Pravna narava Poslovnika Državnega zbora
Datum vnosa: 15. 1. 2021
Datum revizije: 15. 1. 2021
Odgovor
Ustava v 94. členu določa, da ima Državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Poslovnik Državnega zbora je osrednji akt, s katerim Državni zbor ureja pravila lastnega poslovanja. Je izraz njegove pravice, da si sam uredi svojo organizacijo in poslovanje (parlamentarna avtonomija). Pravico parlamenta, da si sam predpiše način poslovanja, praviloma določa ustava. Vendar tudi če ustava tega ne določa izrecno, izhaja iz položaja parlamenta v organizaciji državne oblasti, da ima to pravico (Grad-2000, s. 113–115 in Pitamic, s. 357). (iz Mozetič, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2002). O pravni naravi Poslovnika Državnega zbora se je že opredeljevalo tudi Ustavno sodišče. Izpostavljamo odlomka dveh odločb: št. U-I-40/96 z dne 3. 4. 1997: V delu, ki ureja postopek sprejemanja aktov Državnega zbora (X. poglavje) Poslovnik vsebuje abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti poslank in poslancev ter drugih udeležencev postopkov sprejemanja zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Pravne norme v tem delu Poslovnika so po svoji naravi izvirne (originarne). Te norme nimajo zgolj internega pomena za delovanje Državnega zbora, temveč tudi pomembne zunanje učinke - neposredno ali posredno urejajo tudi razmerja med Državnim zborom in drugimi državnimi organi (zlasti Vlado in Državnim svetom). Tudi zaradi tega, ker ureja postopek sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov z eksternim učinkom, ima to poglavje Poslovnika poseben pomen za demokratično odločanje o javnih zadevah na najvišji (politični) ravni in mu ni mogoče pripisovati zgolj internega značaja. Glede na navedeno ima Poslovnik v izpodbijanem delu naravo splošnega pravnega akta z eksternim učinkom, torej predpisa. Poslovnik sicer formalno ni zakon, temveč svojevrsten pravni akt. Na poseben položaj Poslovnika v hierarhiji pravnih aktov kaže 94. člen Ustave, ki določa, da ima Državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Položaja poslovnika v sistemu pravnih aktov ni mogoče enačiti s položajem podzakonskih predpisov. Ker na abstrakten in originaren način ureja pravna razmerja v postopku sprejemanja pravnih aktov Državnega zbora, ima v pravnem sistemu - vsaj v delu, ki ureja postopek sprejemanja aktov Državnega zbora - hierarhični položaj zakona, čeprav v formalnem smislu ni zakon. Ustavno sodišče je za presojo ustavnosti izpodbijanih določb Poslovnika pristojno na podlagi prve alinee prvega odstavka 21. člena ZUstS. /…/«. št. U-I-303/05-11 z dne 20. 9. 2007: |