Soglasje za prihodnost

Soglasje za prihodnost - Podnebni dogovor

Četrtek, 14. november 2019, Državni zbor, velika dvorana

 

Soglasje za prihodnost - Podnebni dogovor

Dogodek je bil v nadaljevanju razdeljen v tri panele, prek katerih smo s strokovnjaki, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter širšo zainteresirano javnostjo odprli razpravo o prilagajanju na podnebne spremembe (uvodni prispevek dr. Lučka Kajfež Bogataj - iztočnice za razpravo PDF 173 KB), blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji (uvodni prispevek Andrej Gnezda/Umanotera - iztočnice za razpravo PDF 172 KB) ter blaženju podnebnih sprememb na področju oskrbe z energijo (uvodni prispevek dr. Dušan Plut/SAZU - iztočnice za razpravo PDF 173 KB).

Sporočilo za javnost in fotografije s posveta Podnebni dogovor.

 

Program posveta:

PODNEBNI DOGOVOR

četrtek, 14. november 2019, Državni zbor, velika dvorana

 

9.00 –  9.30

Prihod in registracija udeležencev

 

9.30 –  10.00

Uvodni nagovori

  • mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora
  • Simon Zajc, minister za okolje in prostor
  • Aja Vrenjak, Mladi za podnebno pravičnost

10.00 –  11.30

1. panel: Prilagajanje na podnebne spremembe

Uvodni prispevek in moderiranje: dr. Lučka Kajfež Bogataj

PPT predstavitev (3,21 MB)

Iztočnice za razpravo (PDF 173 KB)

Sodelujejo:

  1. dr. Jože Podgoršek, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  2. dr. Andreja Sušnik, Agencija Republike Slovenije za okolje
  3. Ana Hojs, Nacionalni  inštitut za javno zdravje
  4. Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije
  5. Uroš Brežan, župan občine Tolmin

Razprava

11.30 –  11.45

Odmor (preddverje velike dvorane)

Izjava v tiskovnem središču Državnega zbora

11.45 –  13.15

2. panel: Blaženje podnebnih sprememb –  promet in industrija

Uvodni prispevek in moderiranje: Andrej Gnezda, Umanotera

PPT predstavitev (2,64 MB)

Iztočnice za razpravo (PDF 172 KB)

Sodelujejo:

  1. mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  2. Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
  3. Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic
  4. Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj
  5. mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan

Razprava

13.15 –  15.00 (okvirno)

3. panel: Blaženje podnebnih sprememb – energetika

Uvodni prispevek in moderiranje: dr. Dušan Plut, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

PPT predstavitev (4,13 MB)

Iztočnice za razpravo (173 KB)

Sodelujejo:

  1. mag. Bojan Kumer, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
  2. Marko Maver, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor
  3. dr. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan
  4. dr. Alojz Poredoš, Svet za energetiko, Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  5. mag. Zoran Kus, strokovnjak za podnebno krizo
  6. mag. Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES

Razprava

15.30

 

Zaključek (okvirno)

 

 

Gradiva:

Vabilo predsednika Državnega zbora, PDF 68.3 KB

Program posveta Podnebni dogovor, PDF 989 KB

Iztočnice za razpravo v prvem panelu Prilagajanje na podnebne spremembe (uvodni prispevek dr. Lučka Kajfež Bogataj), PDF 173 KB

PPT predstavitev (3,21 MB) dr. Lučke Kajfež Bogataj

Iztočnice za razpravo v drugem panelu Blaženje podnebnih sprememb – promet in industrija (uvodni prispevek Andrej Gnezda, Umanotera), PDF 172 KB

PPT predstavitev (2,64 MB) Andreja Gnezde/Umanotera

Iztočnice za razpravo v tretjem panelu Blaženje podnebnih sprememb –  energetika (uvodni prispevek dr. Dušan Plut/SAZU), PDF 173 KB

PPT predstavitev (4,13 MB) dr. Dušana Pluta/SAZU

Politično-zakonodajno ozadje odzivanja na problematiko podnebnih sprememb, JPG 1,19 MB

Grafika: InstagramFacebook

Sporočilo za javnost in fotografije s posveta Podnebni dogovor.

