I. MANDAT
  • Pretekli mandati
Objavljeno14.12.2020 Posodobljeno07.07.2023

Prvi mandat v samostojni Republiki Sloveniji

Kronologija

Obdobje mandata23.12.199228.11.1996

Kronologija dogodkov za prvo mandatno obdobje 1992-1996

Poslanke in poslanci I. mandata

November 1996

11. 11.
Predsednik Državnega zbora Jožef Školč je še zadnjič sklical sejo Državnega zbora prvega sklica in se poslankam in poslancem zahvalil za sodelovanje.

10. 11.
Po končanem 4-letnem mandatu so bile druge parlamentarne volitve v Državni zbor.

 

September 1996

19. 9.
S spremembo odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma (referendum o »volilnem sistemu«) je Državni zbor določil, da bo referendum 8. decembra 1996.

 

Avgust 1996

7. 8.
Državni zbor je razpisal predhodni zakonodajni referendum o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor – referendum o »volilnem sistemu«. V referendumsko odločanje so bili ponujeni trije modeli: kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema (44 poslancev bi volili po enem in 44 po drugem sistemu), ki ga je predlagal Državni svet; dvokrožni večinski sistem, ki ga je predlagalo več kot 43.000 volivcev, zbiranje podpisov pa je organizirala SDS; in čisti proporcionalni sistem, ki ga je predlagala skupina 30 poslancev oziroma LDS.

3. 8.
Posvet vodstva Državnega zbora z novinarji o izboljšanju pogojev za njihovo delo.

 

Julij 1996

5. 7.
Državni zbor je sprejel rebalans proračuna za leto 1996. Večji del rebalansa je bil namenjen pokritju izgub pokojninske blagajne.

 

Maj 1996

16. 5.
Državni zbor je izglasoval interpelacijo zoper ministra za zunanje zadeve (48 glasov »za« interpelacijo in 26 glasov »proti« interpelaciji). Ker so za interpelacijo glasovali tudi poslanci SKD, je poslanska skupina LDS predlagala prekinitev koalicijske pogodbe med LDS in SKD. Opozicijska SLS je predlagala zamenjavo vlade dr. Janeza Drnovška s tako imenovano »tehnično« ali »strokovno« vlado.

 

April 1996

22. 4.
S spremembami in dopolnitvami poslovnika je Državni zbor podrobneje določil pravila, povezana z udeležbo poslancev na sejah delovnih teles in Državnega zbora ter sankcije za neopravičeno odsotnost, če je seja zbora ali delovnega telesa nesklepčna.

 

Marec 1996

28. 3.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča so vložili poslanke in poslanci Združene liste. Državni zbor o njej do konca mandata ni uspel opraviti razprave in glasovanja.

6. 3.
Poslanec dr. Leo Šešerko poslal predsedniku Državnega zbora Jožefu Školču pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma pod geslom »Zaprimo nuklearko «. Podprl jo je z zakonsko zahtevanimi 200 podpisi volivcev. S pobudo bi poslanec dr. Šešerko rad dosegel začetek zbiranja podpisov za referendum, na katerem bi volivci odločali o zaprtju jedrske elektrarne Krško do konca leta 2006.

 

Februar 1996

28. 2.
Državni zbor je zavrnil predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora. Za razrešitev je glasovalo le 19 poslancev.

1. 2.
Skupina poslancev je vložila zahtevo za razrešitev predsednika Državnega zbora Jožefa Školča in interpelacijo zoper ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja.

 

Januar 1996

31. 1.
Državni zbor je po kolektivnem odstopu ministrov Združene liste ugotovil, da je prenehala funkcija ministru za znanost in tehnologijo, ministrici za delo, družino in socialne zadeve ter ministru za kulturo. S tem dejanjem Združena lista ni bila več sestavni del vladajoče koalicije.

