Error:

Javascript je v tem brskalniku onemogočen. Ta stran zahteva Javascript. Spremenite nastavitve brskalnika, tako da bodo dovolile izvajanje Javascripta. Za podrobnejša navodila glejte dokumentacijo brskalnika.

Predlogi aktov - konec postopka - Izbran dokument

1329-IV Amandma (k poglavju 2 Zgodovinski oris) 05.04.2007 [Potrata mag. Majda, nesprejet]

Evidenčni podatki

Vrsta dokumenta: Amandma

Naslov zadeve: Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011

Datum vložitve: 04.04.2007

EPA: 1329 - IV

Kratica: ReNPJP0711

Faza: obravnava - MDT

Vrsta postopka: enofazni

Predlagatelj: Potrata mag. Majda

Opredelitev vlade: Ne podpira

Opredelitev: Ne podpira

Odločitev: nesprejet

Seja DZ: 27. Redna

Zveza: k poglavju 2 Zgodovinski oris

Obrazložitev: Pričakovanja, povezana z ZJRS, so bila zelo različna, v kratkem času od sprejetja se vsi učinki ali pomanjkljivosti zakona še niso popolnoma razkrili, koalicija pa kljub napovedim še ni predlagala nobene spremebe zakona. Pravni status slovenščine se ni spremenil.

Vsebina

k poglavju 2 Zgodovinski oris

Za povedjo "Veliko nam pove dejstvo, da sestavljavci prvotnega predloga slovenske ustave leta 1991 sploh niso zapisali posebne določbe o slovenščini kot uradnem jeziku." v predzadnjem odstavku tega poglavja, se besedilo nadomesti z novim:

"Domače sporazumevalne potrebe in zunanji pritiski so potem v dobrem desetletju narekovali sprejetje razdrobljene in težko pregledne množice jezikovnih določb v številnih področnih zakonih, na marsikaterem področju pa so zaradi sporov med predstavniki nasprotujočih si interesnih in nazorskih usmeritev kljub temu ostajale pravne in druge vrzeli ali nejasnosti, pogledi na potrebnost krovnega zakona o rabi slovenščine, na njegove cilje, namene in vsebino pa zelo različni. Zato se je pripravljanje Predloga zakona o javni rabi slovenščine vleklo osem let, njegovo sprejetje pa je učinkovalo predvsem kot simbolna pridobitev, tj. kot politično in medijsko dokaj odmeven dogodek v smislu ozaveščanja slovenskih državljanov ne le o odločilnosti slovenščine za izoblikovanje in ohranitev slovenske narodne identitete v preteklosti, temveč tudi o načelni pomembnosti te družbene dobrine za slovensko državo. S sprejemom resolucije o nacionalnem programu jezikovne politike bo šele uresničen eden temeljnih ciljev ZJRS.
Z vstopom Slovenije v EU se je povečala predvsem simbolna vloga slovenščine (prvič v zgodovini je postala eden izmed uradnih jezikov pomembne mednarodne organizacije, slovenski predstavniki lahko na zasedanjih Evropskega parlamenta ter nekaterih drugih ustanov in organov EU govorijo slovensko, Uradni list EU izhaja tudi v slovenščini, na spletnem portalu EU je mogoče izbrati tudi slovenščino ipd.), manj pa njena sporazumevalna vloga (slovenski državljani se lahko na organe in ustanove EU obračajo v slovenščini ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini). Po drugi strani pa je bilo treba zaradi bruseljskih smernic celo črtati ali »omehčati« vrsto zakonskih določb o prednostni rabi slovenščine v nekaterih uradnih oziroma javnih govornih položajih. Če Slovenija ne bi pravočasno sprejela in začela izvajati ustrezne jezikovnopolitične strategije in programa, bi se utegnile posledice evropske regionalizacije, čezmejnega sodelovanja in togo pojmovanega načela o prostem pretoku blaga, oseb idr. stopnjevati, prostorsko zlasti v obmejnem pasu, področno pa zlasti v trgovini, znanosti in visokem šolstvu."