Druge dejavnosti   Državni zbor in EU   Državni zbor in Evropska unija
Državni zbor in Evropska unija

Republika Slovenija je s članstvom v Evropski uniji (EU) leta 2004 prevzela številne pravice in obveznosti ter se zavezala k spoštovanju pravnega reda EU. 

Pravni red EU se ves čas spreminja, razvija. Posebno vlogo pri tem imajo Evropska komisija, predlagateljica zakonodaje, ter Svet EU in Evropski parlament, ki sta zakonodajni instituciji.
Vlogo nacionalnih parlamentov držav članic pri sprejemanju zakonodaje EU je okrepila Lizbonska pogodba, vendar postopek sprejemanja evropske zakonodaje v posameznih državah članicah poteka različno.
V ta proces je aktivno vključen tudi Državni zbor kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji, ki se v skladu z Ustavo Republike Slovenije1  in Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije2  opredeljuje do predlogov zakonodajnih aktov EU. 

1Ustava Republike Slovenije v 3.a členu določa, da se zakon, s katerim se med Državnim zborom in Vlado uredijo razmerja v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prinese izvrševanje dela suverenih pravic, sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

2Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je bil sprejet v letu 2004 tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (Uradni list RS, št. 34/04 z dne 8. 4. 2004), nato pa še trikrat noveliran (Uradni list RS, št. 43/10, 107/10 in 30/15).

 

Z izrazom »zadeve EU« označujemo predloge stališč Republike Slovenije do predlogov zakonodajnih aktov in tudi predloge odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah EU. Med zadeve EU sodijo tudi zadeve, ki so predmet medvladnega sodelovanja v okviru EU.

Republiko Slovenijo v zadevah EU predstavlja in zastopa Vlada, ki je pristojna za uveljavljanje stališč Republike Slovenije v institucijah EU. Pri odločanju in oblikovanju zadev EU je Vlada samostojna, vendar mora pri tem upoštevati Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Na podlagi tega je Vlada Državnemu zboru zavezana posredovati gradivo, ki poleg osnutka zakonodajnega akta oziroma predloga odločitve politične narave vključuje tudi:

–    predlog stališča Republike Slovenije,
–    postopek sprejemanja akta v institucijah EU,
–    poglavitne rešitve in cilje predloga akta,
–    predviden čas začetka obravnave in sprejetja predpisa v EU,
–    oceno vplivov in posledic sprejetja predloga akta.

Državni zbor sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije pri tistih zadevah EU, ki po svoji vsebini v skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakoni sodijo v njegovo pristojnost. Prav tako lahko Državni zbor na predlog Vlade ali na lastno pobudo obravnava tudi druge zadeve EU. Predlog stališča Državni zbor obravnava v rokih, ki jih zahteva delo v okviru institucij EU, sicer vladni predlog po poteku roka samodejno postane stališče Republike Slovenije. Do odločitve o predlogu stališča se praviloma opredeli pristojno delovno telo, lahko pa tudi Državni zbor3.

3Kadar Vlada pri uveljavljanju stališč Republike Slovenije, ki jih je sprejelo pristojno delovno telo Državnega zbora, zaradi poteka pogajanj v institucijah EU oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republiki Sloveniji, lahko odloči drugače. O tem takoj obvesti Državni zbor in navede okoliščine, ki so utemeljevale takšno ravnanje.

O predlogih sprememb pogodb, na katerih temelji EU, Državni zbor razpravlja in se do njih opredeli pred odločanjem v institucijah EU. Državni zbor najmanj enkrat letno razpravlja o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej. Prav tako razpravlja o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v prihodnjem obdobju in se do njih opredeli.

 

Slovenija je s članstvom v EU na podlagi 3.a člena Ustave Republike Slovenije na institucije EU prenesla izvrševanje dela suverenih pravic

Razmerje med Državnim zborom in Vlado v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v EU ureja Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU), ki je v veljavi od aprila 2004. Po tem zakonu je Državni zbor pristojen za oblikovanje stališč Republike Slovenije glede tistih zadev EU, ki v skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakoni spadajo v njegovo pristojnost.

Z razvojem prava EU se je razvijal tudi ZSDZVZEU. Leta 2010 je Državni zbor sprejel dopolnitev zakona (ZSDZVZEU-A), ki med drugim določa, da so seje odborov, pristojnih za obravnavo zadev EU, odprte za javnost. 
Sprememba Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je v istem letu okrepila vlogo nacionalnih parlamentov držav članic v zakonodajnih postopkih EU, čemur je sledila tudi novelacija zakona (ZSDZVZEU-B). Z 11.a členom se je opredelil postopek nadzora in vložitve tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti. Aprila 2015 je Državni zbor sprejel še dopolnitev, s katero se je določil postopek imenovanja slovenske kandidatke ali kandidata za člana Evropske komisije (ZSDZVZEU-C)4 . 

Podrobnejša obravnava zadev EU v Državnem zboru je opredeljena v določbah Poslovnika Državnega zbora.

