II. MANDAT
  • Pretekli mandati
Objavljeno14.12.2020 Posodobljeno05.07.2023

Kronologija

Obdobje mandata28.11.199627.10.2000

Kronologija dogodkov za drugo mandatno obdobje 1996-2000

Poslanke in poslanci II. mandata

Avgust 2000

Začetek prenove velike dvorane v Državnem zboru.

16. 10.
Komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope, bolj znana kot Beneška komisija, je na zaprosilo Vlade sporočila, da sprememba slovenske ustave, s katero je Državni zbor kot ustavno kategorijo uvedel proporcionalni volilni sistem in na tak način rešil dilemo glede uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča o zmagi dvokrožnega večinskega volilnega sistema na referendumu, ni v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi.

15. 10.
Potekale so tretje parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji. LDS je dobila 36,21%, SDS 15,80 %, ZLSD 12,07 %, SLS+ SKD 9,53 %, NSi 8,76 %, DeSUS 5,16%, SNS 4,38 %, SMS 4,33 % glasov. Med izvoljenimi poslanci je bilo 46 novincev in 44 takšnih, ki so že bili poslanci. Razmerje v prid ponovno izvoljenim poslancem se je do konca leta 2000 izboljšalo. Po odhodu nekaterih izvoljenih poslancev na funkcije v vladi in njihovi zamenjavi z nadomestnimi poslanci se je število ponovno izvoljenih poslancev povečalo na 48.

15. 9.
Uradni začetek volilne kampanje za parlamentarne volitve. Poslanci se do konca mandata niso več sestali.

5. 9.
Deset poslancev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem je vložilo interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Lojzeta Peterleta.

 

Julij 2000

25. 7.
Sprejet je bil ustavni zakon o spremembi 80. člena ustave, ki je med drugim določil proporcionalni volilni model s štiriodstotnim volilnim pragom za vstop v državni zbor.

13. 7.
Začel se je postopek za spremembo 80. člena ustave v delu, ki govori o načinu volitev poslank in poslancev.

Državni zbor je predsedniku države Milanu Kučanu posredoval mnenje v zvezi z razpisom in izvedbo parlamentarnih volitev.

11. 7.
Na delovnem posvetu predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika z vodji poslanskih skupin je bila sprejeta odločitev, da se zaradi pospešitve procesa prilagajanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu prepolovijo parlamentarne počitnice, ki naj bi izjemoma trajale od 1. do 20. avgusta in ne do 10. septembra, kot je bilo določeno v poslovniku.

 

Junij 2000

1. 6.
Mandatar dr. Andrej Bajuk je vložil enako listo kandidatov za ministre kot v prvem poskusu oblikovanja prehodne vlade. Na javnem glasovanju je bila imenovana nova vlada. Potrditev vlade sta s prestopom omogočili poslanki Polonca Dobrajc (prej SNS) in Eda Okretič-Salmič (prej DeSUS).

 

Maj 2000

30. 5.
Sprejeta je bila novela Poslovnika Državnega zbora, s katero je bilo uveljavljeno javno glasovanje o listi kandidatov za ministre.

23. 5.
Na tajnem glasovanju je bil zavrnjen predlog mandatarja dr. Andreja Bajuka za imenovanje ministrov nove vlade.

12. 5.
Mandatar dr. Andrej Bajuk je vložil listo kandidatov za ministre v novi vladi.

9. 5.
V organizaciji Državnega zbora je ob 10. obletnici prvih demokratičnih volitev v povojni Sloveniji potekal kolokvij z naslovom: "Razvoj slovenskega parlamentarizma". Na njem so poleg predstavnikov poslanskih skupin sodelovali tudi zunanji strokovnjaki s področja pravnih, političnih, zgodovinskih in drugih znanosti. S krajšim referatom je nastopil tudi dr. Attila Agh, doktor političnih znanosti z univerze v Budimpešti, ki je predstavil naloge parlamentov v posttranzicijskih državah, s posebnim poudarkom na potrebnih prilagoditvah zaradi procesov pridruževanja Evropski uniji.