26. 1.
Med samo razpravo Državnega zbora o interpelaciji zoper ministra za gospodarske dejavnosti je predsednik vlade predlagal zboru njegovo razrešitev, minister dr. Maks Tajnika r pa je zbor obvestil, da odstopa s funkcije. S tem je postala razprava o interpelaciji brezpredmetna.

19. 1.
Državni zbor je sprejel proračun za leto 1996.

November 1995

7. 11.
Skupina 11 poslancev je vložila interpelacijo zoper ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Očitali so mu domnevno sporno ravnanje z denarjem, ki ga je država z zakonom namenila za sanacijo TAM Maribor, njegovih soodvisnih družb in ljubljanske Avtomontaže AM-Bus.

 

Oktober 1995

20. 10.
Državni zbor je pričel obravnavati predloga proračuna za leto 1996.

16. 10.
Pred »preiskovalno komisijo JBTZ« je kot priča nastopil Janez Janša in znova sprožil javne debate o vlogi posameznikov v procesu proti četverici, njihovem vedenju, dokazih itd.

 

September 1995

28. 9.
Poslanci so na eno od prihodnjih sej znova preložili zakon Polonce Dobrajc in Zmaga Jelinčiča o začasnem moratoriju na vračanje dela premoženja verskim skupnostim. Cerkev pa je na tiskovni konferenci predstavila predloge, kako naj bi ji država zagotavljala stabilno financiranje.

18. 9.
Pred parlamentarno »preiskovalno komisijo JBTZ« je bil zaslišan predsednik države Milan Kučan. Za Kučanom je komisija zaslišala še nekdanjega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Razprave o procesu proti četverici so zaznamovale ves september.

 

Julij 1995

11. 7.
Na izredni seji je Državni zbor predvsem na pobudo SLS kar štiri dni obravnaval problematiko lastninjenja.

 

Junij 1995

30. 6.
Državni zbor je sprejel proračun za tekoče leto – za leto 1995.

 

Maj 1995

30. 5.
Ker Državni zbor ni izglasoval zavrnitve zakona o začasnem moratoriju na vračanje dela premoženja verskim skupnostim (zlasti cerkvenih gozdov), ki sta ga predlagala poslanca SNS Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič, so poslanci SKD zapustili zasedanje zbora, za njimi pa tudi poslanci SLS, SDSS in SND. Ob nasprotovanju vlade, da bi Državni zbor nadaljeval z obravnavo zakona, ter ob protestih cerkvenih krogov, so poslanci po treh dneh z glasovanjem odločili, da bodo obravnavo zakona začasno preložili.

29. 5.
Vlada je v parlament poslala pobudo za spremembo ustave, s katero bi tujci lahko pridobivali lastninsko pravico na zemljiščih.

26. 5.
Poslanci niso izglasovali interpelacije zoper ministrico za pravosodje Meto Zupančič (25 »za«, »proti« 41).

 

April 1995

5. 4.
Predsednik vlade in finančni minister sta poslancem predstavila državni proračun za leto 1995.

 

Marec 1995

1. 3.
Po odstopu Igorja Bavčarja s funkcije predsednika »preiskovalne komisije JBTZ« je predsedniško mesto prevzel Vitodrag Pukl (SDSS).

 

Januar 1995

19. 1.
Parlament je glasoval o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade dr. Janez Drnovška, ki naj bi po mnenju opozicije med pogajanji z Italijo kršil ustavo in zakone. Poslanci so obtožbo zavrnili s 56 glasovi »proti« in 17 »za«.

Rezultat glasovanja o interpelaciji zoper obrambnega ministra Jelka Kacina je bil v korist ministra s 43 glasovi »proti« in 40 glasovi »za« interpelacijo.

