Informacijsko središče   Dogodki in posveti   25.obletnica samostojnosti Republike Slovenije
25. obletnica samostojnosti RS

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez
Fotografija: Tamino Petelinšek/STA (arhiv Državnega zbora)

 

Spoštovani državljanke in državljani,

23. decembra letos se bodo začela praznovanja ob izvedbi in razglasitvi plebiscita o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. V prihajajočem letu se bomo spominjali tudi preostalih prelomnih dogodkov, ki so posredno ali neposredno prispevali k temu, da je Slovenija junija 1991 postala samostojna država, decembra istega leta pa sprejela tudi novo ustavo, v kateri so osrednje mesto dobile človekove pravice, s čimer se je vpisala v klub sodobnih ustavnih demokracij. Ob tem se moramo zavedati, da je bila razglasitev samostojne države prvi korak do tega, da Slovenija postane polnopravna članica mednarodne skupnosti. Prva priznanja so prihajala počasi, nato pa vse hitreje. Januarja 1992 so Slovenijo priznale članice Evropskih skupnosti, februarja 1992 Ruska federacija, aprila 1992 Združene države, če omenim le nekatere, a ključni simbol enakopravnosti slovenske države v mednarodni skupnosti je bilo njeno sprejetje v Organizacijo združenih narodov 22. maja 1992. Takrat je Slovenija lahko zares in v polnosti zadihala svojo svobodo, suverenost in mednarodno uveljavljenost, ki pa je bila leta 2004 okronana še z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.

Vstop v mednarodne odnose in mednarodno družbo ne daje samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Te pa radi pogosto spregledamo. Zato se moramo danes, petindvajset let pozneje, vprašati, katere so bile tiste (z)možnosti, ki jih je Slovenija izkoristila, in katere so bile priložnosti, ki jih je Slovenija po svoji krivdi zamudila. Predvsem pa se moramo vprašati, na katere dileme nismo odgovorili ter na kaj smo pozabili. Verjamem, da se lahko strinjamo, da je bilo v zadnji četrtini stoletja narejenega veliko dobrega, hkrati pa je bilo storjenih tudi nekaj napak. Ena glavnih je zagotovo pomanjkanje složnosti med ključnimi akterji, predvsem ko gre za vprašanja državne samobitnosti in njenega položaja v mednarodni politiki. Ugled države se izjemno težko gradi, a hitro zapravi. In tu smo, na žalost, storili marsikatero napako. Zato je pomembno, da nam prehojenih petindvajset let služi kot opomin, česa v prihodnosti ne smemo ponavljati in kaj moramo še storiti, da bi Slovenijo ponovno vrnili med zvezde. Zdrava mera kritičnosti, a hkrati konstruktivnosti, je ob tem ne le koristna, ampak tudi nujna.

A brez trnja ni ne rož in ne zvezd. Tudi slovenska pot do osamosvojitve in priznanja je bila dolga in trnova. Bila pa je naša. Takratne izkušnje nam nihče ne more vzeti in verjamem, da se tudi danes še kako zavedamo pomena posameznih odločitev.

Spoštovani,

bodimo ponosni na doseženo, stopimo skupaj, predvsem pa naredimo vse, da bodo na našo državo ponosni vsi državljani in državljanke ter vsi ostali prebivalci, pa tudi vsi, ki bodo kadarkoli prišli k nam. Sprejmimo jih s toplim nasmehom in prijazno besedo. Slovenija smo njeni dobri ljudje. In na to, na dobre ljudi, ki jih srečujem vsak dan, sem kot predsednik Državnega zbora najbolj ponosen.

Iskrene čestitke ob 25. obletnici teh prelomnih odločitev!

dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora

 


Logotip


 

23. 12. 2016

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti

V veliki dvorani Državnega zbora je potekala slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik na seji je bil podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, ki je med drugim dejal:

"Moderna misel se obrača k novim oblikam razmišljanja in išče načine za globalizacijo človekovih pravic. Bolj ali manj poglobljeno tudi analizira ideje, kot je na primer koncept univerzalnega temeljnega dohodka ali tridnevni vikend. Dr. Andraž Teršek celo trdi, da je revščina protiustavna, saj imamo v 2. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država."

Podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz
 

23. 12. 2016

Srečanje predsednika Državnega zbora in predsednice Ustavnega sodišča ob 25. obletnici razglasitve Ustave Republike Slovenije

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je ob 25. obletnici razglasitve Ustave Republike Slovenije srečal s predsednico Ustavnega sodišča dr. Jadranko Sovdat. Ob tej priložnosti sta se predsednik Državnega zbora in predsednica Ustavnega sodišča svečano vpisala tudi v novo Zlato knjigo gostov Državnega zbora.

Srečanje predsednika Državnega zbora in predsednice Ustavnega sodišča
 

20. 12. 2016

Posvet ob obeležitvi 25. obletnice Republike Slovenije Enakost žensk med ustavnimi pravicami in realnostjo

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je bil v veliki dvorani na Tomšičevi uvodni govornik na posvetu Enakost žensk med ustavnimi pravicami in realnostjo, ki ga je ob 25. obletnici sprejetja Ustave RS pripravil Ženski lobi Slovenije. Predsednik dr. Brglez je bil obenem tudi častni pokrovitelj posveta.

Posvet ob obeležitvi 25. obletnice Republike Slovenije Enakost žensk med ustavnimi pravicami in realnostjo
 

19. 12. 2016

V Državnem zboru na ogled klekljana slovenska zastava ob 25. obletnici slovenske samostojnosti

Leto 2016 je bilo zaznamovano s 25. obletnico samostojnosti in neodvisnosti. V želji, da to jubilejno leto primerno sklenemo, smo v Državnem zboru postavili na ogled klekljano slovensko zastavo, ki je nastala posebej za 25. rojstni dan Republike Slovenije. Zastava je rezultat projekta Klekljana slovenska zastava za 25 let slovenske samostojnosti. Gre za šest mesečni projekt interpretatorke kulturne dediščine Tanje Oblak, v katerem je sodelovalo 25 klekljaric iz petindvajsetih slovenskih občin.

Klekljana slovenska zastava
 

7. 12. 2016

Slavnostna akademija Društva poslancev 90 ob 25. obletnici Ustave RS

V veliki dvorani Državnega zbora je ob 25. obletnici razglasitve Ustave Republike Slovenije poteka Slavnostna akademija Društva poslancev 90. Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je nastopil kot slavnostni govornik.

Slavnostna akademija Društva poslancev 90 ob 25. obletnici Ustave RS
 

25. 10. 2016

Obeležitev dneva suverenosti v Državnem zboru

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je ob dnevu suverenosti nagovoril poslanke in poslance Državnega zbora.

"A odhod tujih vojakov z naše zemlje ni bil enostaven, kot se danes morda zdi, ampak je zahteval trdo delo, predvsem pa veliko življenjske energije, ki smo jo takrat premogli."

Predsednik Državnega zbora je ta dan tudi sprejel predstavnike vodstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever.

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je ob dnevu suverenosti nagovoril poslanke in poslance Državnega zbora.
 

7. 7. 2016

1. slavnostna seja Odbora za obrambo ob 25. obletnici zmage v vojni za Slovenijo

Slavnostno sejo je vodil predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič, ki je imel pozdravni nagovor. Uvodni nagovor je imel podpredsednik Odbora za obrambo Marjan Dolinšek. Slavnostni govorec je bil Janez Janša.

1. slavnostna seja Odbora za obrambo ob 25. obletnici zmage v vojni za Slovenijo

 

7. 7. 2016

Poslanica predsednika Državnega zbora ob 25. obletnici konca vojne za Slovenijo

"A današnjega proslavljanja in ponosa ne bi bilo, če ne bi bili enotni v odločitvi, da želimo živeti na svojem in po svoje. In ta pozitivna trma ter vztrajnost sta tisto, kar nas označuje. Označuje v tem, da zmoremo, če stopimo skupaj, kot smo stopili leta 1990 in nato v osamosvojitveni vojni leta 1991, doseči veliko. Zmoremo zmagati."

