Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ob dnevu slovenskega znakovnega jezika sprejel predstavnika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije

Datum objave: 15. 11. 2021

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je v ponedeljek, 15. novembra 2021, sprejel predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča in Valerijo Škof, ki pri Zvezi deluje na področju razvoja znakovnega jezika. Sprejem je potekal v luči dneva slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra.

Predstavnika Zveze sta se predsedniku Državnega zbora Zorčiču uvodoma zahvalila za podporo pri uspeli pobudi vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS, v nadaljevanju pogovora pa sta predstavila tudi prihodnje korake oziroma težave pri uresničevanje pravic gluhih.

Kot je dejal predsednik Zveze Mladen Veršič, je letošnji dan slovenskega znakovnega jezika še posebej pomemben, saj ga prvič od leta 2014 obeležujemo z vpisom znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS. Sprejem novega 62.a člena v Ustavo RS v Državnem zboru je bil po besedah Veršiča velik in pomemben dogodek za gluhe in naglušne osebe. Veseli so bili velike podpore v parlamentu in dosežka, s katerim je Slovenija postala peta država v Evropi, ki je pravico do uporabe znakovnega jezika vnesla v ustavo. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je ob tem izrazil prepričanje, da zapis pravice do uporabe znakovnega jezika v ustavo ni končni cilj, ampak dober temelj za nadaljnja prizadevanja oseb z okvaro sluha za udejanjanje njihovih pravic. 

Dan znakovnega jezika je po besedah predstavnikov Zveze tudi priložnost, da opozorijo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. Kot je dejala Valerija Škof, razvoj znakovnega jezika poteka zelo počasi. Največja težava se po njenih besedah pojavlja pri izobraževanju, kjer je kot primer izpostavila pomanjkanje kretenj za strokovne izraze. Treba bi bilo razviti večjo bazo kretenj, je pri tem dejal Veršič in dodal, »pravimo, da imamo razvitih približno 21 tisoč kretenj,  kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, v realnosti pa jih je še manj«. Potrebno bi bilo sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika, sta dejala predstavnika Zveze in pri tem dodala, da je v primerjavi z Evropo v Sloveniji izobrazbena raven gluhih med najslabšimi. Veršič je še opozoril, da je treba misliti na mlade, na njihovo pravico do izobrazbe, da bi dobili službo in imeli boljšo prihodnost. 

Predsednik Državnega zbora Zorčič je predstavnika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije spodbudil, naj strnejo svoja opažanja in skušajo identificirati način, kako preko zakonov in podzakonskih aktov rešiti težave. Po Zorčičevem prepričanju je njihov aktiven pristop pri reševanju zaznanih težav najboljše zagotovilo za uspeh, pri tem pa jim bo, kot je še dodal, v okviru svojih pristojnosti z veseljem pomagal še naprej.