Nagovor predsednika Državnega zbora na proslavi ob 80. obletnici Brežiške čete

NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA IGORJA ZORČIČA

NA PROSLAVI OB 80. OBLETNICI BREŽIŠKE ČETE

Pišece, 23. oktober 2021

Spoštovani gospod Preskar,

spoštovani gospod Tomše,

spoštovani gospod Skrivalnik,

spoštovani člani Združenja borcev za vrednote NOB,

dragi krajani in pohodniki,

Milavec, Gerjevič, Cerjak, Šavrič, Omerzu, Vezovišek, to so priimki, ki so neločljivo povezani z Brežicami in okoliški kraji, to je samo nekaj priimkov fantov, mož, ki so se pred 80 leti, leta 1941, neizkušeni in slabo oboroženi odločili stopiti v boj proti okupatorju. V mesecu oktobru 1941 so z Dušanom Kvedrom - Tomažem, Rudijem Janhubo in drugimi ustanovili Brežiško četo, majhno partizansko enoto, ki je polna borbenega žara uspela izvesti nekaj protinemških diverzij, dokler je ni 28.11.1941 v Gorjanah pri Podsredi zaradi izdaje obkolila nemška vojska. Štirje borci so padli v boju, deset ujetih je okupator ustrelil kasneje, s čimer je četa prenehala obstajati.

A Brežiška četa kljub kratkemu delovanju nosi veliko sporočilo. Mladi fantje so se brez vojaških izkušenj in slabo oboroženi, iz ljubezni do domovine, odločili, da ji stopijo v bran. Vedeli so, da jim je bila spisana smrtna sodba, ki se je že izvrševala s sistematičnim izgonom Slovencev iz Posavja, Obsotelja in Kozjanskega, s pregonom zavednih Slovencev, ponemčevanjem. In vedeli so, da drugega odpora proti okupatorju, kot je bil partizanski, preprosto ni bilo. To je zgodba življenj, danih za domovino, zgodba bolečin in ran, ki so bile zadane s strani okupatorja in domačih izdajalcev. Franc Milavec, ki se je četi pridružil še s tremi sinovi, je izgubil vse tri sinove. Kaj več bi še lahko dal za našo svobodo?

Zato ne dovolimo, da ta dejstva kdorkoli piše drugače, ker jih ni mogoče. Ne dovolimo, da zgodovino razlagajo tisti, ki jih žene ideološko sovraštvo. Ne dovolimo razvrednotenja tistega, kar je sveto samo po sebi. In ne pozabimo – tudi borci Brežiške čete so s svojim pogumnim in požrtvovalnim delovanjem v 2. svetovni vojni prispevali k temu, da lahko danes živimo v miru v svobodni, demokratični Republiki Sloveniji.

Danes, 80 let po ustanovitvi Brežiške čete in OF in 76 let po koncu druge svetovne vojne in v obdobju najdaljšega miru na evropskih tleh, se zdi, kot da že nekoliko pozabljamo izkušnjo 2. svetovne vojne. Prelahko se zmerjamo s fašisti, kot bi se ne zavedali grozovitosti fašizma, prelahko rišemo nacistične simbole, kot bi si želeli, da postanejo del nove, popačene normalnosti. Zato bi jih veljalo prepovedati. In preveč toleriramo sovražni govor, celo od nekaterih predstavnikov oblasti, ki preko socialnih omrežij sejejo diskriminacijo in sovraštvo.

Spoštovani,

z enoletnim premorom se lahko danes v živo družimo v Pišecah in prisostvujemo na tej proslavi, namenjeni spominu na naše junake. Pohod po poti partizanov Brežiške čete je dobra priložnost za pogovor in razmislek o tem, kakšna cena je bila plačana, da se danes tukaj svobodno sprehajamo in govorimo svoj jezik. In tudi za razmislek, kako se je vse skupaj začelo sto let nazaj: s težko družbeno situacijo in sovražnim govorom!

Spoštovani občani in občanke, v teh dneh poleg državnega praznujemo tudi občinski praznik, zato iskrene čestitke! Vsem pohodnikom pa želim lahkoten korak in prijetno druženje.

Hvala!