Poslanica predsednika Državnega zbora ob 25. obletnici konca vojne za Slovenijo
 

6. 7. 2016

Sprejem članov ekipe, ki je junija 1991 ponesla slovensko zastavo na Triglav

Predsednik Državnega zbora je v sredo, 6. julija 2016, v preddverju velike dvorane Državnega zbora sprejel člane ekipe, ki je 12. junija 1991 pripravila in zabeležila zgodovinski dogodek, ko je na Triglavu zaplapolala slovenska zastava.

Sprejem članov ekipe, ki je junija 1991 ponesla slovensko zastavo na Triglav
 

30. 6. 2016

XVI. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru: Praznujmo s slovensko domovino

Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v veliki dvorani Državnega zbora organizirala že XVI. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru. Letošnje srečanje, ki obeležuje tudi 25. obletnico samostojnosti slovenske države, je nosilo naslov Praznujmo s slovensko domovino.


 

29. 6. 2016

Sprejem pripadnikov Manevrske strukture Narodne zaščite in Narodne zaščite Skupščine Republike Slovenije

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je ob 25. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije v preddverju balkona velike dvorane sprejel sodelavko in sodelavce Državnega zbora, ki so v osamosvojitvenem obdobju delovali kot pripadniki Manevrske strukture Narodne zaščite in Narodne zaščite Skupščine Republike Slovenije.

Sprejem pripadnikov Manevrske strukture Narodne zaščite in Narodne zaščite Skupščine Republike Slovenije
 

27. 6. 2016

Nekdanji velemojster tradicije čajnega obreda Urasenke v Državnem zboru

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in predsednik Državnega sveta  Mitja Bervar, mag. manag. sta v preddverju balkona velike dvorane Državnega zbora sprejela nekdanjega velemojstra tradicije čajnega obreda Urasenke dr. Sena Genshitsuja XV., ki je v znak japonsko-slovenskega prijateljstva in 25. obletnice samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije izpeljal obredno daritev čaja, s katero je prosil za nadaljnji razvoj in poglobitev prijateljskih odnosov med Slovenijo in Japonsko ter za uresničitev miru v svetu.

Tradicionalni čajni obred
 

24. 6. 2016

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu državnosti

Slavnostna seja ob 25. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije je potekala v veliki dvorani Državnega zbora. Slavnostni govorec je bil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Udeležili so se je poslanci Državnega zbora, predstavniki Državnega sveta, drugi predstavniki Republike Slovenije, predstavniki drugih držav in drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu državnosti
 

24. 6. 2016

Osamosvojitveni dokumenti

Nastajanje slovenske države je bil proces, ki je terjal veliko truda, poguma in sodelovanja. Zanj se nismo odločili brezglavo, temveč premišljeno in preudarno, kar je razvidno tudi iz samega procesa oziroma iz številnih tedaj sprejetih dokumentov, ki so našemu osamosvajanju zagotovili tako potrebno legalnost.

Izbor najbolj zanimivih osamosvojitvenih dokumentov obsega: Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavni zakon za njeno izvedbo, Deklaracijo ob neodvisnosti, Obvestilo Skupščine Republike Slovenije Skupščini SFRJ o nameri razglasitve samostojnosti, Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, Skupno deklaracijo (tim. Brionsko deklaracijo), Zakon o himni Republike Slovenije, Amandma C k ustavi, ki določa slovensko državno zastavo in grb, Zakon o denarni enoti Republike Slovenije ...

 

18. 6. 2016

Odprtje fotografske razstave

Predsednik Državnega zbora je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije kot slavnostni govorec odprl fotografsko razstavo »SAMOSTOJNI! – fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni«.

Odprtje fotografske razstave
 

18. 6. 2016

Poletna muzejska noč

V soboto, 18. junija 2016, se je Državni zbor z razstavo "Osamosvojitev Slovenije in njeni simboli" šestič pridružil Poletni muzejski noči. Poleg ogleda zgodovinske freske Slavka Pengova za obiskovalce vsako leto pripravimo tudi priložnostno razstavo. Letos, ob 25. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so si obiskovalci prvič lahko ogledali nekaj za osamosvojitev naše države ključnih dokumentov ter državne simbole.