 

 

December 1994

20. 12.
Sprejete so bile spremembe in dopolnitve poslovnika. Z njimi so bili podrobneje opredeljeni: postopek razprave o poslanski pobudi, postopek dodeljevanja imunitete, predhodni sklic, postopek določanja dnevnega reda seje Državnega zbora, preložitve obravnavanja točke dnevnega reda in pravica do ugovarjanja izidu glasovanja. Dodana so bila pravila za ustanovitev poslanske skupine samostojnih poslancev, določeno je bilo, kdaj lahko delovno telo potrjuje sklepe na korespondenčni seji, kaj je kratica aktov in kdo jo določa idr. S spremembo poslovnika sta bili združeni funkciji generalnega sekretarja in sekretarja Državnega zbora v eno funkcijo – generalnega sekretarja Državnega zbora. Ta določba pa se je začela uporabljati šele z novim mandatom.

 

November 1994

29. 11.
Vložena je bila interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo Jelka Kacina.

22. 11.
Poslanci SLS so vložili predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade.

 

September 1994

16. 9.
Po enem neuspelem poskusu je Državni zbor v drugo za predsednika izvolil Jožefa Školča, poslanca LDS.

5. 9.
Mag. Herman Rigelnik je odstopil s funkcije predsednika Državnega zbora.

 

Julij 1994

28. 7.
Državni zbor je imenoval člane preiskovalne komisije JBTZ. Predsednik komisije je postal Igor Bavčar (LDS).

27. 7.
Poslanci so na izredni, za javnost zaprti seji, z ustavnim zakonom ustanovili dve novi banki, novo ljubljansko in mariborsko banko, na kateri je bilo preneseno premoženje Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor.

19. 7.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnarju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu (na kratko imenovana »preiskovalna komisija JBTZ «).

Istega dne je Državni zbor sprejel tudi ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije pravosodnemu ministru Mihi Kozincu (odstopil je zaradi zagovarjanja dvomljive upravičenosti ugodnih stanovanjskih posojil za funkcionarje po obrestni meri R+3 %). Na to funkcijo je imenoval Meto Zupančič.

 

Junij 1994

1. 6.
Državni zbor je obiskal predsednik Republike Avstrije Thomas Klestil, ki je tudi nagovoril poslance.

 

Maj 1994

26. 5.
Državni zbor je imenoval preiskovalno komisijo za preiskavo politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republike za razkroj gospodarskega sistema Iskre. Predsednik komisije je postal Benjamin Henigman (SKD).

24. 5.
Državni zbor je s 50 glasovi »proti« in 14 »za« zavrnil interpelacijo zoper ministra za finance mag. Mitja Gasparija.

 

April 1994

26. 4.
Državni zbor je sprejel odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin in s tem začel postopek uresničevanja ustavne določbe o pravici do lokalne samouprave.

 

Marec 1994

30. 3.
Skupina 16 poslancev opozicije je v proceduro vložila interpelacijo o delu ministra za finance mag. Mitje Gasparija. Očitali so mu izdajo državnih poroštev za kredite, ki so jih najemali posamezni privatni podjetniki.

29. 3.
Na izredni seji je Državni zbor po dolgotrajni razpravi razrešil Janeza Janšo s funkcije obrambnega ministra. Predlog za razrešitev je Državnemu zboru posredoval predsednik vlade in jo utemeljil z objektivno odgovornostjo ministra za dogodke pri Depali vasi. Na isti seji je Državni zbor za novega ministra za obrambo imenoval Jelka Kacina.

 

Februar 1994

16. 2.
Predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik je sprejel predsednico nemškega Bundestaga dr. Rito Süssmuth.

December 1993

23. 12.
Državni zbor je imenoval predsednika in člane Preiskovalne komisije o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, izvršnih svetov skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, kjer so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti. Predsednik devetčlanske komisije je postal Anton Anderlič (LDS).

 

November 1993

11. 11.
Poslance je nagovoril predsednik Češke republike dr. Vaclav Havel.

 

Oktober 1993

29. 10.
Državni zbor je na zaprti seji razpravljal o orožarski aferi. Imenoval je tudi parlamentarno preiskovalno komisijo za preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču, ki naj bi proučila morebitno vpletenost državnih uradnikov v trgovanje z orožjem. Predsednik komisije je bil Zoran Madon (SLS).