5. 5.
Preiskovalna komisija o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo, ki so ju januarja 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te republike, je pripravila predlog poročila.

3. 5.
V tretjem poskusu je bil za predsednika slovenske vlade izvoljen dr. Andrej Bajuk.

 

April 2000

28. 4.
Odločitev za izvedbo tretjega kroga volitev predsednika vlade.

26. 4.
Drugič zavrnjen predlog strank SLS+SKD in SDS za izvolitev dr. Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade. Za predlog je glasovalo 43 poslancev, proti pa 10 poslancev.

25. 4.
Zavrnjen je bil že četrti predlog zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, ki so ga predlagali poslanci SDS.

20. 4.
Na tajnem glasovanju je bil zavrnjen predlog strank SLS+SKD in SDS za izvolitev dr. Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade.

18. in 19. 4.
V Ljubljani je potekalo 9. srečanje predsednice Evropskega parlamenta s predsedniki parlamentov držav, ki sodelujejo v procesu širitve Evropske unije.

8. 4.
Na javnem glasovanju ni bila izglasovana zaupnica vladi dr. Janeza Drnovška, ki jo je premier vezal na razrešitev desetih ministrov SLS.

 

Marec 2000

3. 3.
Po končani razpravi o interpelaciji zoper ministra za finance mag. Mitjo Gasparija je bil zavrnjen predlog poslancev SDS in SKD za ministrovo razrešitev.

 

Januar 2000

28. 1.
Državni zbor je tretjič zavrnil predlog SDS za sprejetje zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu.

21. 1.
Sprejeta sta bila državni proračun za leto 2000 in zakon o izvrševanju državnega proračuna za leto 2000.

December 1999

21. 12.
Katoliški skavti so prinesli Luč miru v Državni zbor.

17. 12.
Sprejeta je bila deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije.

14. 12.
Skupina 25 poslancev SDS in SKD je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitje Gasparija.

10. 12.
S sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila sklenjena pokojninska reforma. 

 

November 1999

17. 11.
Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe je sklenila, da se ustanovi skupina strokovnjakov za področje volilnih sistemov. Ti naj bi pomagali rešiti strokovna vprašanja, povezana z odločbo Ustavnega sodišča, ki je zahtevala uvedbo večinskega volilnega sistema (zlasti še določitev volilnih enot ali okrajev za volitve poslancev v državni zbor).

2. in 3. 11.
V organizaciji Državnega zbora in ob podpori švedskega parlamenta je bila v Ljubljani izvedena mednarodna parlamentarna konferenca  z naslovom »Slovenija in druge države kandidatke na poti v Evropsko unijo – Vloga parlamentov v procesu širitve Evropske unije«.

 

Oktober 1999

28. 10.
Ustanovljena je bila Komisija za volilni sistem in ustavne spremembe. Vodil jo je predsednik Državnega zbora Janez Podobnik.

19. 10.
Uradni obisk predsednika Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lorda Russela Johnstona.

V Državnem zboru potekajo kulturne in druge prireditve: nastop slovenskih glasbenikov z Dunaja.

5. 10.
Parlamentarna preiskovalna komisija je sklenila, da bo v aferi Vič-Holmec zaslišala kot pričo tudi predsednika Vlade dr. Janeza Drnovška.

 

Julij 1999

28. 7.
Poslanci Državnega zbora so zavrnili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja, ki jo je vložila poslanska skupina ZLSD.

6. 7.
Po sedmih urah razprave zakon o volitvah poslank in poslancev, ki bi vpeljal dvokrožni večinski volilni sistem, ni dobil dovolj velike podpore.

 

Junij 1999

22. 6.
Na predlog LDS je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi posebnega delovnega telesa, ki naj bi v sodelovanju s strokovnjaki ter ob konsenzu parlamentarnih strank pripravilo besedilo nove volilne zakonodaje. Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da poslanci SDS pri delu posebnega delovnega telesa ne bodo sodelovali, saj je, po njegovem mnenju, odločitev Ustavnega sodišča o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu jasna in jo je treba zgolj uveljaviti.