4Postopek predvideva predstavitev kandidatke ali kandidata na predlog Vlade pred delovnim telesom Državnega zbora, pristojnim za evropske zadeve. Delovno telo po predstavitvi o kandidatu glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo, ki ga posreduje Vladi. Vlada na mnenje delovnega telesa ni vezana, vendar mora pred posredovanjem predloga evropskim institucijam o tem obvestiti Državni zbor. 

Državni zbor obravnava predloge stališč Republike Slovenije in sodeluje pri oblikovanju stališč Republike Slovenije o zadevah EU. Posebej pomembno področje so predlogi sprememb pogodb, na katerih temelji EU, ter obravnava vseh vprašanj, povezanih s širitvijo EU5.  Državni zbor je pristojen tudi za obravnavo predlogov deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, ki odraža prednostne naloge Republike Slovenije za posamezna področja njenega delovanja.

Za obravnavo zadev EU sta v Državnem zboru pristojna:
–    Odbor za zadeve Evropske unije, ki obravnava vse zadeve EU, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike EU;
–    Odbor za zunanjo politiko, ki obravnava zunanjepolitične in varnostne zadeve EU.

Pri obravnavi zadev oba odbora sodelujeta z matičnimi delovnimi telesi Državnega zbora. Matična delovna telesa so v tem primeru tista delovna telesa, ki sprejmejo mnenje o določeni zadevi EU s svojega področja in ga posredujejo pristojnemu odboru. O zadevah EU lahko Državni zbor razpravlja tudi na plenarnem zasedanju, če to zahteva najmanj četrtina poslancev, pristojni odbor ali če tako sklene Kolegij predsednika Državnega zbora.

Državni zbor na podlagi vladnih izhodišč in poročil redno, praviloma tedensko, obravnava zadeve EU, ki so na dnevnem redu institucij in organov EU. Vlada obvešča Državni zbor o aktualnih zadevah EU in o odločitvah njenih predstavnikov v institucijah in organih EU. Na predlog Vlade ali po lastni izbiri lahko Državni zbor obravnava tudi druge zadeve EU. 

5Državni zbor je pristojen tudi za obravnavo predlogov in sklenitve mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti EU oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter predlogov in sklenitve mednarodnih pogodb, ki jih Republika Slovenija sklene z ostalimi državami članicami EU, z EU oziroma z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo. 
 

 

V EU sta za sprejemanje zakonodajnih aktov EU pristojna Svet EU in Evropski parlament. Pri sprejemanju zakonodaje ločimo med rednim in posebnim zakonodajnim postopkom. Večina zakonodaje EU se sprejme v rednem zakonodajnem postopku, kjer sta Svet EU in Evropski parlament enakovredna, saj morata o predlogu besedila soglašati (soodločanje). Za omejeno število področij (npr. notranji trg in konkurenčno pravo) se odloča po posebnem zakonodajnem postopku, kjer je zakonodajalec Svet EU, Evropski parlament pa ima zgolj posvetovalno vlogo. 

Pravico do zakonodajne pobude ima Evropska komisija, ki se lahko odzove tudi na pobude Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta in državljanov (na podlagi uspešne evropske državljanske pobude).

Svet EU6  sestavljajo predstavniki oziroma ministri 27 držav članic. Postopek odločanja v Svetu EU lahko poteka z navadno večino, s kvalificirano večino ali soglasjem. Praviloma se odločitve sprejmejo s kvalificirano7  oz. dvojno večino8  z izjemo za občutljiva področja, kot so skupna zunanja in varnostna politika, članstvo držav v EU, področja socialne varnosti in socialne zaščite, davčna politika itd.

6Na spletni strani EU je dostopna predstavitev Sveta EU in njegovih pristojnosti.

7Kvalificirana večina je dosežena, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer za predlog glasuje 55 % držav članic, kar v praksi pomeni 15 od skupno 27 držav, in predlog podprejo države članice, ki predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU. Več si lahko preberete na spletni strani Sveta EU.

8Svet EU je oblikoval posebno aplikacijo za izračun kvalificirane večine »Council Voting Calculator«.

Evropski parlament je edini neposredno izvoljen organ in zastopa interese državljank in državljanov EU. Ima 705 poslancev iz 27 držav članic, ki se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na osnovi državljanstva. Postopek sprejemanja stališča do zakonodajnega akta poteka v dveh fazah, in sicer predlog zakonodajnega besedila najprej obravnava − po potrebi spremeni − in sprejme pristojni parlamentarni odbor, nato se o njem glasuje še na plenarnem zasedanju, s čimer je sprejeto stališče Evropskega parlamenta do predloga.  

Vse zakonodajne postopke spremljajo neformalne izmenjave stališč, tehnični sestanki in formalni sestanki med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo oziroma t. i. trialogi. Ti so namenjeni usklajevanju različnih pogledov med institucijami in doseganju dogovorov.

V postopek sprejemanja zakonodaje EU so aktivno vključeni tudi nacionalni parlamenti držav članic, ki jih Evropska komisija sicer obvešča o vseh osnutkih zakonodajnih predlogov. Z Lizbonsko pogodbo se je njihova vloga občutno povečala predvsem z uvedbo sistema za nadzor nad spoštovanjem načela subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih.

 

.