Sklepni dogodek razstave poslikanih panjskih končnic in pokušina medu v Državnem zboru

Datum objave: 20. 5. 2016

Dogodek je bil ob 9. uri v preddverju velike dvorane Državnega zbora

Državni zbor je v tem tednu gostil razstavo poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Osnovne šole Antona Janše, Radovljica. Danes, 20. maja, na rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, je potekal v preddverju velike dvorane slovesen zaključek razstave s pokušino slovenskega medu, ki so se ga udeležili tudi nekateri slovenski čebelarji.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in se zahvalil organizatorjem za odlično pipravljeno razstavo in še posebej za to, da ohranjajo slovensko tradicijo ter jo uspešno prenašajo na mlade. Izrazil je pričakovanje in upanje, da bi bil, najverjetneje v letu 2017, 20. maj razglašen za Svetovni dan čebel, katerega namen je ozavestiti svetovno javnost, da brez čebel tudi človeštvo ne bo preživelo. Predsednik dr. Brglez je poudaril, do bo ta dan tudi posebno priznanje slovenski čebelarski kulturi, ki je del slovenske identitete in za katero upa, da jo bomo znali Slovenci ohraniti.
 
Direktorica Čebelarskega muzeja v Radovljici Verena Štekar Vidic je predstavila zgodovino slovenskega čebelarstva, še posebej modernega čebelarstva, ki ga je zasnoval slovenski akademski slikar in čebelar Anton Janša. Poslikane panjske končnice, ki so najizvirnejši del ljudskega slikarstva na Slovenskem, predstavljajo prizore iz vsakdanjega življenja, lovske in zgodovinske prizore, pa tudi notranje čustvovanje avtorjev končnic in njihov domišljijski svet. "Kulturna dediščina odpira vrata", je poudarila Vidiceva in povedala, da s pričujočo potujočo razstavo, ki so jo toplo sprejeli tudi v številnih evropskih državah, želi Čebelarski muzej opozoriti na pomen čebelarstva in preživetja čebel.

Jelena Horvat, ravnateljica Osnovne šole Antona Janše, je predstavila "pisani" del razstave v Državnem zboru, bogato zbirko, ki so jo v tradicionalnih, pa tudi inovativnih in edinstvenih tehnikah (akril, lesorez, bakrorez, mozaik, strip...) ustvarili otroci iz Radovljice, zibelke modernega čebelastva, pa tudi iz drugih gorenjskih osnovnih šol in šol s prilagojenim programom na šestnajstih likovnih delavnicah. Zbirka odraža otroško ustvarjalnost in domišljijo ter pomeni svež pristop k bogati slovenski kulturni dediščini, je menila Horvatova. Poudarila je tudi izobraževalni pomen tovrstnih delavnic, ki jih želijo razširiti na ves slovenski prostor, saj z njimi negujejo ljudsko izročilo, spoštljiv odnos do čebele, do soljudi, do čebelarja in slikarja Antona Janše pa tudi do narave in življenja.  

Zbrane sta pozdravila tudi župan Radovljice Ciril Globočnik in predstavnik gorenjskih čebelarjev.