21. 6.
William Jefferson Clinton je kot prvi predsednik ZDA prispel na uradni obisk v Slovenijo. Obiskal je tudi Državni zbor.

18. 6.
Ker se stranke niso uspele dogovoriti za dvokrožni večinski volilni sistem, je padel predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor.

 

Maj 1999

31. 5.
Poslanska skupina ZLSD (podprta z DeSUS-om in SNS) je vložila interpelacijo zoper kmetijskega ministra Cirila Smrkolja.

12. 5.
Na delovnem srečanju v parlamentu sta se sešla predsednik Državnega zbora Janez Podobnik in predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek. Pogovarjala sta se o načrtu dela vlade in parlamenta, zlasti pri sprejemanju evropske zakonodaje.

 

April 1999

1. 4.
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel deklaracijo o podpori pri uveljavljanju zaščite slovenske manjšine v Italiji.

 

Marec 1999

25. 3.
Zaradi posredovanja sil zveze NATO v ZR Jugoslaviji je Državni zbor prekinil redno sejo in se na izredni seji seznanil z informacijo vlade o aktivnostih Nata ter z oceno razmer v Republiki Sloveniji v zvezi s temi dogodki.

 

Februar 1999

18. 2.
Začela se je redna seja Državnega zbora. Uvedena je bila novost: seja se je začela s točko Pobude in vprašanja poslank in poslancev.

16. 2.
Državni zbor je z 49 glasovi »za« in 26 »proti« izglasoval nezaupnico ministru za notranje zadeve Mirku Bandlju.

11. 2.
Državni zbor je na predlog 23 poslancev SDS in SKD odredil parlamentarno preiskavo o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskus diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem (Holmec). Predsednik preiskovalne komisije je bil Jožef Jerovšek (SDS).

Skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem je v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, in sicer 143. člena (ustanavljanje pokrajin).

 

Januar 1999

28. 1.
Zaprisega sodnikov.

13. 1.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica. Preiskovalno komisijo je vodil Rudi Moge (LDS).

December 1998

9. 12.
Zavrnjen je bil predlog SDS, da se predsednika vlade obtoži pred Ustavnim sodiščem.

 

November 1998

25. 11.
Državni zbor je sprejel odlok, v katerem je sledil zahtevi 30 poslancev SLS, SDS in SKD in razpisal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje nadomestne Termoelektrarne Trbovlje –TET 3. Referendum je bil razpisan za 10. januar 1999.

11. 11.
Državni zbor je obravnaval interpelacijo zoper ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra, in jo zavrnil.

2. 11.
Skupina poslancev SDS je vložila interpelacijo zoper delo ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja. Povod za interpelacijo naj bi bilo zavračanje parlamentarnega nadzora nad tistim delom Ministrstva za notranje zadeve, ki lahko uporablja posebne metode.

 

Oktober 1998

29. 10.
Ustavno sodišče je razsodilo, da je bil pred dvema letoma (leta 1996) na referendumu o spremembi volilne zakonodaje izglasovan predlog, vsebovan v referendumskem vprašanju, postavljenem na zahtevo 43.710 volivk in volivcev (dvokrožni večinski volilni sistem).

29. 10.
Trinajst poslancev SDS je vložilo predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, ker ni takoj sklical izredne seje Državnega zbora, na kateri bi poslanci opravili razpravo o incidentu (fizičnem napadu). Predloga za razrešitev ni podprla nobena druga stranka. Predlog je bil 3. decembra brez obrazložitve umaknjen.

16. 10.
Poslanec Liberalne demokracije Jelko Kacin (LDS) se je na izrečene besede na svoj račun odzval tako, da je s časopisom Delo udaril poslanca SDS Ivo Hvalico. Predsednik Državnega zbora Janez Podobnik je zasedanje prekinil in Jelku Kacinu izrekel opomin. SDS pa je zahtevala, naj o njegovem ravnanju spregovori Državni zbor ter ga odstavi s položaja predsednika Odbora za mednarodne odnose.

