Informacijsko središče   Dogodki in posveti   Konferenca predsednikov parlamentov
11. konferenca predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude

 

 

 

V ponedeljek, 13. maja 2013, je na Brdu pri Kranju potekala 11. konferenca predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude, ki jo v okviru enoletnega predsedovanja Slovenije organiziral Državni zbor. Gostitelj konference je bil predsedujoči parlamentarnemu delu pobude predsednik Državnega zbora Janko Veber.

Predsedniki in drugi visoki predstavniki parlamentov so razpravo posvetili aktualnim vprašanjem, povezanim z oblikovanjem makroregionalnih strategij v okviru EU, ter pri tem posebno pozornost namenili oblikovanju Jadransko-jonske makroregije in prispevku, ki ga lahko dajo v teh procesih parlamenti. Jadransko-jonska pobuda združuje tri države članice EU (poleg Slovenije tudi Italijo in Grčijo) ter države kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU (Hrvaško, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Albanijo), zato je Jadransko-jonska pobuda hkrati pomembna spodbuda in sredstvo v procesu širitve EU na države Zahodnega Balkana.

Udeležence je uvodoma nagovoril minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, trenutno predsedujoči Jadransko-jonski pobudi, ki je izrazil prepričanje, da prav regionalne pobude nudijo primeren okvir za okrepitev prihodnjega sodelovanja in za doseganje skupnih evropskih ciljev. Kot je dejal, je potrebno ohraniti in še povečati gospodarsko, kulturno in znanstveno izmenjavo s članicami Jadransko-jonske pobude, ki danes še nimajo možnosti za vključitev v EU, saj bo le jasna in zagotovljena evropska perspektiva državam regije Zahodnega Balkana dokončno stabilizirala regijo. Poudaril je, da Jadransko-jonska makororegija predstavlja inovativen model bodočega uravnoteženega in trajnostnega razvoja, ki pa ne sme biti prepletena z administrativnimi ovirami. Med konkretnimi  točkami sodelovanja držav Jadransko-jonske pobude je minister Erjavec izpostavil zaščito okolja, pri čemer je potrebno posebno pozornost posvečati varovanju morja, izgradnjo ustrezne prometne infrastrukture, saj je slaba povezava priobalnega pasu z zaledjem resen problem v večini težav Jadransko-jonske pobude, ter krepitev stikov med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami v regiji, še posebej, ko gre za izmenjavo med profesorji in študenti.

Predsednik Državnega zbora Janko Veber se je v svojih prispevkih v razpravi med drugim zavzel za konstruktivno sodelovanje med parlamentarno in vladno dimenzijo Jadransko-jonske pobude, saj parlamenti vladnim usmeritvam dajejo ključno politično podporo, hkrati pa nudijo platformo za široko vsebinsko razpravo, s katero se lahko pritegne najširši krog zainteresiranih akterjev, vključno s civilno družbo. S tem pa parlamenti prispevajo h hitrejšemu in učinkovitejšemu kroženju informacij ter posredno k boljši identifikaciji možnih projektov. Predlagal je, da se tudi v okviru parlamentarne dimenzije Jadransko-jonske pobude razmisli o organizaciji skupnih srečanj na ravni  parlamentarnih delovnih teles in strokovnih služb, ki bi bila vključena v parlamentarni del programa predsedovanja predsedujoče članice Jadransko-jonske pobude, v takšne programe pa bi se lahko vključili tudi poslanci in drugi predstavniki Evropskega parlamenta. Kot prednostna področja sodelovanja v novi marko-regionalni povezavi je izpostavil  okoljevarstveno zaščito morja in obale, trajnostno upravljanje ribištva v luči reforme ribiške politike EU, vzpostavitev sistemov zgodnjega medsebojnega obveščanja v primeru nesreč, sodelovanje na področju čezmejnega kriminala ter izboljšanje konkurenčnosti jadransko-jonskih pristanišč, kot ena najbolj vabljivih turističnih destinacij pa ima Jadransko-jonska regija tudi priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest na področju turizma. K nadaljnjemu razvoju panoge in prepoznavnosti jadransko-jonskega območja kot celote bi lahko prispevali s skupnimi  napori ter oblikovanjem novih, skupnih in usklajenih turističnih ponudb, pri čemer je potrebno poseben poudarek nameniti oblikam trajnostnega turizma v zavarovanih območjih in območjih Natura 2000 ter izkoriščanju potencialov kulturne dediščine.

Predsednik Državnega zbora je, tako kot predstavniki drugih držav na konferenci, tudi poudaril, da jadransko-jonsko sodelovanje predstavlja dodano vrednost državam Zahodnega Balkana in njihovi poti do članstva v Evropski uniji, saj lahko države, ki so že članice EU, nečlanicam pomagajo s svojimi izkušnjami in jim nudijo podporo v pogajanjih za članstvo. Udeleženci so izpostavili tudi pomen ustreznega finančnega okvira, ki bo podpiral predstavljene projekte in doseganje konkretnih gospodarskih učinkov sodelovanja, saj, kot je dejal predsednik parlamenta Črne Gore Ranko Krivokapič, državljane pri vsaki politični aktivnosti zanimajo predvsem gospodarski rezultati, kot so v primeru Jadransko-jonske pobude med drugim tudi vprašanja, povezana z energetiko. Udeleženci konference so se zavzeli tudi za okrepitev sodelovanja med parlamenti in civilno družbo, ki bi pomagalo pri oblikovanju skupne regionalne identitete, kar so zapisali tudi v zaključni dokument, ki so ga sprejeli ob koncu konference.

