Odprtje fotografsko-dokumentarne razstave Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taboriščDatum objave: 27. 1. 2014
Predsednik Državnega zbora je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. 1. 2014, odprl razstavo Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Predsednik Državnega zbora Janko Veber je v nagovoru, v preddverju velike dvorane Državnega zbora, med drugim dejal: " ... vprašanje, kaj žene človeka, da sočloveku povzroči toliko gorja, ostaja neodgovorjeno. Kot ostaja nedoumljivo, da je človek sploh zmožen povzročiti toliko trpljenja. Najverjetneje ni razumske razlage za takšna ravnanja - za izprijenost, nehumanost in podivjanost brez primere, predvsem pa za kaj takega ni opravičila. Zato menim, da je nujno, da se zavedamo te nevarne razsežnosti človeškega uma in da to tragično poglavje zgodovine ohranimo v našem spominu in v naši zavesti - ne le zaradi moralne dolžnosti do žrtev in v znak njihovega spoštovanja - temveč predvsem v izogib morebitnemu ponavljanju zgodovine". Celoten nagovor si lahko preberete tukaj.
Poleg predsednika Državnega zbora so zbrane nagovorili še direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Oto Luthar in soavtorica razstave Saša Petejan. Na odprtju fotografsko-dokumentarne razstave so bili prisotni tudi nekateri preživeli interniranci, ki so omogočili nastanek razstave.
Direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Oto Luthar je povedaL: "Dovolite, da se najprej zahvalim za povabilo. Čeprav razstava, ki jo gostite ni neposredno rezultat našega dela, se povabljene počutimo tudi mi, kolegice in kolegi ZRC SAZU ter Filozofske fakultete UL, ki sodelujemo na projektu Italijanska fašistična taborišča. Od vsega začetka nam je bila namreč všeč ideja Saše Petejan in Mance Juvan, da se skozi fotografske upodobitve nekaterih taboriščnic in taboriščnikov tematizira eno najbolj prelomnih obdobij slovenske zgodovine prejšnjega stoletja. Kljub odličnemu delu Metke in Borisa Gombača, ki sta pripravila odmevno razstavo Ko je umrl moj oče in nedavno izdala odlično knjigo Trpljenje otrok v vojni. Kljub temu, da je Nevenka Troha prevedla in izdala tudi v Italiji zelo odmevno razpravo italijanskega kolega Carla Spartaca Capogreca Fašistična taborišča. Internacije civilistov v fašistični Italiji (1940-1943) je internacija Slovenk in Slovencev v fašističnih taboriščih še vedno slabo obdelana tema. Razlogov za to je preveč, da bi jih naštevali ob tej priložnosti ni pa odveč poudariti, da prav razstave kot je ta, podobno kot razstava Ko je umrl moj oče na najboljši možni način za opozorijo na posamezne usode zatiranih in na tako to temo približajo širši javnosti. Povrhu vsega pa smo dobili izjemne fotografije ene najboljših slovenskih fotografinj in fotografov. Za konec dovolite, da opozorim na cilje našega projekta, ki se počasi končuje in v okviru katerega smo na podlagi šestdesetih življenjskih intervjujev uspeli rekonstruirati del vsakdanjega življenja v vzporednih in delovnih taboriščih, ter zaporih in internaciji. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je priložnost, da internacijo približno 50.000 Slovenk in Slovencev umestimo med tragedije druge svetovne vojne. Poznavanje fašističnih taborišč je, žal na mednarodni ravni zelo slabo. Zgodovinski dogodki ob koncu druge svetovne vojne in po njej so namreč oblikovali popačeno podobo fašizma, storilci pa so večinoma ostali nekaznovani. Obuditev zgodovinskega spomina na internacijo civilistov v fašističnih taboriščih je zatorej nujno potrebna, saj so Slovenci v njih množično umirali. Točno število umrlih ni znano, zgodovinarji pa ocenjujejo, da je umrlo 4000 otrok, žensk in moških vseh starosti." *** Razstava Zadnji pričevalci – na fotografijah so predstavljeni še redki živeči interniranci, ki so jih v internacijo poslali iz tedanje Ljubljanske pokrajine – je bila javnosti prvič predstavljena septembra 2013 v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Razstava je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva in ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran. Predstavlja poklon žrtvam fašističnih taborišč ter omogoča vpogled v življenjske zgodbe posameznikov, ki pa so hkrati tudi zgodbe vsega človeštva. Avtorice razstave so novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle, skupaj s partnerskimi ustanovami, in sicer Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zavodom APIS. Razstava bo na ogled v preddverju velike dvorane Državnega zbora od 27. januarja do vključno 8. februarja 2014. Ogled je mogoč v okviru delovnega časa Državnega zbora ter ob prijavi v recepciji Državnega zbora. V soboto, 8. februarja 2014, pa bo ogled mogoč v okviru dneva odprtih vrat ob 9., 10. in 11. uri. |