Prenos posveta:

V sodelovanju s TV Slovenija je bil posvet predvajan v živo na spletni strani MMC RTVSLO in Facebook strani MMC RTVSLO. Posnetek posveta je bil predvajan v soboto, 16. 11. 2019, ob 9. uri na parlamentarnem programu TV Slovenija - TV SLO3.

 

Podbebni dogovor

OKROGLA MIZA TEMELJI PRAVNE DRŽAVE
petek, 6. september 2019, Državni zbor, velika dvorana

V petek, 6. septembra 2019, je na pobudo Vrhovnega sodišča v veliki dvorani Državnega zbora potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje.

Okrogla miza se je začela ob 9.30 v veliki dvorani Državnega zbora in je potekala v treh delih. Uvodni del se je začel z govoroma predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana (govor -  PDF 222 KB) in ministrice za pravosodje Andreje Katič (govor - PDF 231 KB) ter osrednjima prispevkoma predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča (prispevek - PDF 276 KB)  in predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza (prispevek - PDF 463 KB).

***

 

Vljudno vabljeni k ogledu e-knjižice Temelji pravne države (PDF 28,6 MB), ki je bila oblikovana ob tej priložnosti in vsebuje tudi zapis govorjene besede na okrogli mizi.

***

 

Program okrogle mize Temelji pravne države v soorganizaciji Državnega zbora, Vrhovnega sodišča in Ministrstva za pravosodje:
petek, 6. september 2019, Državni zbor, velika dvorana

URA DOGODEK
9.25

Fototermin predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana, ministrice za pravosodje Andreje Katič, predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča in predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza (preddverje velike dvorane)

9.30-10.30

Uvodna nagovora

  • predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan
  • ministrica za pravosodje Andreja Katič

Osrednja prispevka

  • predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič: »Delitev oblasti – temelj demokratične in pravne države«
  • predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez:»Pravo – nepogrešljivo vezivo družbe«
10.30

Skupinska fotografija (velika dvorana, ob govornici)

sledi

Skupna izjava za medije predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana, ministrice za pravosodje Andreje Katič, predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča in predsednika Ustavnega sodišča dr. Rajka Kneza (novinarsko središče - soba 117).

10.35-11.00

Odmor in možnost izjav (preddverje velike dvorane)

11.00-12.15

Razprava: Človekove pravice v sistemu delitve oblasti

Moderira: dr. Peter Jambrek, prvi predsednik Ustavnega sodišča

V Sloveniji državljanke in državljani oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vse tri veje oblasti so dolžne spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zagotovljene z ustavo ter zakoni in mednarodnimi instrumenti. Načelo delitve oblasti, vključujoč sistem zavor in ravnovesij, preprečuje samovoljo in zlorabo oblasti in posamezniku v razmerju do države zagotavlja osebno svobodo in dostojanstvo ter je temeljni pogoj učinkovitega varstva posameznikovih pravic in svoboščin.

Sodelujejo:

  • gospa Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora
  • dr. Miodrag Đorđević, podpredsednik Vrhovnega sodišča
  • gospod Gregor Strojin, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje
  • dr. Grega Strban, dekan Pravne fakultete v Ljubljani in podpredsednik Sodnega sveta
  • dr. Neža Kogovšek Šalamon, predstavnica Zagovornika načela enakosti, članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope
12.15-12.30

Odmor in možnost izjav (preddverje velike dvorane)

12.30

Predstavitev mnenj predstavnikov vabljene strokovne in druge zainteresirane javnosti