 

September 1998

29. 9.
Skupina 22 poslancev je v parlamentarno proceduro vložila interpelacijo o delu ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra.

24. 9.
Državni zbor je sklenil večdnevno razpravo o ukrepih, s katerimi naj bi se odpravile nepravilnosti v Ministrstvu za šolstvo in šport, ter pri tem zavrnil predloge SDS in SKD povezane s politično odgovornostjo šolskega ministra dr. Slavka Gabra za očitane kršitve zakonskih predpisov.

21. 9.
V Državnem zboru je potekala ustna razprava povabljenih predstavnikov širše javnosti z naslovom: "Odnos do preteklosti in narodna sprava - priznanje različnih pogledov kot dejanje za prihodnost Slovenije".

 

Avgust 1998

2. 8.
Vložena je bila interpelacija o delu ministra za obrambo mag. Alojza Krapeža. Ker je minister kasneje sam odstopil, Državni zbor interpelacije ni obravnaval.

 

Julij 1998

22. 7.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o financiranju občin in novelo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij ter na ta način pred lokalnimi volitvami ustanovil 45 novih občin.

 

Maj 1998

29. 5.
Državni zbor je sprejel zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju.

22. 5.
Državni zbor je sprejel akt, s katerim je odredil parlamentarno preiskavo o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v januarju 1998 na ozemlju Republike Hrvaške prijeli pristojni organi te države. Preiskovalno komisijo je vodil Bogomir Zamernik (SDS).

21. 5.
Državni zbor je zavrnil predlog obtožbe predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pred Ustavnim sodiščem zaradi domnevne kršitve ustave in zakonov, povezanih s sklenitvijo varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom.

15. 5.
Državni zbor je sledeč zahtevi Ustavnega sodišča razpisal dodatni poizvedbeni referendum za morebitno ustanovitev 18 novih občin.

 

Marec 1998

19. 3.
Državni zbor je sprejel odlok o razpisu t.i. poizvedbenih referendumov za ustanovitev novih občin ter določitev oziroma spremembo njihovih območij pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

17. 3.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Predsednik preiskovalne komisije je bil Franc Pukšič (SDS).

4. 3.
Državni zbor je odredil parlamentarno preiskavo, ki naj bi raziskovala domnevne zlorabe javnih pooblastil oziroma vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 ter uresničevanje zakonskih obveznosti Agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997. Preiskovalni komisiji je predsedoval Peter Petrovič (LDS).

 

Februar 1998

26. 2.
Državni zbor je sprejel usmerjevalna stališča k vladni strategiji vključevanja Slovenije v EU.

18. 2.
Državni zbor je zavrnil predlog SDS in nekaj več kot 40.000 volivk in volivcev za začetek postopka spremembe 82. člena ustave, s katerim naj bi omogočili odpoklic poslancev - EPA 164-II.

3. 2.
Državni zbor je pričel razpravo o strategiji vključevanja Slovenije v EU.

 

Januar 1998

30. 1.
Državni zbor je na podlagi opravljene razprave o slovenski zunanji politiki med drugim zadolžil vlado, da pripravi poročili o zaščiti slovenske suverenosti ob meji ter o izvajanju resolucije o Slovencih po svetu in v zamejstvu.

December 1997

22. 12.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je prisegel pred Državnim zborom.

3. 12.
Državni zbor je začel obravnavo t.i. "lustracijske zakonodaje", in sicer z razpravo o resoluciji o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki sta jo pripravili opozicijska SDS in SKD. Resolucijo je zavrnil 10. decembra, 13. decembra pa je zavrnil še sprejetje zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima.

2. in 3. 12.
Državni zbor je z enoletno zamudo in po petih dneh odločanj o vloženih amandmajih sprejel proračun za leto 1997. Zaradi enoletne zamude je proračunsko leto podaljšal do konca januarja 1998.

 

September 1997

27. 9.
Državni zbor je v zgodnjih jutranjih urah sklenil razpravo o interpelaciji o delu vlade, ki jo je 22. julija vložila skupina poslancev SDS, ker vlada ni predložila proračuna za tekoče leto. Opozicija pa na koncu razprave ni predlagala konstruktivne nezaupnice – ni predlagala novega predsednika vlade, temveč je interpelacijo končala le z ostro kritiko dela vlade.