Poletna muzejska noč, pročelje Državnega zbora
 

7. 6. 2016

Mednarodna konferenca Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje.

Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o vprašanjih nasledstva so Državni zbor, Ministrstvo za zunanje zadeve in visoka predstavnica za nasledstvo v Državnem zboru organizirali Mednarodno konferenco Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje.

Mednarodna konferenca Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let kasneje.
 

27. 5. 2016

Izid jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je udeležil odprtja filatelistične razstave avtorja Toneta Petka "Kjer rastejo najlepše rožice" in izida priložnostne poštne znamke, posvečene 25. obletnici samostojnosti Slovenije. Odprtje razstave, ki so jo priredili Državni svet, Filatelistična zveza Slovenije in Pošta Slovenije, je bilo v preddverju male dvorane Državnega zbora.

Izid jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije
 

20. 2. 2016

Na današnji dan pred petindvajsetimi leti (20. 2. 1991): Skupščina Republike Slovenije je sprejela amandma XCIX k Ustavi Republike Slovenije in Resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

23. 12. 2015

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostna govornica podpredsednica Državnega zbora mag. Bojana Muršič.
Slavnostna govornica je bila podpredsednica Državnega zbora mag. Bojana Muršič.

 

23. 12. 2015

Razstava ob 25. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo: Milijon, 289 tisoč 369 ZA samostojno državo Slovenijo

Razstava ob 25. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo: Milijon, 289 tisoč 369 ZA samostojno državo Slovenijo
Razstava, ki jo je pripravil Arhiv Republike Slovenije, je bila v Državnem zboru na ogled do 29. januarja 2016.

 

9. 12. 2015
Ko se zgosti zgodovina ...

Zgodovinska fotografija

 

7. 12. 2015
Predsednik Državnega zbora sprejel nekdanje predsednike Državnega zbora

Predsednik Državnega zbora sprejel nekdanje predsednike Državnega zbora
Predsedniki Državnega zbora: dr. Gregor Virant, Jožef Školč, Borut Pahor, Ljubo Germič, dr. Milan Brglez, Janez Podobnik, Janko Veber in dr. Pavel Gantar. (z leve)


6. 12. 2015
Na današnji dan pred petindvajsetimi leti ...

Steklo v preddverju velike dvorane

 

3. 12. 2015
Slavnostna akademija Društva 90 ob 25. obletnici plebiscita

Slavnostna akademija Društva 90 ob 25. obletnici plebiscita
Udeležence akademije je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.

 

3. 12. 2015
Sprejem takratnih podpisnikov sporazuma o skupnem nastopu na plebiscitu

Sprejem takratnih podpisnikov sporazuma o skupnem nastopu na plebiscitu
Podpisniki Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo: Miran Potrč, mag. Viktor Žakelj, dr. Spomenka Hribar, Jožef Školč, dr. Milan Brglez, Franc Gradišar, Franc Golija in dr. Ciril Ribičič. (z leve)

Na poti k samostojni državi

10. julij 1991
Skupščina Republike Slovenije je sprejela "Skupno deklaracijo, sprejeto 7.7.1991 na Brionih" (tim. Brionsko deklaracijo) (PDF 13,2 MB). Kljub različnim mnenjem in številnim razpravam je bila deklaracija na seji skupščine potrjena z več kot 2/3 večino.

