske
– LEA, Spodnje Posavje
– Dr. Štefan Merkač, referent za trajnostni razvoj in energijo, Kabinet deželnega ministra Rolfa Holuba
– Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko, energetiko in okolje
– Umanotera, Mreža NVO Plan B za Slovenijo
– Zveza strojnih inženirjev Slovenije
– Zveza društev energetikov Slovenije
– Slovensko društvo za daljinsko energetiko
– Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije – ZENS
– Društvo Temno nebo Slovenije
– Evropsko združenje lastnikov malih hidroelektrarn
– Združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija
– Dr. Mihael G. Tomšič, Radomlje
– druga zainteresirana in strokovna javnost

V vednost:
– Kolegiju predsednika Državnega zbora
– Vladi
– Državnemu svetu
– generalni sekretarki Državnega zbora
– poslanskim skupinam
– Zakonodajno-pravni službi
– Službi za odnose z javnostmi