13. 10.
Državni zbor je na izredni seji po hitrem postopku sprejel spremembe zakonov, s katerimi je delno omejil pravico do stavke za posamezne kategorije javnih uslužbencev (zakon o notranjih zadevah, zračni plovbi, izvrševanju kazenskih sankcij in carinski službi).

3. 10.
V Kočevju je bila proslava ob 50–letnici zbora odposlancev slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik.

 

Julij 1993

6. 7.
Državni zbor je glasoval o interpelaciji skupine poslancev zoper pravosodnega ministra Miho Kozinca. Glasovanja se je udeležilo 81 poslancev; za razrešitev je glasovalo 34, proti pa 43 poslancev.

5. 7.
Državni zbor je sprejel poslovnik, s katerim je celovito uredil svoje delovanje. Poslovnik je začel veljati 18. julija in nadomestil začasni poslovnik.

Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o povojnih množičnih pobojih, pravno dvomljivih procesih in drugih tovrstnih nepravilnostih. Predsednik komisije je postal dr. Jože Pučnik (SDSS).

 

Maj 1993

14. 5.
Slovenija je postala članica Sveta Evrope. Seji Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in slovesnemu dogodku so prisostvovali tudi predstavniki Državnega zbora.

 

April 1993

13. 4.
Poslanec Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi raziskala poskuse oškodovanja družbene lastnine – tako imenovano »divjo privatizacijo«.

1. 4.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij Hit Nova Gorica, Elan in Slovenske železarne, bank, ki so v sanacijskem postopku, ter zlorab pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih rezerv. Preiskovalno komisijo je vodila Polonca Dobrajc (SNS).

 

Februar 1993

26. 2.
Državni zbor je sprejel Odlok o organizaciji in delu služb državnega zbora, ki je v 8. členu določil naslednje službe: Sekretariat za pripravo in izvedbo sej zbora, Strokovno-raziskovalna služba, Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, Služba za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, Služba za mednarodne odnose, Dokumentacijska služba, Služba za peticije, Služba za informiranje, Služba za razvoj informacijskega sistema, Služba za splošne zadeve in Služba za vzdrževanje. Za potrebe predsednika in podpredsednikov zbora pa se organizira kabinet predsednika zbora.

Državni zbor je za sekretarja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve imenoval Milana Baškoviča.

25. 2.
Na predlog predsednika Vlade Republike Slovenije je Državni zbor imenoval ministre in s tem določil sestavo Vlade Republike Slovenije.

23. 2.
Za funkcijo generalnega sekretarja Državnega zbora je bil imenovan Bogdan Biščak.

Januar 1993

12. 1.
Državni zbor je sprejel Zakon o Vladi republike Slovenije in v 1. členu določil, da je Vlada Republike Slovenije organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.

Za predsednika Vlade Republike Slovenije je izvolil dr. Janeza Drnovška.

Državni zbor je za sekretarko Državnega zbora imenoval Jožico Velišček.

December 1992

23. 12.
Na konstitutivni seji Državnega zbora se je zbralo 90 poslank in poslancev, izvoljenih na volitvah 6. 12. 1992, ki jih je na podlagi 81. člena Ustave Republike Slovenije razpisal predsednik republike. Novo Ustavo Republike Slovenije, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter določila Državni zbor kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, je 23. 12. 1991 sprejela Skupščina Republike Slovenije.

Konstitutivno sejo je do izvolitve predsednika Državnega zbora vodil najstarejši poslanec, dr. France Bučar (DS). Prvi predsednik Državnega zbora je postal mag. Herman Rigelnik (izvoljen na listi LDS), funkcijo podpredsednika pa so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), dr. Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni) (izvoljen 23.3.1993).

Državni zbor je sprejel začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja.

Pred Državnim zborom je prisegel predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan.