V zvezi s pristankom na določbe Brionske deklaracije je sprejela tudi posebno "Izjavo" (PDF 113 KB), v kateri je poudarila, da predmet spora ni sama pravica do samoodločbe, temveč le način uveljavitve pravice do samoodločbe. Slovenija je vsem jugoslovanskim republikam in zveznim organom večkrat ponudila začetek pogajanj  o sporazumni razdružitvi in o urejanju prihodnjih medsebojnih odnosov v kakršnikoli možni institucionalni obliki, ker pa ni bilo odziva, je skladno z odločitvijo na plebiscitu razglasila samostojno in neodvisno državo. Zvezne oblasti se tudi po tem niso bile pripravljene pogajati, temveč so proti Sloveniji nastopile z oboroženo silo. Republika Slovenija je v izogib nadaljnjemu prelivanju krvi sprejela posredovanje ministrske trojke Evropske skupnosti in za devetdeset dni ustavila nadaljnjo implementacijo aktov o samostojnosti. Izrazila je priznanje Evropski skupnosti za vložene napore za miroljubno razrešitev jugoslovanske krize, zaupanje v dobronamernost njenih dotedanjih in bodočih dejanj in pričakovanje, da bo Evropska skupnost naredila vse, da se prepreči nasilje JLA nad Slovenijo. Posebej je izpostavila nekatere aktivnosti JLA, ki jih ni bilo mogoče razlagati v skladu s prekinitvijo ognja  in ustavitvijo sovražnih dejavnosti.

S sklepom je predlagala Predsedstvu Republike Slovenije in zadolžila Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, da ji čim prej predložita pogajalska izhodišča za razgovore o postopku in načinu uresničevanja odločitev skupščine, sprejetih na seji 25. junija 1991. Kot temeljna izhodišča  za pogajanje je izpostavila sporazumno in postopno zagotovitev samostojnosti  in neodvisnosti Republike Slovenije, njeno mednarodno priznanje in sporazumno ureditev odnosov z drugimi jugoslovanskimi narodi.

7. julij 1991
Podpis Skupne deklaracije - Brionske deklaracije. Osamosvojitveni proces je bil začasno ustavljen.

29.-30. junij 1991
Na izrednem zasedanju je Skupščina Republike Slovenije obravnavala položaj po razglasitvi samostojnosti in agresiji  jugoslovanske armade. Z minuto molka je počastila spomin padlih.

Sprejela je "Stališča Skupščine Republike Slovenije  v zvezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije" (PDF 71 KB). V njih je najostreje obsodila agresijo jugoslovanske armade in zveznih organov in zavrnila ultimate agresorja, izrekla priznanje državljankam in državljanom Republike Slovenije, pripadnikom Teritorialne obrambe in policije za hrabro in uspešno obrambo. Sprejela je poročilo Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in podprla njune aktivnosti. Poudarila je, da vztraja pri sprejetih osamosvojitvenih  dokumentih in zavezala tudi druge državne organe, da vztrajajo pri njihovem uresničevanju.  Izpostavila je, da želi svoje odločitve uveljavljati na političen in demokratičen način, s pogajanji in postopoma ob pogoju, da jugoslovanska armada dosledno spoštuje dogovorjeno ustavitev ognja in se umakne z bojnih položajev. Podprla je stališče predsednika Predsedstva Republike Slovenije, izrečeno na pogovorih z dvanajsterico  v Zagrebu, in pozvala Evropsko skupnost, da nemudoma pošlje svoje opazovalce in zagotovi nadzor nad spoštovanjem sprejetih dogovorov o ustavitvi sovražnosti.

25. junij 1991
Skupščina Republike Slovenije je sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (PDF 2,9 MB) in ustavni zakon za njeno izvedbo ter Deklaracijo ob neodvisnosti (PDF 7,9 MB). Slovenija je s tem postala samostojna in neodvisna država, prevzela je vse pravice in dolžnosti, ki so bile prenesene na organe Socialistične federativne Republike Jugoslavije; določila je državne meje in zagotovila varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Slovenije. Nastala je nova suverena država – Republika Slovenija.

24. junij 1991
Skupščina Republike Slovenije je s sprejetjem amandmaja C  (PDF 1,1 MB) k Ustavi (stoti amandma) določila slovensko državno zastavo in grb.