Prispevek predsednika Državnega zbora Janka Vebra: " Oblikovanje evropskih makroregionalnih strategij in vloga Jadransko-jonske pobude; vključenost in perspektive parlamentarne dimenzije Jadransko-jonske pobude" (PDF 28 KB)

Prispevek predsednika Državnega zbora Janka Vebra: "Jadransko-jonsko sodelovanje kot sredstvo za soočanje s skupnimi izzivi in spodbujanje približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji" (PDF 36,7 KB)

ZAKLJUČNI DOKUMENT (PDF 128 KB)

PROGRAM KONFERENCE (PDF 104 KB)

LISTA UDELEŽENCEV (PDF 114 KB)


 

Fotografija: Tamino Petelinšek/STA


 

 


 

Jadransko-jonska pobuda in njena parlamentarna dimenzija

Jadransko-jonska pobuda (JJP)  je bila ustanovljena ob koncu Konference za razvoj in varnost v Jadranskem in Jonskem morju 20. maja 2000 s podpisom Deklaracije iz Ancone.

V okviru JJP deluje parlamentarna dimenzija v obliki konferenc predsednikov parlamentov, ki potekajo enkrat letno v predsedujoči državi članici. Zadnje srečanje predsednikov parlamentov JJP je bilo 26. aprila 2012 v Beogradu.

Slovenija je JJP prvič predsedovala leta 2004. V okviru predsedovanja je 10. in 11. maja 2004 v Portorožu potekala 4. konferenca predsednikov parlamentov, ki jo je gostil takratni predsednik Državnega zbora Borut Pahor.

Več informacij o Jadransko-jonski pobudi:

Spletna stran Jadransko-jonske pobude

Dokumenti parlamentarne dimenzije Jadransko-jonske pobude

 

Slovensko predsedovanje Jadransko-jonski pobudi

Slovenija  v obdobju od 1. junija 2012 do 31. maja 2013 predseduje Jadransko-jonski pobudi.

Slovenija se med tokratnim predsedovanjem Jadransko-jonski pobudi osredotoča predvsem na vprašanja povezana z morjem in obmorskim pasom. Obdobje 2012-2013 je ključno tudi za oblikovanje Strategije EU za Jadransko-jonsko makroregijo, ki bo naravnana izrazito razvojno. Pri tem bo pomembno poglobljeno sodelovanje držav vzdolž Jadranskega in Jonskega morja v okviru vsebin in projektov trajnostnega razvoja ribolova, prometa, turizma in oskrbe z vodo.

Več informacij:

Spletna stran Ministrstva za zunanje zadeve

 




 


 

Ob robu Konference se je  predsednik Državnega zbora Janko Veber  na dvostranskem pogovoru sestal  s predsednikom Skupščine Črne gore Rankom Krivokapićem.

Predsednika Veber in Krivokapić sta kot odlično ocenila sodelovanje obeh držav na različnih ravneh , že tradicionalno vzorno pa je sodelovanje obeh  parlamentov, tako pri  izmenjavi poslanskih stališč in izkušenj kot pri sodelovanju strokovnih služb. Predsednik Krivokapić je izrazil prepričanje, da je tudi zahvaljujoč ključni podpori Slovenije in slovenskega parlamenta Črna gora na dobri poti pri vključevanju v evropske integracije  in je pridobila status kandidatke za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Predsednik Ranko Krivokapić je v pogovoru poudaril, da se v Črni gori v času gospodarske krize stranke bolj zavedajo svoje odgovornosti in da kljub krizi obstaja visoka stopnja soglasja med koalicijo in opozicijo glede vstopa v EU. Dodal je, da je v  zadnjih letih  črnogorski parlament uspel s transparentnostjo svojega delovanja in s primernimi zgledi okrepiti svojo vlogo kot primer stabilnosti v državi, kot tudi v regiji.

Predsednik Državnega zbora  Janko Veber je povedal, da si tudi  v slovenskem parlamentu prizadevamo dvigniti raven dialoga v slovenskem parlamentu, pri čemer je izpostavil tudi Resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2009, ter z okrepljeno razpravo med koalicijo in opozicijo, predvsem pa v dialogu s civilno družbo učvrstiti svojo vlogo pri sprejemanju zakonov in ukrepov, ki so ključni za reševanje gospodarske krize in položaja, v katerem se je znašla Slovenija.

Ob koncu pogovora sta se predsednika zavzela za okrepitev parlamentarne diplomacije tako med državama kot  v širši regiji, saj bo tovrstno  povezovanje ob izzivih, ki jih prinaša prihodnost, vse pomembnejše.