Legenda - pomen kratic:

PS DS – Poslanska skupina Demokratske stranke Slovenije (do 6. 4. 1994 Poslanska skupina Demokrati)

PS LDS – Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije (do 17. 5. 1994 Poslanska skupina Liberalno-demokratske stranke)

NP – Neodvisni/-a poslanec/-ka

PNS – Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti

PS SDSS – Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije

PS SKD – Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov

PS SND – Poslanska skupina Slovenske nacionalne desnice

PS SLS – Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke

PS SNS – Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke

PS SPP – Poslanska skupina Skupina samostojnih poslancev (od 10. 11. 1995)

PS Z / LDS – Poslanska skupina Zeleni / LDS (do 4. 5. 1994 Poslanska skupina  Zeleni – Ekološko socialna stranka in do 23. 3. 1993 Poslanska skupina Zeleni Slovenije)

PS ZL – Poslanska skupina Združene liste

PS SPS – Poslanska skupina Samostojna poslanska skupina (od 21. 1. 1993 do 20. 2. 1995)

Besedo "poslanec" uporabljamo enakovredno za oba spola.

 

Poslanke in poslanci

Poslanke in poslanci Državnega zbora v prvem mandatnem obdobju

Državni zbor se je po volitvah 6. decembra 1992 sestal na konstitutivni seji 23. decembra 1992.