20. februar 1991
Skupščina Republike Slovenije je sprejela amandma XCIX (PDF 111 KB) k Ustavi Republike Slovenije, ki je omogočil prenos pravic, prenesenih na organe Socialistične federativne Republike Jugoslavije, nazaj na Republiko Slovenijo, in razveljavil določbe, ki so urejale položaj Republike Slovenije v Socialistični federativni Republiki Jugoslaviji in iz tega položaja izhajajoča razmerja. S tem je Slovenija izstopila iz pravnega reda Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

Sprejela je Resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev Socialistične federativne Republike Jugoslavije, s katero je predlagala razdružitev na dve ali več suverenih in neodvisnih držav, ki bi jo republike izvedle postopno, sporazumno in v razumnem roku. Nove države bi si prizadevale za trajne in institucionalizirane oblike sodelovanja v korist svojih narodov oziroma državljanov. Z resolucijo je poudarila, da se bo Republika Slovenija oblikovala kot samostojna, suverena in neodvisna država; državne meje nove države bodo mednarodno priznane državne meje dotedanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije z Republiko Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter meja med Republiko Slovenijo in Hrvaško v okviru Jugoslavije. Z resolucijo je Skupščina Socialistične federativne Republike Jugoslavije obvestila, da začenja postopek za razdružitev dotedanje SFRJ na dve ali več samostojnih držav.

11. januar 1991
Skupščina Republike Slovenije je s sklepom zadolžila Izvršni svet Skupščine RS, da pripravi oceno razmer po plebiscitu in program aktivnosti za izvedbo plebiscitnih ciljev.  Izrecno je izjavila, da ne sprejema, ne bo sprejela ter spoštovala nikakršnih ukazov in obvezujočih sklepov Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejetih s preglasovanjem in ne konsenzom.

Podprla je predloge ukrepov Izvršnega sveta Skupščine RS za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji. S sklepom je v celoti prevzela sistem prometnih davkov, carin in carinskih dajatev; odločila, da bo za delo zveznih organov in JLA vplačevala kotizacijo za  natančno določene in ovrednotene naloge. Sprejela je tudi usmeritve Izvršnemu svetu Skupščine RS pri pripravi republiške zakonodaje in za ukrepe ekonomske ter razvojne politike (tržno zasnovan gospodarski sistem, protiinflacijski program, ukrepi za zmanjšanje učinkov neustavnega in nezakonitega vdora Republike Srbije v enotni monetarni sistem Jugoslavije) ter določila rok za predložitev Zakona o Narodni banki Slovenije.

26. december 1990
Republiška volilna komisija je podala poročilo o izidu glasovanja na plebiscitu. Glasovanja se je udeležilo 1.361.738 volivcev (93 % od 1.457.020 vseh glasovalnih upravičencev). Za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev (88,5 % vseh glasovalnih upravičencev).

Na slavnostni seji vseh zborov je Skupščina Republike Slovenije razglasila izide glasovanja na plebiscitu. Predsednik  skupščine dr. France Bučar je ob tem poudaril, da je odločitev za samostojno državo:
    
"....akt, ki ga lahko sprejme le zrel narod, ki se v polnosti zaveda svoje lastne individualnosti, ki ima odločno voljo do življenja v zavesti svojih življenjskih zmogljivosti, narod, ki je sposoben in pripravljen soočiti se z izzivi časa in okolja, v katerem živi." (Citirano iz govora dr. Franceta  Bučarja, zapisnik slavnostne seje vseh zborov Skupščine RS, 26.12.1990)

Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je na podlagi 10. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije podal glavne orise programa dela za uresničevanje plebiscitarne odločitve:
- priprava in sprejem Ustave Republike Slovenije kot samostojne države spomladi 1991,
- oblikovanje lastnega gospodarskega sistema,
- urejanje odnosov z drugimi republikami Jugoslavije,
- prevzemanje pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo preneseno na zvezne organe,
- zavarovanje in obramba suverenosti Republike Slovenije,
- vzpostavitev mednarodnih stikov in aktivnost za priznanje samostojne in neodvisne  Slovenije kot države in samostojnega subjekta mednarodnega prava.

23. december 1990
V Sloveniji je potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije.