25. 9.
Državni zbor je začel izredno zasedanje in razpravo o neuspeli kandidaturi Slovenije za vključitev v prvi krog širitve zveze NATO ter o oblikovanju strategije za vključevanje v NATO v "po-madridskem obdobju".

12. 9.
Predsednik Državnega zbora je za 23. november razpisal volitve predsednika republike ter za 26. in 27. november volitve v Državni svet.

 

Julij 1997

15. 7.
Državni zbor je ratificiral sporazum o pridruženem članstvu z EU. Uradni naslov se glasi: Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani s sklepno listino ter protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani.

14. 7.
Državni zbor je sprejel ustavni zakon o spremembi 68. člena ustave. S tem je bila zagotovljena pravica tujcev do nakupa nepremičnin pod pogoji, kot jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti.

10. 7.
Državni zbor je na izrednem zasedanju sprejel paket »zaščitne zakonodaje« v okviru t.i. predpristopne strategije ob vključevanju Slovenije v EU.

 

Junij 1997

24. 6.
Na izrednem zasedanju je Državni zbor s potrebno dvotretjinsko večino sprejel sklep o začetku postopka za spremembo 68. člena slovenske ustave.

12. 6.
Državni zbor je ustanovil ustavno komisijo pod vodstvom predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, dr. med.

5. 6.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je več delov evropskega pridružitvenega sporazuma neskladnih z ustavo in da brez spremembe 68. člena ustave ratifikacija pridružitvenega sporazuma ni mogoča. Vlada je takoj predlagala začetek postopka za spreminjanje ustave.

 

Maj 1997

22. in 23. 5.
Na izredni seji je Državni zbor opravil razpravo o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko unijo (EU) ter vključevanju v polnopravno članstvo zveze NATO. Med drugim se je zavezal, da bo ob ratifikaciji evropskega pridružitvenega sporazuma prednostno odločal o zadevah, ki so povezane z njegovo uveljavitvijo. Vlado so poslanci zadolžili, naj čim prej predloži celovito strategijo vključevanja Slovenije v EU.

6. 5.
Državni zbor je sprejel dopolnitev poslovnika, po kateri lahko poslanci umaknejo podpis podpore k zahtevi za razpis referenduma le do sprejetja dnevnega reda seje, na kateri se ta zahteva obravnava.

 

April 1997

23. 4.
Skladno s podpisanim sporazumom, ki je določal razdelitev podpredsedniških mest v Državnem zboru med pozicijo in opozicijo, je Borut Pahor (ZLSD) sam odstopil kot podpredsednik Državnega zbora, poslanci pa so izvolili dva nova podpredsednika: Andreja Gerenčerja (LDS) in Miroslava Lucija (SDS). Dr. Helena Hren-Vencelj sama ni hotela odstopiti, njena stranka SKD pa jo je branila, češ da je v Sloveniji premalo žensk na vodilnih političnih funkcijah. Državni zbor jo je kljub temu razrešil funkcije podpredsednice.

Tretjega podpredsednika je Državni zbor izvolil 29.5., in sicer poslanko Edo Okretič Salmič (DeSUS).

 

Februar 1997

27. 2.
Državni zbor je s tajnim glasovanjem imenoval novo vlado (52 glasov »za«, 37 »proti«), ki je bila sestavljena iz predstavnikov LDS, SLS ter DeSUS.

6. 2.
Na drugi izredni seji Državnega zbora je bil s tajnim glasovanjem zavrnjen predlog mandatarja za sestavo vlade, ki bi jo poleg LDS sestavljale še ZLSD, DeSUS in SNS. Mandatarjev predlog je dobil podporo polovice poslank in poslancev, prav toliko pa jih je predlogu tudi nasprotovalo.