Moderira: gospod Blaž Pavlin, predsednik Odbora za pravosodje

Naslovna tema okrogle mize, Temelji pravne države, naslavlja široko polje vsebin, obenem pa zadeva tako posameznike kot številne različne institucije. Vsled navedenega je v nadaljevanju kot možen predlog izhodišč v okviru predstavitve mnenj podanih nekaj izhodišč za pripravo prispevkov:

  • stroga ločenost in neodvisnost vej oblasti ali sodelovanje, prepletanje ter soodvisnost delovanja vej oblasti;
  • načelo zakonitosti, jasnosti in določnosti norm ter samoomejitev delovanja države kot temelji za predvidljivost prava;
  • legalnost in legitimnost meja dopustnosti posegov v druge veje oblasti ter ukrepi za varovanje načela delitve oblasti;
  • javni interes za delovanje pravne države ter nadzor ljudstva nad vejami oblastmi ter
  • druga razmišljanja v okviru obravnavne tematike.

***

 

izjavi za javnost, ki je sledila uvodnem delu okrogle mize, je predsednik Državnega zbora naprej izrazil hvaležnost pobudi Vrhovnega sodišča, da na strateški način podpremo temo pravne države kot družbeno pomembne v prostorih Državnega zbora, in sicer tako, da so prisotne vse tri veje oblasti. V svojem govoru je želel, kot je dejal, poudariti tri vidike, in sicer ločitev pristojnosti treh vej oblasti, torej dosledno izvajanje načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, kot drugo je želel  poudariti, da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov in kot tretje, tako mag. Židan, je želel poudariti zavedanje vpetosti v mednarodni prostor, kar pomeni tudi upoštevanje mednarodnega prava.

Zahvala predsedniku Vrhovnega sodišča gre po besedah mag. Židana tudi zato, ker, kot je dodal, z današnjo okroglo mizo v Državnem zboru začenjamo ciklus družbeno pomembnih razprav. Še letos po besedah mag. Židana načrtujemo podnebni pogovor, v naslednjem letu pa pogovor o položaju kulture v digitaliziranem svetu, pogovor o nacionalnem vprašanju v moderni slovenski državi in kot tretji naj bi po besedah mag. Židana bil pogovor o položaju Slovenije v Evropski uniji in odnos Slovenije do Evropske unije. Cilj je torej, kot je še dejal predsednik Državnega zbora, da se najpomembnejša družbena vprašanja ponovno organizirano vrnejo kot široke družbene razprave v Državni zbor, ob sodelovanju najpomembnejših ljudi v Sloveniji, tj. odločevalcev, stroke, predstavnikov nevladnih organizacij itd.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v izjavi izrazila zadovoljstvo nad organizacijo današnje okrogle mize. Izrazila je željo, da tudi v bodoče argumenti potekajo na spoštljiv način ter da se o tem pogovarjamo. Dejala je, da pričakuje veliko pogovora o Predlogu sprememb Ustave, s katero bi postopek imenovanja sodnikov umaknili iz Državnega zbora, predvsem pa pričakuje tudi razpravo o bodoči vlogi sodstva oziroma o njegovem položaju. Kajti, kot je dodala, država mora zagotoviti pogoje za učinkovito in pravično pravosodje, ko bodo skupno s sodstvom predstavljali nov Zakon o sodiščih in Zakon o sodniških službi, skupaj s tožilstvom pa Zakon o državnem tožilstvu.

Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič se je v izjavi uvodoma zahvalil predsedniku Državnega zbora, da je sprejel pobudo za organizacijo današnje razprave. Po njegovih besedah gre namreč za eno temeljnih vprašanj naše demokratične ureditve. Pri tem bi se lahko na začetku vprašali, tako mag. Florjančič, ali vsi mi, ki dnevno uporabljamo pojem pravna država, vemo o čem govorimo, ali imamo enake poglede na to vprašanje in kje se razlikujemo. Vendar, tako mag. Florjančič, dokler se kot posamezniki sprašujemo, je ena zadeva, druga zadeva pa nastane takrat, ko se veje oblasti začnejo obnašati na način, da se pod vprašaj postavi podobno razumevanje pravne države. Takrat je treba odreagirati, je dejal mag. Florjančič. Odzvati se mora tista veja oblasti, ki se čuti prizadeta. V zadnjih letih so se po besedah mag. Florjančiča namreč dogajali primeri, ko se je sodna veja oblasti čutila prizadeto. Ne prizadeto v nekem osebnem smislu, temveč v smislu krnjenja njihove osnovne temeljne pristojnosti, je dejal mag. Florjančič. Nadaljeval je, da se mu je zato zdelo vredno in prav, da se spregovori o teh vprašanjih in da se vsakemu, ki želi o tem vprašanju kaj povedati, da priložnost, da se o tem izjasni. Nenazadnje, kot je še dodal, je k temu prispevala tudi iniciativa Evropske komisije, ki jih je, tako mag. Florjančič, spraševala kaj lahko posamezna država članica stori za krepitev načel pravne države. To je namreč po besedah mag. Florjančiča eno nosilnih bodočih dejavnosti in ciljev, ki naj jih doseže tudi Evropska unija. Evropska komisija je pri tem poudarila, da načelo pravne države v Evropski uniji lahko živi in deluje samo takrat, ko je uveljavljeno v posamezni državi članici, je še dejal predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je v izjavi zahvalil za organizacijo okrogle mize, saj, kot je dejal, ni veliko priložnosti, ko lahko sodstvo v hramu demokracije pove tisto, kar bi rado povedalo javno, kadar to presega zapisano v sodnih odločbah, sodbah in odločbah Ustavnega sodišča. V tridesetih letih novega pravnega sistema včasih ne razumemo samih temeljev delovanja pravne države ali načela delitve oblasti, včasih pa se tudi pojavijo vprašanja, ki jih nismo rešili, pa jih moramo, ali pa smo ugotovili, v teh, skoraj treh desetletjih, da jih je treba drugače urediti in se o njih pogovarjamo, je dejal predsednik Ustavnega sodišča. Kot je še med drugim dejal, je govor namenil osvetlitvi sistema t. i. "žarčenja" Ustave na eni strani, nato pa tudi kronični anomaliji, ki jo povzroča neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča. To sta dve osrednji dimenziji pravne države, nanju pa je vezal tudi druge vidike.

Sledila je razprava z naslovom Človekove pravice v sistemu delitve oblasti, ki jo je moderiral prvi predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek. Tretji del, ki ga je moderiral predsednik Odbora za pravosodje Blaž Pavlin, pa je potekal po vzoru javne predstavitve mnenj in je predvideval možnost sprotne prijave prispevkov predstavnikov strokovne in drugih zainteresiranih javnosti.

***

Pisni prispevki:

Opozorilo: Prispevki so objavljeni v obliki, kot smo jih prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov in ne predstavljajo uradnega mnenja Državnega zbora.

  1. Dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik, podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije  - prispevek, PDF 438 KB
  2. Gašper Ferjan, član odbora DEM - za demokracijo enakih možnosti - prispevek, PDF 288 KB
  3. Vili Kovačič, državljan K. - prispevek, PDF 296 KB
  4. Koordinacija neparlamentarnih strank in list (KNSL) – prispevek, PDF 241 KB
  5. Drago Šketa, generalni državni tožilec Republike Slovenije – prispevek, PDF 249 KB
  6. Mag. Sebastijan Valentan, Inštitut za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani - prispevek, PDF 258 KB

Podnebne in okoljske spremembe so ena osrednjih tem, ki terjajo družbeno in politično soglasje, dogovor in še močnejšo ozaveščenost širše javnosti. Zato je Državni zbor v sodelovanju s Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, Ministrstvom za okolje in prostor, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, Odborom Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero organiziral posvet Podnebni dogovor, ki je potekal v četrtek, 14. novembra 2019, v veliki dvorani Državnega zbora. Uvodoma so zbrane nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja "Mladi za podnebno pravičnost" Aja Vrenjak.