6. december 1990
Sprejet je bil Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (PDF 1,2 MB), ki je določil:
- vsebino plebiscita: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?",
- datum plebiscita - 23.12.1990,
- način ugotavljanja izida - odločitev za samostojno in neodvisno državo je sprejeta, če se zanjo izreče večina vseh glasovalnih upravičencev,
- ob pozitivni odločitvi mora Skupščina RS v 6 mesecih sprejeti ustavne in druge akte za prevzem izvrševanja suverenih pravic,
- način razglasitve izida - na skupni seji vseh zborov Skupščine RS.  

Sočasno z Zakonom o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je Skupščina RS v  "Razglasu državljanom Republike Slovenije" pozvala volivke in volivce k udeležbi na plebiscitu in pojasnila pomen plebiscita in odločitve za samostojno in neodvisno državo. Podala je tudi "Izjavo o dobrih namenih" in poudarila, da vzpostavitev samostojne države ni usmerjena zoper nikogar v Jugoslaviji niti zunaj nje ter da enako pravico priznava tudi drugim narodom v Jugoslaviji.

V "Deklaraciji o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope" (PDF 695 KB) se je zavezala k spoštovanju konvencij Sveta Evrope in izjavila, da bo v svoji ureditvi dosledno spoštovala standarde, ki jih konvencije opredeljujejo ter izrazila željo, da postane enakopravna članica Sveta Evrope.

Politične stranke in poslanske skupine Skupščine Republike Slovenije so podpisale sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo.

21. november 1990
Skupščina Republike Slovenije je na svoji 10. seji razpravljala o pobudi  za plebiscit in zadolžila ustavno komisijo, da pripravi zakon o plebiscitu.

4. oktober 1990
ustavnim zakonom za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI  k Ustavi Republike Slovenije (PDF 8,4 MB) je Skupščina Republike Slovenije razveljavila 27 zveznih zakonov oziroma njihove posamezne določbe. Med drugimi tudi nekatere zakone s področja financiranja federacije in davčnega sistema - tako npr. je bila vzpostavljena možnost, da Skupščina Republike Slovenije določi drugačno razmerje za delitev prihodkov od plačanega temeljnega prometnega davka med federacijo in republiko.
    
Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije, je na seji Družbenopolitičnega zbora podal delegatsko pobudo, da  Skupščina Republike Slovenije razpravlja o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo.

27. september 1990
Skupščina Republike Slovenije je z ustavnimi amandmaji (amandmaji XCVI, XCVII, XCVIII) (PDF 134 KB) uresničila namene iz "Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije" in razveljavila številne zvezne predpise v Sloveniji, hkrati pa prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku.

18.-19. julij 1990
Zbori Skupščine Republike Slovenije so obravnavali in sprejeli sklep o začetku postopka za sprejem ustave Republike Slovenije.

2. julij 1990
Skupščina Republike Slovenije je sprejela "Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije(PDF 77 KB), s katero je izpostavila suverenost Republike Slovenije. Opredelila je obveznost zveznih organov  in organizacij na območju Republike Slovenije poslovati skladno z veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji in namen z ustavnim zakonom opredeliti pogoje, ki jih morajo zvezni predpisi izpolnjevati, da bi lahko veljali v Sloveniji - tisti, ki niso v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije, novo sprejeti zakoni pa le, če in ko jih z odlokom potrdi Skupščina Republike Slovenije. Določila je enoletni rok za sprejem nove ustave.

9. maj 1990
Konstitutivna seja novoizvoljene Skupščine Republike Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen dr. France Bučar, ki je v nastopnem govoru poudaril: »s konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« (Govor dr. Franceta Bučarja, 1. seja, 9.5.1990, Sejni zapiski, str. 27).

29. marec 1990
Sprejet je bil Zakon o himni Republike Slovenije (PDF 133 KB), ki je določil besedilo (sedma kitica Zdravljice Franceta Prešerna), melodijo himne in način njenega javnega izvajanja.

27. december 1989
Skupščina Socialistične Republike Slovenije je sprejela Zakon o volitvah (PDF 1,79 MB) v skupščine, ki je za volitve v družbenopolitične zbore skupščin predvidel proporcionalni sistem volitev kandidatov političnih organizacij, medtem ko je za volitve delegatov v zbor združenega dela in zbor občin še ostal večinski sistem.