 

Januar 1997

16. 1.
Državni zbor je na podlagi že doseženega dogovora med vsemi poslanskimi skupinami ustanovil in določil sestavo večine parlamentarnih delovnih teles in petih parlamentarnih delegacij v različnih mednarodnih integracijah.

Za generalno sekretarko je imenoval Jožico Velišček.

9. 1.
Na predlog predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je bil za predsednika vlade na tajnem glasovanju s 46 glasovi »za« in 44 glasovi »proti« izvoljen dr. Janez Drnovšek, predsednik LDS.

8. 1.
Poslanec Ciril Pucko je pred začetkom prvega izrednega zasedanja v novem sklicu izstopil iz poslanske skupine SKD in napovedal podporo kandidatu za mandatarja nove slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku.

 

December 1996

3. 12.
Državni zbor je za svojega predsednika izvolil poslanca SLS Janeza Podobnika, dr. med. Za podpredsednike pa so bili izvoljeni Zoran Thaler (LDS), dr. Helena Hren-Vencelj (SKD) in Borut Pahor (ZLSD).

 

November 1996

28. 11.
Konstitutivna seja Državnega zbora drugega sklica. Sejo je do izvolitve predsednika Državnega zbora vodil najstarejši poslanec mag. Marjan Schiffrer (SKD).

18. 11.
Republiška volilna komisija je razglasila uradne rezultate volitev v Državni zbor. LDS je dobila 27,01 %, SLS 19,38 %, SDS 16,13 %, SKD 9,62 %, ZLSD 9,03 %, DeSUS 4,32 %, SNS 3,22 % glasov. Med izvoljenimi poslanci je bilo 61 novincev in 29 takšnih, ki so že bili poslanci.

 

 

 

Legenda – pomen kratic:

PS DeSUS – Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije

PK LDS – Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije

PS SKD – Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov

PS NS – Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti

PS SLS – Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke

PS SDS – Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije

PS SLS+SKD – Poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka (ustanovljena 6. 6. 2000, sestavljajo jo vsi poslanci poslanske skupine SLS in poslanske skupine SKD, ki sta z dnem ustanovitve nove poslanske skupine prenehali obstajati)

PS SNS – Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke

SP – Samostojni/-a poslanec/-ka

PS ZLSD – Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov

Besedo "poslanec" uporabljamo enakovredno za oba spola.

Poslanke in poslanci

Skupinska fotografija poslank in poslancev

 

