DZ - Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na Evropski konferenci predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope: Skupna prihodnost vseh evropskih državljanov

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na Evropski konferenci predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope: Skupna prihodnost vseh evropskih državljanov

Objavljeno: 22. 10. 2021

Govor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na Evropski konferenci predsednikov parlamentov držav članic Sveta Evrope

Atene, 22. 10. 2021

Tema: Skupna prihodnost vseh evropskih državljanov

 

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane udeleženke in udeleženci,

verjamem, da smo se danes zbrali tu, ker se zavedamo pomena multilateralizma, demokracije in zaupanja v predstavniške institucije. 

Pandemija covida-19 nas je na trd način opomnila na ranljivost človeštva, a nam hkrati tudi pokazala, da je sodelovanje edino zagotovilo za reševanje težav. Novi koronavirus je še poudaril obstoječa globalna vprašanja, kot so okoljske in migracijske krize, revščina in ekonomske neenakosti. 

Obenem se svet sooča z izzivi glede pomena in nujnosti multilateralizma. Priča smo nevarnim aktivnostim in retorikam, ki povzročajo razpoke v našem skupnem evropskem domu. Vse te izzive moramo naslavljati v odprtem dialogu z državljani in si prizadevati za širok družbeni konsenz. 

Prepričan sem, da si vsi želimo okolje, ki bo zagotavljalo ekonomsko in socialno varnost. Okolje, v katerem bodo naše vrednote in evropska identiteta, skupaj z nacionalnimi identitetami in posameznimi pravicami, zaščitene. Zdravo, varno in napredno okolje. Ne gre pa pozabiti, da moramo mladim v življenju omogočiti enakost, ki je vsaj podobna naši. Jim dati možnost, da kar najbolj razvijejo svoje potenciale. V tem smislu je pomembno, da mlade vključimo v proces odločanja in spodbujamo njihovo politično participacijo. Državni zbor je zagnal nekatere projekte, ki mladim omogočajo neposredno komunikacijo s poslanci. Glavni namen projekta je spodbujanje pomena demokracije in parlamentarizma ter motiviranje mladih za udeležbo na vseh področjih javnega življenja.

Na tem mestu ne morem mimo teme, ki je za mojo državo, verjamem pa, da tudi za mnogo drugih držav, ki jih danes tu predstavljate, prav posebnega pomena. Gre za našo neposredno soseščino, Zahodni Balkan. Regijo z največjim deležem mladih med prebivalstvom. 

Stabilizacija in normalizacija regije ter pristop Zahodnega Balkana k EU so izjemnega pomena. In ker je EU pomemben faktor stabilnosti, si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za nadaljevanje in pospešitev širitvenega procesa. Slednje je bilo tudi temeljno vodilo naših prizadevanj v okviru Srečanja predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana in Vrha EU – Zahodni Balkan, ki ju je v sklopu predsedovanja Svetu EU gostila Slovenija. 

Osebno menim, da je potreben proaktiven angažma EU za napredek Zahodnega Balkana, saj gre za regijo, ki je del skupnega prostora, del skupne zgodovine in kulture, in prav je, da vendarle postane tudi del Evropske unije. Žal trenutni tempo za regijo, ki se prav tako sooča s skupnimi izzivi, kot so migracije, podnebne spremembe, kibernetske grožnje, obenem pa močno čuti tudi posledice covida-19, ni spodbuden.

Enaindvajset let je minilo, odkar je Evropski svet v Fieri leta 2000 prvič omenil možnost članstva za države Zahodnega Balkana, ter osemnajst let od sporazuma v Solunu, ki je podal jasno politično zavezo EU k evropski prihodnosti držav te regije, zato sem prepričan, da je čas za naslednji korak. Širitveni proces je pomembno orodje za demokratično transformacijo družb in politike. Je zagotovilo za perspektivo in boljše življenje tako posameznika kot družbe. 

Zato menim, da je nujno potrebno obnoviti pogajanja s Srbijo in Črno goro, odpraviti politične blokade in odpreti pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. S podelitvijo statusa kandidatke je treba dati BiH perspektivo ter konkretno nasloviti vprašanja v zvezi s Kosovom. Dejstvo je, da EU ni več edini akter na Balkanu, je pa edini, ki lahko regiji ponudi boljši življenjski standard; nikakor le v ekonomskem smislu, ampak predvsem v smislu udejanjanja skupnih evropskih vrednot, ki predstavljajo najbolj plemenite ideje zahodnoevropske civilizacije, ki se je rodila prav tu, v Atenah, pred več kot tri tisoč leti. Ob tem pa ne smemo pozabiti soodvisnosti Evropske unije in Zahodnega Balkana. 

Svet Evrope je organizacija, katere srce predstavljajo načela vladavine prava, demokracije in človekove pravice. Gre pravzaprav za mnogo več kot zgolj načela; gre za zaveze, na katerih sloni tudi pravo EU. Glavni partnerji organizacije pa so državljani in državljanke, ki si želijo boljših priložnosti in boljšega življenja. 

Spoštovani,

Če želimo, da Evropska unija ohrani vlogo globalnega igralca, potem morajo biti vprašanja Zahodnega Balkana pa tudi Vzhodnega partnerstva – dveh izjemno pomembnih geostrateških regij v naši neposredni bližini – vključena v razprave o prihodnosti Evrope; gre namreč za razpravo o naši skupni prihodnosti, za razpravo o prihodnosti EU v Svetu. Predvsem pa moramo pri evropski sosedski politiki nastopiti odločneje in z jasnimi sporočili.

Ekonomski kazalci kažejo, da sta imela zadnja dva širitvena kroga pozitivne učinke na ekonomijo Unije. Ekonomski moči pa sledi tudi mehka moč, zato je širitev Unije, po mojem prepričanju, bistvena za boljšo prihodnost vseh evropskih državljanov. 

Hvala za pozornost.