Skupinska fotografija poslank in poslancev

  Ime Poslanske skupine
1. Anton Anderlič LDS
2. mag. Franc Avberšek ZL
3. Roberto Battelli poslanec italijanske narodne skupnosti
4. Igor Bavčar D, LDS (od 17. 5. 1994)
5. Dušan Bavdek ZL
6. Gabrijel Berlič LDS
7. Ljerka Bizilj LDS (od 22. 6. 1995, nadomestila Dimitrija Rupla), samostojna poslanka (od 1. 2. 1996)
8. dr. Rado Bohinc ZL
9. dr. France Bučar D, DS (od 6. 4. 1994, stranka se je preimenovala)
10. dr. Vida Čadonič Špelič SKD
11. Franc Černelič SKD
12. mag. Dragan Černetič LDS
13. Polonca Dobrajc SNS
14. dr. Janez Drnovšek LDS
15. Geza Džuban LDS
16. Brane Eržen SNS, skupina samostojnih poslancev (od 21. 1. 1993), samostojni poslanec (od 20. 2. 1995), skupina samostojnih poslancev (od 1. 12. 1995)
17. Stane Frim SKD
18. Miroslav Geržina SKD
19. Benjamin Henigman SKD
20. Franc (Feri) Horvat ZL
21. Ivo Hvalica SDSS
22. Jože Jagodnik ZL
23. Branko Janc LDS
24. Janez Jančar LDS
25. Janez Janša SDSS
26. Zmago Jelinčič SNS
27. Miran Jerič LDS
28. mag. Janez Jug LDS (od 5. 10. 1993, nadomestil Jašo Zlobca), samostojni poslanec (od 23. 7. 1996)
29. Metka Karner Lukač SLS
30. mag. Janez Kocijančič ZL
31. Štefan Kociper SKD
32. Jožef Kocuvan SKD
33. mag. Janez Kopač LDS
34. Jožef Kopše SNS, skupina samostojnih poslancev (od 10. 11. 1995)
35. Bojan Korošec ZELENI Slovenije, ZELENI-ESS (od 23. 3. 1993), Zeleni/LDS (od 4. 5. 1994)
36. dr. Mateja Kožuh Novak ZL
37. dr. Davorin Kračun LDS
38. dr. Lev Kreft ZL
39. Rafael Kužnik SNS
40. Sašo Lap SNS, skupina samostojnih poslancev (od 21. 1. 1993), SND (od 12. 4. 1994)
41. Maksimiljan Lavrinc LDS
42. Andrej Lenarčič SNS, D, DS, skupina samostojnih poslancev
43. Jože Lenič LDS
44. Franc Lipoglavšek ZL
45. Mihaela Logar SLS
46. Zoran Madon SLS
47. Jurij Malovrh SKD
48. Štefan Matuš SNS, skupina samostojnih poslancev (od 21. 1. 1993), SLS (od 15. 2. 1993)
49. Alojz Metelko SLS
50. Rudolf Moge LDS
51. Miroslav Mozetič SKD
52. Irena Oman SNS, skupina samostojnih poslancev  (od 21. 1. 1993), samostojna poslanka (od 20. 2. 1995), SLS (od 7. 3. 1995)
53. Ivan Oman SKD
54. mag. Igor Omerza D, LDS (od 17. 5. 1994)
55. Borut Pahor ZL
56. Tone Partljič LDS
57. Miloš Pavlica ZL
58. Breda Pečan ZL
59. Anton Peršak D, DS (od 6. 4. 1994)
60. Matjaž Peskar LDS
61. Alojz Peterle SKD
62. Peter Petrovič LDS
63. Janez Podobnik SLS
64. Marjan Podobnik SLS
65. Ignac Polajnar SKD
66. Marijan Poljšak SNS, skupina samostojnih poslancev (od 21. 1. 1993), SND (od 12. 4. 1994), skupina samostojnih poslancev (od 13. 3. 1995)
67. Franc Potočnik SLS
68. Vika Potočnik LDS
69. Miran Potrč ZL
70. Maria Pozsonec poslanka madžarske narodne skupnosti
71. Janko Predan ZELENI Slovenije, ZELENI-ESS (od 23. 3. 1993), Zeleni/LDS (od 4. 5. 1994)
72. Žarko Pregelj SLS
73. Jana Primožič SKD
74. mag. Jože Protner LDS
75. Ciril Pucko SKD
76. dr. Jože Pučnik SDSS
77. Vitodrag Pukl SDSS
78. Jožef Rajšp SKD
79. Izidor Rejc SKD
80. dr. Ciril Ribičič ZL
81. mag. Herman Rigelnik LDS
82. dr. Dimitrij Rupel D, LDS (od 17. 5. 1994)
83. Danica Simšič D, DS (od 6. 4. 1994)
84. Ivan Sisinger ZL
85. Nada Skuk SKD
86. Marjan Stanič SNS, samostojna poslanska skupina (od 21. 1. 1992), SND (od 12. 4. 1994)
87. Maks Sušek LDS
88. dr. Leo Šešerko ZELENI Slovenije, ZELENI-ESS (od 23. 3. 1993), Zeleni/LDS (od 4. 5. 1994)
89. dr. Marjan Šetinc LDS
90. Drago Šiftar SDSS
91. Jožef Školč LDS
92. Jadranka Šturm Kocjan LDS
93. dr. Peter Tancig ZELENI Slovenije, ZELENI-ESS (od 23. 3. 1993), Zeleni/LDS (od 4. 5. 1994)
94. Zoran Thaler LDS
95. dr. Ludvik Toplak SLS
96. Vladimir Topler ZELENI Slovenije, ZELENI-ESS (od 23. 3. 1993), Zeleni/LDS (od 4. 5. 1994)
97. Ivan Verzolak SNS, samostojna poslanska skupina (od 29. 3. 1994), SND (od 20. 2. 1995)
98. Janez Vindiš SLS (od 25. 2. 1994, nadomestil Ludvika Toplaka), SKD (od 9. 9. 1996)
99. dr. Franc Zagožen SLS
100. Jaša L. Zlobec LDS
101. dr. Janez Zupanec LDS
     
 

VODSTVO

DRŽAVNEGA ZBORA

PREDSEDNIK
mag. Herman Rigelnik od 23. 12. 1992 do 14. 9. 1994
Jožef Školč od 16. 9. 1994

PODPREDSEDNIKI
Miroslav Mozetič od 23. 12. 1992
dr. Lev Kreft od 24. 12. 1992
Vladimir Topler, dr. med. od 23. 3. 1993

GENERALNI SEKRETAR
Bogdan Biščak

SEKRETARKA DRŽAVNEGA ZBORA
Jožica Velišček

SEKRETAR SEKRETARIATA ZA ZAKONODAJO IN PRAVNE ZADEVE
Milan Baškovič