Ime Poslanska skupina
1. Anton Anderlič LDS
2. Jože Avšič LDS
3. Josip Bajc SLS, SLS+SKD
4. Roberto Battelli poslanec italijanske narodne skupnosti
5. Igor Bavčar  LDS
6. Mag. Anton Bergauer  SLS, SLS+SKD
7. Richard Beuermann LDS
8. Samo Bevk ZLSD
9. Ivan Božič SKD, SLS + SKD
10. Stanislav Brenčič SLS, SLS+SKD
11. Mag. Franc But  SLS, SLS+SKD
12. Janez Cimperman  SDS
13. Dr. Vida Čadonič Špelič SKD, SLS+SKD
14. Franc Čebulj SDS
15. Vladimir Čeligoj SDS
16. Anton Delak DeSUS
17. Vincencij Demšar SKD, SLS+SKD
18. Polonca Dobrajc SNS, samostojna poslanka
19. Metod Dragonja  LDS
20. Dr. Janez Drnovšek  LDS
21. Geza Džuban LDS
22. Andrej Fabjan SLS, SLS+SKD
23. Dr. Slavko Gaber  LDS
24. Mario Gasparini LDS
25. Andrej Gerenčer LDS
26. Leon Gostiša  SLS, SLS+SKD
27. Benjamin Henigman SKD, SLS+SKD
28. Franc (Feri) Horvat ZLSD
29. Peter Hrastelj SLS, SLS+SKD
30. Dr. Helena Hren Vencelj SKD, SLS+SKD
31. Ivo Hvalica SDS
32. Jožef Jagodnik  ZLSD
33. Roman Jakič  LDS
34. Branko Janc LDS
35. Janez Janša SDS
36. Franc Jazbec SDS
37. Zmago Jelinčič SNS
38. Miran Jerič LDS
39. Jožef Jerovšek SDS
40. Aurelio Juri ZLSD
41. Jelko Kacin LDS
42. Franc Kangler SLS, SLS+SKD
43. Mirko Kaplja  LDS
44. Ivan Kebrič DeSUS
45. Branko Kelemina SDS
46. Štefan Klinc SLS+SKD
47. Bojan Kontič ZLSD
48. Mag. Janez Kopač LDS
49. Jožef Košir LDS
50. Alojz Kovše LDS
51. Janez Kramberger SLS, SLS+SKD
52. Majda Ana Kregelj Zbačnik SDS
53. Rafael Kužnik SNS
54. Maksimiljan Lavrinc  LDS
55. Darja Lavtižar  Bebler LDS
56. Jože Lenič  LDS
57. Peter Lešnik  SNS
58. Zoran Lešnik DeSUS
59. Miroslav Luci SDS
60. Jurij Malovrh SKD, SLS+SKD
61. Aleksander Merlo LDS
62. Janez Mežan SDS
63. Rudolf Moge LDS
64. Miroslav Mozetič SKD, SLS+SKD
65. Jože Možgan SLS, SLS+SKD
66. Darinka Mravljak SLS, SLS+SKD
67. Eda Okretič Salmič DeSUS, samostojna poslanka
68. Borut Pahor ZLSD
69. Anton Partljič LDS
70. Sašo Peče  SNS
71. Janez Per  SLS+SKD
72. Rudolf Petan SDS
73. Alojz Peterle  SKD, SLS+SKD
74. Petrovič Peter LDS
75. Podobnik Janez SLS, SLS+SKD
76. Podobnik Marjan SLS, SLS+SKD
77. Potočnik Franc SLS, SLS+SKD
78. Potrč Miran ZLSD
79. Maria Pozsonec poslanka madžarske narodne skupnosti
80. Jakob Presečnik SLS, SLS+SKD
81. Ciril Pucko SKD, samostojni poslanec
82. Franc Pukšič SDS
83. Ciril Metod Pungartnik  LDS
84. Izidor Rejc SKD, SLS+ SKD
85. Dr. Ciril Ribičič ZLSD
86. Franci Rokavec SLS, SLS+SKD
87. Nikolaj Rožič LDS
88. Pavel Rupar SDS
89. Mag. Marijan Schiffrer SKD, SLS+SKD
90. Nada Skuk SKD, SLS+SKD
91. Ciril Smrkolj SLS, SLS+SKD
92. Boris Sovič ZLSD
93. Stana Stopar LDS
94. Jožef Školč LDS
95. Bogomir Špiletič SDS
96. Jožef Špindler LDS
97. Davorin Terčon LDS
98. Zoran Thaler LDS
99. Branko Tomažič SLS, SLS+SKD
100. Herman Tomažič LDS
101. Vili Trofenik SLS, SLS+SKD
102. Janko Veber ZLSD
103. Alojz Vesenjak SLS, SLS+SKD
104. Irena Virant SDS
105. Dr. Franc Zagožen SLS, SLS+SKD
106. Dr. Jože Zagožen SDS
107. Bogomir Zamernik SDS
108. Jožef Zimšek LDS
109. Mag. Franc Žnidaršič DeSUS
     
 

VODSTVO

DRŽAVNEGA ZBORA

PREDSEDNIK
Janez Podobnik od 3. 12. 1996

PODPREDSEDNIKI
Zoran Thaler od 3. 12. 1996 do 27. 2. 1997
Borut Pahor od 3. 12. 1996 do 23. 4. 1997
Helena Hren Vencelj od 23. 12. 1996 do 23. 4. 1997
Andrej Gerenčer od 23. 4. 1997
Miroslav Luci od 23. 4. 1997
Eda Okretič Salmič od  29. 5. 1997

GENERALNA SEKRETARKA
Jožica Velišček

SEKRETAR SEKRETARIATA ZA ZAKONODAJO IN PRAVNE ZADEVE
Milan Baškovič